Gospodarske stvari. Salicilora kislina 7 gospodarstvn in živiuozdravstvu. ,Salicilova kialina je znajdba novejšega 6asa njena hvala je neizmerna v goapodarstvu, obrtnijstvu in zdravništvu 61oveških in živinskib boleznij. Ker ae je aprva narejala le iz vrbovih korenin in se vrba latinski zo7e salix, zato bi to kislino po slovenaki smeli imenovati vrbovo kialino. Vrbova kislina ima podobo prav labke bele moke, okusa je močnatega, nazadnje nekoliko, a le malo kislo sladkega. Poglejmo najpiej, v katerib živinakib boleznib je saliciiova kislina po obilnib skušnjab z veliko hvalo potrjena. Najprej imenujemo pereči ogenj ali aen (Rothlauf) pri preši6ih, zoper katerega ima izvrstno mo6. Daje se bolnemu vaake pol ure pol majbne žličice te kialine, raztopljene v pol litru vode, osemkrat zaporedoma. Pozneje daje se prešiču vsak dan zjutraj, opoldne in na ve6er ravno toliko te kisline, tako dolgo, dokler zopet jesti prične, kar se navaduo uže v enem ali dveh dneh zgodi. Od tega časa naprej ae pa kisliua salicilova le enkiat na dan daje brani prešičevi primeiaua. 0 tisti budi bolezni, ki se kušarji (Brallae) imenujejo, dobivajo preai6i, poaebno 6e so kušarji hudovro^inski, celo majbno žličico kialine, raztopljene v pol litia vode, ravno tako vsake pol ure, kakor pri pere6em ognji; — na dalje se pa ravna ravno tako, kakor pri tem. Pri pere6em ognji, kakor tudi pri kušarjih ae mora aalicilova kislina nemudoma dajati, ko bolezen nastopi. Pri driski telet tudi bvalijo salicilovo kislino, kntere ae pol majbne žličice teletu na dan dajc. Če ae kra^i vime vname (ov6i6 na vimenu), 8e jej trikrat na dan da ena majbna žličica te kisline v enem litru vode raztopljene, — oteklo vime pa se namaže z neosoljenim salom, kateremu se je poprej nekoliko žličic zgrete salicilove kisline primeaalo. In še v mnozih druzih boleznib bvalijo salicilovo kislino. A ne samo zdravilo je ta kislina, temuč tudi to mo6 ima, da brani, da se mleko ne zasiri (zagrize), surovo maslo (puter) žarko^o ne poatane, da se kurja jajca dolgo časa dobra ohranijo itd. Če se kravjemu mleku (pol majhne žličice te kialine na 1 liter mleka) pridene, se za poldrugi dan dalje dobro obrani, da sc ne zaairi ali skisa. Surovo ma8lo (puter), katero se je pregnjetlo z vodo, kateri J6 bila pridana salicilova kislina (tudi pol majhne žličice kisline na 1 liter vode), ostane prav dolgo sladko in cel6 žarkov puter postane zopet okusen, 6e se z vodo izmije, kateri so se za vsak liter pridjale 2 ali 3 žličice kisline. Jajca se prav dolgo dobra obranijo, 6e se koj, ko so izležena bila, v vodo položijo, kateri je bilo na 1 liter vode 50 gramov salicilove kisline in malo vinskega cveta (spirita) primešanega. Ko so v tej vodi eno uro ležala nej se dado posušit in v resanico položena v zaboj denejo. Čez 4 mesece so bila vsa ta jajca popolno dobra in nic lažja kot takrat, ko 80 bila 7 zaboj položena, — ostala druga jajca pa so smrdela in vsa bila za ni6. Salicilova kislina se dobi 7 7saki apoteki. 1 gram apotekarske vage velja 5 krajc, 10 gramov pa le 40 krajc. (1 gram je prav toliko, kolikor je na majhno žličico gre, toraj se po žličicah lahko doloei, koliko se vzame od salicilove kisline, ki 8mo jo v apoteki na grame kupili.) ,,Novice." M. Kako smrdeci in zasmrajene prostore razsmraditi. Da se razui smradovi odpravijo, ki 80 posebno v toplem poletnem času ne le nadležni ampak tudi zelo uezdravi in akodljivi, se rabijo raznovrstni raz8mrajajo6i pomočki. Vendar so pa ti pomočki po svojem neprijetnem duhu dostikrat ui6 manj nadležni, ko smrad iz stranišč, greznic in drugib takih mest. Sledečo aredstvo, ki čisto nič ne diši, vendar pa druge smradove do cista vnicuje, je posebno na kmetih stanujo6im vsestrano priporočati. Da se prostor, ki ni pre^elik, razsmradi, vzame se 1 kilogram drobno stol6enega železnega vitriola in 1 kilogram gipsa. Ta zmes se dene v posodo, 7 ktero se pet litrov vrele vode po malem vljive in cela stvar redno poraeaava. Ko se je to kakib pet miuut dolgo godilo, se vse vkup vljije v greznico, atranišce ali kteri drugi prostor, ki se ima raz8iuraditi. M. Rako i iecimljenim žitom ravnati. Iz- eimljeno, napeto ali zadublo žito ae ne ame, brž ko je bilo izmla6eno, v mlin poslati, ampak se mora prej do dobrega posnšiti. Cime, ki se pri susenji odkrhnejo, se morajo odbrati in tako žito kolikor mogo6e z zdiavim pnmešati. Moka ali ruelja iz takega žita namleta se ne sme brž iz mlina zape6i, ampak mora poprej najmanj sest dni na kakem suhem mestu stati in se mora marljivo ve6krat premešati. Ko se taka moka zamesi se ne ame preveč in prevro6e 7ode priliti. Testo se mora, 6e mogo6e a prav suho moko pregnesti, malo bolj okisati in nekaj malega pri mesitvi osoliti. Hlebi se ne smejo preveliki narediti in vro6ina v peči ne sme prevelika biti. Krub brž po peki ni dobro jesti, ampak ae le tretji dan po nji. M. Moknih črvov prirediti zamoremo ei, ako vzamemo široko odprt lonec, v njega se dene pol ali cel bleb vojaškega ali sploh 6rnega rženega kruba. če je hleb cel, se mora na dva ali tri kose narezati, da morejo čivi v njega. Na to se dene 100 ali par sto moknatib crvov v lonec, kteri se z čvrstimi otrobi do 3/4 zasuje. Črvi rastejo prav hitro, se zapredejo in kmalo izlezejo kukci ali kebri iz bub. Lonec mora stati na kakem toplem mestu po leti morda pod strebo na diljab, po zimi pa v kuhinji. Treba ga je s tulom ali mušjim omrežjem zavezati, da mrčea iz njega ne more. V kratkem 6asu v lonci vse gomazi mladib 6rvov. Morda bo ta poduk maraikteremu ptičjemu posestniku dobro došel. M. Psom grinte pregnati treba je vzeti 15 težnih delov smrekovega ailovja in 86 v vodi dobro akuha. Ti tekočini se primeša 120 težnih delov (n. pr. gramov) lanenega olja. S to zmeajo »e grintovi deli vterejo in potem tri dni pri miru puste, da vračilo začne delovati. Na to se pomazani deli s toplo vodo dobro operejo in ae dva do trikrat z rečeno mažo vterejo. Pravijo, da se celo zastarele grinte a tem pomočkom preženo. M. Žajfnica je dobro gnojivo. Dobro in dober kup guojivo je žajfnica, v kakorani se navadno razno perilo izpira. Taka žajfaica bi se ne smela nikdar pro6 vljiti auipak / njo se morajo poljivati vrti, rože, za ktere je žajfnica posebuo dobro gnojivo, trsi, aadno drevje, sočivje vsake vrste itd. Tudi trava po žajfnici rada in lepo raste.