DR. STANKO RENCEU Strokovnjak na ‘V področju kulinarike t « Nesporno je, da se je treba za razvoj turizma nasloniti na domače običaje, navade in jedi. To je treba začeti promovirati in ob tem ponujati domače dobrote. Ko govorimo o domačih dobrotah, o proizvodnji želodca, o mlečnih izdelkih, o sirarstvu, je to nedvomno sestavni del regionalnega razvoja. OSREDNJA KNJIŽNICA m 117 p i s K i 11 9 ^ SH00032 LETO XXXVIII, 21. JULIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR 9770351 814014 KURILNO OLJE EL EURODIESEL MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 TEMA MESECA: Za lačne žejne in utrujene Informacije in naročila l i e V Hifta, It !.: 584-75-09 5Pt,firnji C.rad, tei.: 839-45-20 he Radmirje, te!.: 838-80-42 SP Plat. fei.: 584-!!-74 srrmSMe! • 584-10-35 SHÄlthP n HI IV« ideava, le!..: 839-43-30 Istori Dove 23 teto. dve vrsti v30.pi Gel 2a prfwnje 550 mil _ ii.: A Upravljanji § §tan@vanji Kifiniteva 11, 1119 Vitenji M:001§§ (0)i filli Q§ i=maili haèit#rlV:§i Interagì na§|gvi hllp://www;hiMlJ! F-g* a§|§§ (@)i il? if fi . ______. pF©m§tu a n§ Pi§am§i laleiHa 1§0, V§lgni§, Tel:? 00111 (0)1 §0? §110, n§|f©miinin© @§M; 041/ §§i--i inaili teflLfliBEsmigmaaSsiE Fimiininamf §är§§H§ 11, Naiarje V podjetju Habit d.o.o . se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: B sestavljanje pogodb in svetovanje; B vpisi v zemljiško knjigo; B cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; B oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; m brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; B provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN /ANI si JIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOl J3TVO! 106,9 M ff* >P! jubija. tel.:837-07-22 Trg Rečica, te!.: 583-51-35 Trg šimirtnn, tel.: 584-51-32 a prhanja ve' Ves dan, vsak dan! hm simvti ^ a.&s.; èssali <& as, OSREDNJA UZNICA ceu« Tretja stran Javno ali zasebno zdravstvo Medtem ko se po državi stopnjuje zaskrbljenost zaradi pospešene privatizacije zdravstvenega sektorja (dvome izraža zlasti upokojenska organizacija, katere člani v največji meri koristijo zdravstvene storitve), se na drugi strani minister za javno upravo Gregor Virant muči z oblikovanjem novega plačnega sistema v javnem sektorju. Glede na zadnje podatke o plačah v javnem zdravstvu je večja naklonjenost vlade do zasebništva na tem področju popolnoma razumljiva. Časnik Finance je pred dnevi objavil zneske plač desetih najbolje plačanih zdravnikov v novogoriški bolnišnici aprila letos. Iz lestvice lahko razberemo, da je predstojnik internistične službe skupaj z dodatki prejel 1,7 milijona tolarjev bruto plače in je tako za skoraj 300 tisočakov bruto prehitel direktorja bolnišnice. Iz omenjene tabele je tudi razvidno, da osnovna plača najbolj izdatno nagrajenih zdravnikov praviloma ne presega enega milijona tolarjev, razliko do končnega zneska pa prinesejo dodatki na delovno dobo, za zdravstveno stopnjo, za delovno uspešnost, za težke delovne razmere, za efektivno in neefektivno dežurstvo itd. Predvidevamo lahko, da imajo podobne plače tudi v ostalih slovenskih bolnišnicah. Načeloma vse lepo in prav, vprašanje je le, če so takšne plače v ustreznem razmerju s plačami ostalih javnih uslužbencev. Prav zaradi tega so prizadevanja ministra Viranta zanj še toliko bolj neugodna, saj se pridobljenim ugodnostim zagotovo nikjer ne bodo pripravljeni zlahka odreči - niti v zdravstvu niti kje drugje. Zna se zgoditi, da se bodo pri tem spet majali temelji vladne koalicije, toda zdaj že vemo, da je premier Janez Janša pripravljen tudi na kompromise, če »juha postane dovolj vroča«. V tokratni številki smo za vas pripravili posebno prilogo, ki smo ji dali naslov »Za žejne, lačne in utrujene«. V njej smo skušali zaokrožiti aktualno gostinsko-turistično ponudbo v savinjsko-šaleški regiji. Verjamemo, da vam bo pregled ponudnikov na tem področju prišel prav - bodisi takrat, ko boste razmišljali, kam zapeljati družino na hitro okrepčilo, bodisi takrat, ko boste dobili obisk sorodnikov, ki so glede na svoje potrebe nekoliko zahtevnejši gostje. Pa dober tek in na zdravje! Lovsko srečanje na Stonu: Igre privabile veliko število ekip Gorsko kolesarstvo: Rosenstein pri vzponu na Golte postavil rekord proge.. IZ VSEBINI: Aktualno: Gibanje za ohranitev javnega zdravstva.4 Občina Solčava: Solčavani ostali brez bankomata.. 5 Intervju: Pogovor s samostojnim kulturnim delavcem Edijem Mavričem - Savinjčanom........6 Ribiška družina Ljubno: Ogrožena celovitost zgornjega toka Savinje...............8 BSH Hišni aparati Nazarje: Predstavitev knjižnega projekta......9 Poljane: Predstavitev knjige Jožeta Galiča Zaradi pesmi........................25 29 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 29, 21. julij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno v----------------------------------------------------------------------------!__________J Prevelika privatizacija slovenskega zdravstva bo povzročila večje družbeno razslojevanje V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila junija ustanovna seja Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Namen Gibanja je opozoriti slovensko javnost, pristojne organe in vlado na slabosti, ki jih prinaša prevelika privatizacija slovenskega zdravstva. Iniciativni odbor Gibanja, ki ga sestavljajo zagovorniki javnega zdravstva, od zdravnikov do javnih osebnosti, predstavnikov sindikatov in združenj, je prepričan, da bi moral slovenski zdravstveni sistem še naprej temeljiti na visoki stopnji solidarnosti inda morata ostati v prevladujočem javnem načinu njegovega izvajanja. Sedanje stanje namreč kaže, da se pri nas spreminjajo temeljne vrednote, načela in cilji zdravstvenega varstva. Zagovorniki javnega zdravstva trdijo, da to kljub nekaterim pomanjkljivostim še vedno zagotavlja boljšo oskrbo kottisto, ki ga želi država ponudi kot alternativo obstoječemu sistemu. Zasebni izvajalci so pri določenem delu svojega delovanja sicer bolj učinkoviti, vendar s tem zdravstva ni mogoče reševati kot celoto. Takšen pristop, kot se sedaj izvaja na področju slovenskega zdravstvenega sistema, bo po mnenju Gibanja za ohranitev javnega zdravstva dolgoročno povzročil le še hujše družbeno razslojevanje, povečeval stroške za zdravstveno varstvo, ki pa ne bo nič bolj učinkovito, kot je javno. Pristop k uvajanju zasebnih izvajalcev bo številnim ljudem omejil dostop do zdravstvenih storitev in zmanjšal finančno varnost. Da bi preprečili razslojevanje, so v Gibanju pristopili k zbiranju podpisov. Z zbrano kritično maso somiš- ljenikov- 100 tisoč podpisnikov, naj bi s strokovnimi argumenti prepričali vladajočo garnituro, da ne bi spremenila sedanjega zdravstvenega sistema. Na zbiranje podpisov vseh somišljenikov, ki soglašajo z načeli in cilji Gibanja, je na vseslovenskemu srečanju upokojencev v Mozirju pozval tudi Vinko Gobec, predsednik slovenskega združenja društev upokojencev in član iniciativnega odbora: »Upokojenci vseskozi posvečamo posebno pozornost zdravstvenemu varstvu. Kot največji »potrošniki zdravstvenih storitev« smo vse bolj zaskrbljeni za nadaljnjo usodo javnega zdravstva, saj smo priča naglemu stihijskemu procesu privatizacije na tem področju. Upokojenci nismo proti vključevanju zasebnih izvajalcev v javno mrežo, vendar le tedaj, če je to utemeljeno na konkretnih potrebah posameznega okolja. Prav skrb za ohranitev javne zdravstvene službe, ki mora biti namenjena skrbi za zdravje ljudi, ne pa po dobičku izvajalcev, nas je spodbudila k ustanovitvi Gibanja,« je dejal Gobec. Marija Sukalo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki noče biti politično, so doslej podprli: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, Sindikat javnega sektorja, Zveza društev upokojencev in številni posamezniki. Tisti, ki želijo pristopiti h gibanju kot podporniki, lahko na internetni strani http://www.ohranimo.si/ poiščejo pristopnico in jo izpolnijo. Naša anketa Kam potuje naše zdravstvo? Zdravstvo ni nespremenljivo. Je živo, vedno v gibanju. Je živahen organizem v nenehnem spreminjanju in »potovanju«. Skozi zgodovino je »prehodilo« dolgo in pestro pot. Marsikomu nedosegljivo, težko plačljivo ... Skozi čas je doživljalo mnoga nova spoznanja in številne spremembe. Postalo je javno. Po tej definiciji bi naj bilo vsem ljudem enako dostopno. Sodobnost pelje v smeri privatizacije zdravstva. Mnenja o tem, ali je to dobro ali ne, in kaj to prinaša navadnim državljanom, so deljena. Nemara je ravno zato Gibanje za ohranitev javnega zdravstva naletelo na veliko podporo med državljani. Za mnenje o tej aktualni zadevi smo povprašali tudi prebivalce naše doline. Denis Cigale, Nazaije Po eni strani mije vseeno, v katero smer gre naše zdravstvo. Zaenkrat sem zdrav kot riba. Vlada naj dela, kakor mora. Zaupam jim, da delajo v našem interesu, saj gre za dobro njenih državljanov. Darinka Švigelj, Mozirje Zaenkrat se mizdi situacija vzdravstvu še zadovoljiva. Po eni strani bi se privatizacija do neke mere lahko izpeljala, bodo pa obstajale razlike. Ali si boš lahko privoščil privatnega zdravnika ali pa boš moral biti zadovoljen z javnim. Očitno gre razvoj v tej smeri, v smeri privatizacije. Bi pa lahko država bolj poskrbela za svoje državljane. Mojca Kramer, Mozirje Ne zdi se mi prav, predvsem zaradi ljudi z nižjim standardom. To lahko pripelje do tega, da bi lahko bili bolni samo bogati. Že zdajje tako, da če greš k privatne- mu zdravniku, si na vrsti v pol ure, če pa se odpraviš z napotnico, čakaš pol leta. Ljudje bi se s privatizacijo začeli preveč »rangirati«. Upam, da privatizacije ne bo, a kolikor opažam dogajanje, gre vsa zadeva ravno v tej smeri. Marija Drobež, Ljubno ob Savinji Preveč je že te privatizacije. Vsaj kolikor imamo doma izkušnje, je problem dobiti privatne zdravnike v posebnih situacijah na dom, temveč te zgolj pokličejopo zdravila. Tapotekvzdravsf-vunivredu,saj se izgublja enakost med ljudmi,pomembne so zveze. Država, zdajšnja vlada različno skrbi za državljane. Nekaterim gredo na roko, nekaterim ne. Jožica Špeh, Ljubno ob Savinji Zdravstvo je res drago, zato privatizacija ne bi bila dobra. Sredstva je treba nekje najti, vendar je težko reči, kje. Vlada sedaj zelo slabo skrbi za socialno plat. Poleg zdravstva je tu še šolstvo, kjer bi moralo biti absolutno več štipendij. Marjana Ferlič, Rečica ob Savinji Zdi se mi, da država premalo skrbi za svoje državljane. Nikakor se ne sme vse privatizirati, saj si z zdajšnjimi plačami enostavno ne bi zmogli privoščiti plačevanja zdravstvenih storitev. Zdi se mi, daje to pravica vsakega, daje do njih upravičen. Rešitev bi nemara bila v drugačni razporeditvi proračuna, črpanju iz drugih virov. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem LTE D. 0. 0. v pogonu Potem ko so konec junija znane okoliščine bolrovalezastojufrisedežnice MedvedjaK so okvaro odpravili in v sredo, 12. julija uspešno prestali preizkus ter opravili tehnični pregled te naprave. Direktor družbe Golte d. o. o. Ernest Kovač nam je povedal, daje za preizkus oziroma uspešno opravljen tehnični pregled sedežnico potrebno obremeniti do 90 odstotkov nosilnosti. Tako so potrebovali kar nekaj časa, da so napolnili vreče z ustreznim materialom in z 8 tonami tega materiala nato obremenili napravo. Pregledane so bile zavore in zavorna pot, prav tako elektronika. Varnost na napravi so povečali še z nekaterimi ukrepi, saj so namestili dodatno hidravliko. Jeseni nameravajo skupaj z ustreznimi službami organizirati simulacijo raznih dogodkov in poiskati optimalne poti reševanja ob morebitnih nepredvidenih situacijah. Da se poletna sezono kljub neljubemu dogodku nadaljuje, priča obisk skupine upokojencev, ki so se prepeljali z nihalko in si ogledali Alpski vrt že naslednji dan po zastoju trisedežnice. Kot pravi Kovač,sovmaju in juniju beležili desetodstotno povečanje obiska glede na lansko leto. Nihalka vozi ob delavnikih vsako uro od 8. do 18. ure, ob koncih tedna pa od 8. do 20. ure. Večino gostov vtem času na Golteh predstavljajo tujci, ki bivajo v kampih v Zgornji Savinjski dolini. Marija Lebar /ILPSK1 Prvi obiskovalci so si ogledali Alpski vrt na Golteh naslednji dan po zastoju trisedežnice (foto: Marija Lebar) SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali upoštevate nasvete glede varnega sončenja? Anketiranci v večini upoštevajo nasvete glede varnega sončenja, 30 odstotkov pa se jih preprosto ne sonči. 15% Tokrat vas sprašujemo, ali menite, da je Gibanje za ohranitev javnega zdravstva potrebno? Svoja mnenja nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 25. julija 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. <0 ZAMERNIK (SDS) Razmišljanje o umiku Po pisanju tednika Mag naj bi se poslanecSlovenskedemokralske stranke (SDS) Mirko Zamernik po preteku mandata dokončno umaknil iz politike. Že prej je bilo jasno, da se na letošnjih lokalnih volitvah ne namerava ponovno potegovati za stolček lučkega župana, katerega je pred štirimi leti »prepustil« svojemu nekdanjemu tajniku. Zamernik se menda ne udeležuje sej glavnih organov stranke in kjer je dim, je ponavadi tudi ogenj, zato smo informacijo preverili direktno pri poslancu iz Podvolovljeka. Zamernik pisanja v Magu ni niti potrdil niti zanikal, vendarjejasno povedal, da mu je politike in vsega strankarskega prerivanja dovolj. Kot pravi, se dokončno še ni odločil, navsezadnje je do volitev vdržavnizbor še več kotdve leti. Po načelu nikoli ne reci nikoli bomo verjetno priča taktiziranju na izhodišču odnosov znotraj Janševe stranke. Znano je, daje bil Zamernik v preteklih dveh mandatih, koje bila SDS opozicijska stranka, eden od Janševih »gromovnikov«, po prevzemu izvršne oblasti je bil krajši čas celo vodja poslanske skupine, vendar očitno ne po Janševem okusu. Savinjčan OBČIMA SOLČAVA Po denar k sosedom Občina Solčava je zaradi specifične lege naravni biser, dodatno vrednost pa predstavlja meja z Avstrijo, od koder prihaja precejšnje število obiskovalcev. Zato je nekoliko nenavadno, da v občinskem središču že dva meseca ni na razpolago bankomata, kar pomeni, da se morajo ljudje, če želijo priti do te usluge, odpraviti v deset kilometrov oddaljene Luče oziroma v hotel Plesnik v Logarski dolini. Do denarja je sicer možno priti na poštni poslovalnici, ven-darsamodo 14. ure in za provizijo, karseveda ne povzroča težavsamo domačinom ampaktudi drugim obiskovalcem Solčavskega. Savinjsko-Šaleška podružnica Nove Ljubljanske banke seje za ukinitev odločila potem, ko seje bankomat pokvaril. Direktorica podružnice mag. Lidija Dovšakje solčavski občinski upravi pojasnila, da so se za izključitev bankomata iz delovanja odločili tudi zaradi skorajšnjega prehoda na evro, saj bi morali napravo v celoti nadgraditi, kar naj bi za banko, v odnosu na povprečno število transakcij na tem bankomatu, predstavljalo nesprejemljive stroške. Banka pri odločanju o tovrstnih investicijah sledi določenim standardom, bankomatvSolčavi pa naj bi bil neekonomičen, saj je bilo dnevno zabeleženih le okoli 35 dvigov. Direktorica občinske uprave Mateja Suhodolnik bančno utemeljitev sicer razume, vendar je prepričana, da ima ukinitev za celoten kraj veliko negativnih posledic. »Vas Solčava je tik pred pridobitvijo statusa turističnega središča, možnost opravljanja bančnih storitev pa je eden od osnovnih in pomembnih dejavnikov, ki jih lahko koristijo obiskovalci. Na našem območju so možnosti brezgotovinskega plačevanja izredno slabe. Na vseh korakih se poudarja razvoj podeželja in iščejo ukrepi, da bi mladi ostali v domačem okolju. Ukinitev bankomata je samo še en dokaz več, da si teorija in praksa zopet nasprotujeta,« poudarja Suhodolnikova, prepričana, da sedanje stanje ne bo prispevalo k boljšim pogojem življenja tamkajšnjim prebivalcem. Savinjčan STOJNI KULTURNI DELAVEC EDI MAVRIČ - SAVINJČAN Slovenci nismo načelni ljudje Edi Mavrič - Savinjčan (foto: Marija Lebar) Članke tokratnega intervjuvanca bralci tedensko srečujejo na straneh Savinjski novic, občasno pa tudi v nekaterih drugih publikacijah, kot so Ribič, Planinski vestnik. Čebelar ali pa ga poznajo kot gledališčnika, fotografa ali čisto preprosto kot soseda. Torej bi bilo verjeti, da ga kar dobro poznamo. Ali pa je temu res tako? Da smo se tokrat povabili na klepet k Ediju Mavriču - Savinjčanu, je bilo več razlogov, najbolj pomemben od teh pa je bil izid njegove zadnje knjige - fotomonografije Gornji Grad s podnaslovom Ljudje ob bregovih Drete. - Lahko poveš, koliko knjig si že izdal, katera po vrsti je ta, zadnja, o Gornjem Gradu? Čisto točno ne vem, številka se suče nekje okoli petnajst, najbržje šestnajsta. Sicer pa je to moja prva fotomonografija. - Knjiga je prava poezija, tako v besedi kot v sliki. Kako je nastala, od kod ideja zanjo? imamo srečo, da še srečujemo ljudi, ki z njimi in v njih živijo zgodbe, dogodki in poklici naših prednikov in minulih časov. Naša dolžnost in odgovornost je, da to žlahtno dediščino prenesemo naslednjim rodovom. Žal seje ta zapuščina že marsikje izgubila skupaj z ljudmi, ki so odšli. Snov meje mikala že kar nekaj časa. Poleg tega se mi je ob opravljanju mojega novinarskega dela nabralo veliko materiala, predvsem fotografij, ki so bile primerne za objavo. Nekaj spodbude je bilo tudi s strani Uroša Kotnika, oblikovalca Savinjskih novic, kije za knjigo opravil izbor fotografij. - Na predstavitvi v Gornjem Gradu je spregovoril tudi župan Toni Rifelj. Dejal je, da si želi, da bi vsako leto lahko vzel v roke kako tako lepo novo knjigo, kot je ta. Povedal je, da jih s ponosom podari kot poslovno darilo tudi, ko obišče pobratene kraje v Avstriji in Italiji. O Gornjem Gradu in njegovih ljudeh si napisal že več del. Ti pri tem občina pomaga? Lahko bi rekel, da gornjegrajska občina in župan kažeta dokajšnje razumevanje za moje ustvarjanje na ta način, da moje knjige odkupita. Seveda pa je s finančne plati veliko lažje, če imam za knjigo naročnika. Na temo Gornjega Grada in njegovih znanih ljudi sem napisal kar nekaj knjig. Tako knjigo o Francu Kocbeku, znanem planinskem zanesenjaku, pa o Antonu Jamniku, izumitelju, ki sem ga imenoval Gornjegrajski Leonardo, v ta sklop najbrž sodi tudi knjiga ob 50. obletnici podjetja Smreka, ki je izšla lani, morda tudi tista o Srnjaku, hudomušnemu čudaku iz ne tako davne preteklosti. -To so knjige, pričevanja o resničnih ljudeh in dogodkih. Kako nastajajo? Na srečo je ohranjenega še veliko pisnega in snovnega gradiva, kije shranjeno varhivih in muzejih, nekaj pa še tudi po domovih, kjer se pomena te dediščine zavedajo. V nekaterih primerih obstajajo ljudje, ki so te osebe poznali in razna pričevanja. Seveda pa je potrebno pri tem včasih uporabiti znatno mero domišljije in se zateči k »avtorski svobodi«. - Prebrala sem kar nekaj tvojih knjig in vsaj v dveh sem v predgovorih, ki so jih pisale znane osebnosti iz naše doline, našla takšne izjave: »Knjigo sem prebral na dušek,« ali »knjige nisem mogel odložiti, dokler je nisem prebral!« Kako to komentiraš, s čim tako pritegneš bralca? Pravzaprav ne vem. Ljudje se le redko obrnejo naravnost na mene, da bi mi povedali mnenje o mojih delih. Več zvem tako po »ovinkih«. Večkratje ta »ovinek« moj prijatelj Jože Remšak-Zotler. Morda še vedno vlada začudenje, če ne celo zavist, da je nekdo izmed tukajšnjih ljudi sposoben narediti kaj takega. Vse po znanem reku, da nihče ne more biti prerokvsvoji vasi. Kot da so te stvari rezervirane za »posvečene« glave, ki znajo velikokrat samo pomet soliti. Pa še to zaradi svojih nespodobnih računov. Zgodba ni od včeraj, problem je, kerjeta majhnost tako silovito vraščena, daje že škodljiva. Sicer pa pri pisanju, zlasti, če se nanaša na preteklost, rad posežem po arhaičnem jeziku. Po pristni kmečki govorici naših prednikov, kije včasih trda in robata, redkeje nežna, a še vedno živa in bi jo bilo škoda pozabiti. Če se lotim nekega projekta, ga poskušam v okviru sposobnosti in možnosti narediti najbolje. Ni mi za vsakdanje stvari in stereotipe. Trudim se, da svoje delo opravim čim bolj kvalitetno. - Kdaj pa si sploh začel pisati? Si se s tem ukvarjal že v osnovni šoli? Moram povedati, daje kakšen priložnostni verz napisal že moj oče, tako, za kakšno obletnico ali god. Moje pisanje v šoli ni bilo kaj posebnega, pač nekaj povprečnega. Vse do poznih najstniških let na pisanje nisem mislil kaj dosti. Prvo knjigo, bila je poezija, sem izdal konec osemdesetih let. Kar nekaj let pozneje sem izdal še eno zbirko pesmi. Naj pa ob tem dodam, da svoje bivše učitelje cenim in sem jim hvaležen za vse, kar so me naučili. - In kako pišeš? Si v glavi prej zamisliš, kako bo stvar »zgledala«? Sploh ne! Najraje in najpogosteje delam zvečer, ko se »hiša umiri«. Čeprav moram reči, da me pri delu ne moti niti, če so pri nas obiski, celo pogovarjam se lahko, medtem ko delam. Ko sedem za računalnik, se nitka kar sama odvija, stvar karteče. Če govoriva o pisanju knjige in ne kakšne reportaže, za knjigo seveda ni potrebno najprej iti »na teren«. Včasihje treba »prekopati« kakšne arhive, odpihniti prah sstarih papirjev, kijih imajo ljudje shranjene še doma, poiskati verodostojne podatke, ki so še na razpolago, in se pogovarjati z ljudmi. - Pa to rad počneš?To, da se pogovarjaš z ljudmi? Na splošno menim, da smo Slovenci zdajšnjega časa zelo pritlehni in pogoltni. Radi se obračamo po vetru in le redko je najti koga, ki ti resnico pove v obraz. Podobni smo starim Izraelcem, ki so častili zlato tele. Vse gledamo »skozi petico«, kar je sicer ugotavljal že Prešeren, a velja še toliko bolj za naš čas. Če pogledamo po dolini ljudi na pomembnih položajih. Kolikoje novih? Večina je ostala še iz čas- ov socializma, le barvo so zamenjali. Zato je tudi razvoj ostal nekje na dnu. Že mnogi pred mano so ugotovili, da se ribnik, ki nima dotoka čiste vode, pač usmradi. Po drugi strani pa imamo med »preprostimi« ljudmi še žlahtne pripovedovalce, žaljih je Bog že veliko med njimi poklical ksebi. In vse, kar so izkusili in se naučili v življenju, je odšlo z njimi, izgubljeno na veke, če ni bilo zapisano. -Sesterni ljudmi bolje razumeš? Če ima človek srečo, da ga sprejmejo, da se mu odprejo, je našel pravi zaklad. A je to vse premalo cenjeno. Še zdaj se ne znamo dovolj prijazno obrniti nanje, jim spoštljivo prisluhniti in sprejeti, kar nam dragocenega ponujajo. Sploh se mi zdi, daje spoštovanje vrednota, ki vse bolj izginja. Včasih se je spoštovalo starše, učitelje, duhovnike, starejše ljudi, danes je to vse drugače. Nekako zgleda, da z načinom življenja, ki se spreminja, izginjajo tudi nekdanje vrednote. - Ko hodiš takole po terenu, je poleg beležke in diktafona najbrž potreben tudi doberspomin? Ja, spomin imam pa res dober. Včasih imam občutek, da bi marsikdo rad videl, da bi se me že bolj »lotila skleroza« in bi pozabil sivari, ki so zanj neprijetne. - Si član Društva novinarjev Slovenije. Kdaj si "Na temo Gornjega Grada in njegovih znanih ljudi sem napisal kar nekaj knjig. Tako knjigo o Francu Kocbeku, znanem planinskem zanesenjaku, pa o Antonu Jamniku, izumitelju, ki sem ga imenoval Gornjegrajski Leonardo, v ta sklop najbrž sodi tudi knjiga ob 50. obletnici podjetja Smreka, ki je izšla lani, morda tudi tista o Srnjaku, hudomušnemu čudaku iz ne tako davne preteklosti." pričel pisati za časopise? Ali se to pisanje razlikuje od pisanja literature? Za Savinjske novice sem pričel pisati v drugi polovici osemdesetih let. To deio je seveda drugačno. Potreben je bolj realističen pogled na dogajanje. Vse je treba povedati bolj na kratko, izluščiti pomembne stvari. Toliko bolj, če pišeš za lokalni časopis, kjer so vsem jasne razmere, ki vladajo. Ljudje nimajo radi blefiranja, pričakujejo resnico in samo njej naj bi novinarji oziroma tisti, ki se ukvarjajo s pisanjem, služili. Vemo, da ni vedno tako. Tukaj sem se srečal tudi s profesionalno fotografijo. Imel sem veliko srečo, da sta me v ta zanimivi svet uvajala dva uveljavljena fotografa, žal že pokojna, Sašo Bernardi in Marjan Ciglič. Od njiju sem se veliko naučil. Svoje je dodal tudi Uroš Kotnik. - No, pa sva pri še eni od tvojih ljubezni, pri fotografiji. Kaj te je tako pritegnilo k njej? Fotografija je sredstvo, da iz tega neprenehoma se spreminjajočega sveta iztrgaš trenutek resničnosti in ga ohraniš za večnost. Toje nekaj veličastnega. Cvetlico prineseš domov, ne da bi jo utrgal, v objektiv ujameš kapljice vode, kijih tam ne bo nikoli več, posnameš obraz, ki ne bo nikdar več takšen, kottisti trenutek. -Tudi toje »terensko« delo. Te to privlači? Zelo rad »brodim« naokrog. V mlajših letih sem se kot vsak mlad človek kar precej potepal. Sedaj mi zadošča že moja širša okolica. Vsak dan znova spoznavam lepote tega majhnega koščka Slovenije in vedno spet sem presenečen, koliko neodkritih lepot tukaj še vedno čaka name ali na kogarkoli drugega, če le hodi po svetu z odprtimi očmi, če gleda s srcem. - Na predstavitvi knjige v Gornjem Gradu si dejal, da imaš fotografijo »v genih«. Kaj si mislil s tem? S fotografiranjem seje ukvarjal že moj oče. Ob obeh fotografih, pri katerih sem se učil, sem spoznaval lepoto tega konjička. Napredek tehnike pa seveda nudi še večje možnosti. Digitalni fotoaparat ti omogoča, da narediš številne posnetke in izbereš tiste, ki ti ustrezajo. Tako seje za omenjeno knjigo nabralo kar 1736 fotografij, od katerih smo nato izbrali 340 najustreznejših. - To je res ogromna številka. Najbrž si zanje porabil tudi ogromno svojega časa. Kaj pa k temu reče tvoja družina? Na tem mestu se moram še enkrat več zahvaliti mojim »ženskam«, ki z razumevanjem sprejemajo mojo pogosto odsotnost z doma in me pri mojem delu celo podpirajo. - Veliko časa preživiš zdoma tudi zaradi gledališča. To je tvoja tretja ljubezen. Je tudi to pogojeno z »geni«? Dolgoletni gornjegrajski gledališki tradiciji seje leta 1948 pridružil tudi moj pokojni oče. V naši hiši se o njegovem delu v gledališču ni dosti govorilo. S tem smo pač živeli. In tako sem pričel igrati tudi jaz. - Kaj pa delo režiserja? Kako je prišlo do tega? Leta 1997 so gornjegrajski lovci praznovali 50. obletnico obstoja družine. Za proslavo so hoteli nekaj posebnega in tako sem se lotil dramatizacije knjige Križar Lenart, ki pripoveduje o slavni preteklosti Gornjega Grada. Kersem zaradi dramatizaci- je o delu vedel največ, sem se lotil tudi režije. Ker se stvari vedno lotevam na svoj način, smo naredili velik projekt. Igro smo postavili v park pred katedralo. In je vžgalo, saj je bilo na premieri preko 700 gledalcev. Vtej igri, ki smo jo imenovali Mrtvi menih, sem tudi igral naslovno vlogo. -Tako se je začela tvoja režiserska pot, kako pa se je nadaljevala? Za osebni dosežek štejem, da sem po letu 1990v gledališče ponovno privabil že »upokojene« odlične igralce, kakršna sta Jože in Vika Venišnik. Mogoče komu kaj pove podatek, da sta leta 1994 Venišnik-ova in moj oče po 32 letih ponovno odigrala stara KarničnikavVorančevih Samorastnikih. Uspeh je bil popoln tudi po zaslugi odlične režiserke Anice Stakne. Marsikje smo lahko uporabili njihovo bogato znanje in človeške vrline. Ljudi preprosto ne moreš kar tako odpisati. Naj ob tem pripomnim, da bi se politiki lahko bolj zgledovali pri gledališčnikih. Ti se niso nikdar preštevali ne po strankarski, ne po kaki drugi pripadnosti. Sicer je vprašanje, kako bi se gledališče obdržalo. - Kakšen pa je vaš repertoar? Je na razpolago dovolj igralcev? V navadi je bilo, da smo vsako leto pripravili premiero, komediji je navadno sledilo resno besedilo. Sedaj so časi resni sami po sebi, tako da že nekaj let igramo samo še komedije. Mislim, da bo letos nekaj podobnega. -Vaša lanska komedija je bila Nušičev »Navadni človek«, kije požela nemalo odobravanja. Kakšna je letošnja izbira? Nismo se še odločili. Poleg izbire žanra je potrebno misliti tudi na omejeno število igralcev. Vse manj ljudi je še pripravljeno razdajati svoj prosti čas zastonj, le za iskren aplavz. - Naštela sva toliko tvojih dejavnosti, da ti najbrž res ne ostaja časa še za kaj, ali pač? Sem član Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad, dosegel sem čin nižji gasilski častnik, vendar, pošteno povedano, v operativi nisem veliko sodeloval. So me znali porabiti za druge zadeve. Kot veš, imam rad hribe, saj vsak prosti trenutek izkoristim za »skok« na Menino, zato je logično, da sem član planinskega društva. Od letos sem tudi član upravnega odbora Godbe Zgornje Savinjske doline, kar si štejem v čast in obvezo. Sem pa tudi član gobarskega društva. Ne nabiram sicer veliko vrst gob, gobane pa le ločim od lisičk. Pri svojih potepanjih včasih za družino in z družino, včasih pa za prijatelje naberem tudi kakšopekzdravilnihzelišč. Nisem ravno največji poznavalec, a se trudim, kot na vseh področjih, da o stvareh vem toliko, da me »žejnega preko vode« le ni mogoče prepeljati. - Imela sem izjemno priliko pokukati v najnovejšo knjigo Flosarji, kjer si pretresljivo opisal težko življenje naših ljudi, neločljivo povezano z gozdom in lesom ter vodo, od katerih so živeli. Kdaj bo »dana na svetlo«? V knjigi so zbrana številna originalna pričevanja ljudi, ki so doživeli plavljenje lesa po obeh naših rekah in še dalje vse do Romunije. V drugem delu, kije povsem literarno obarvan, sem poskušal skozi umiranje starega in izmučenega splavarja spomniti na dejanski zaton ne samo splavarjev, ampaktudi žagarjev in drvarjev. Knjiga bo izdana ob tradicionalnem Flosarskem balu na Ljubnem. -Kaj pa načrti? Teh je vedno dovolj. A o njih tokrat ne bi govoril, se včasih rado kaj pokaži ali spremeni, zato je bolje počakati, da zadeve »dozorijo«. Pogovarjala se je Marija Lebar 14. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Utrip preteklosti in sedanjosti Prebivalci Solčavskega želijo obiskovalcem približati utrip svojega okolja v preteklosti in danes. Zaradi tega bodo zadnji vikend v juliju pripravili Dneve turizma, ki bodo športno-zabavno in etnografsko obarvani. Organizatorji, Turistično društvo Solčava v sodelovanju z društvi v kraju, obljubljajo, da bo vsak našel nekaj zase. V petkovem popoldnevu, 28. julija, bodo dekleta in žene na ogled postavile svoje ročnodelske umetnine. Svoje trofeje bodo pokazali tudi domači lovci. Ljubitelji okroglega usnja bodo svoje zadovoljstvo našli V turnirju v malem nogometu za 6. Memorial Ipavec-Gregorc. Večer bodo v Solčavi zaključili s potopisom Damjana Slapnika Moja pot v Toronto na filmski festival. V soboto bodo kmečke gospodinje predstavile svoje kulinarične mojstrovine, gobarji pa vrste gob, ki rastejo v solčavskih gozdovih. Na kmetiji Ambrož Gregorc se bodo srečali ljubitelji odbojke na vsakoletnem turnirju. Dopoldan bodo skozi Solčavo pri-jahaličlani Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflingers svojimi grivastimi lepotci. Mimohod bo popestril podokničar Franc Pestotnik. Ljubitelji umetnosti bodo lahko ustvarjali v grafični delavnici pod vodstvom Jožeta Žlavsa. »Majerca pa masunk kuha« so organizatorji naslovili prikaz življenja na planšariji in dela v planinah. Sobotno popoldne bodo zaključile ženske s furnirjem v malem nogometu, poskrbljeno bo tudi za najmiajše. Te bo s svojo predstavo zabaval »Pantomimo - Diko« iz Slovaške. V nedeljskemjutru bodo turistični delavci Solčave dokazali, da prijateljstvo ne pozna meja, saj bodo v kulturnem programu pod istim naslovom nastopili številni domačini in gostje izsosednjih občin. Popoldne bodo na svoj račun prišli vsi tisti, kijih zanima življenje in delo solčavskih olcerjev. Ogledali si bodo lahko tekmovanje v plavilu les. V soboto in nedeljo si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi staro orodje na turistični kmetiji Klemenšek. Interesna skupina za predelavo volne ovac jezersko-solčavske pasme bo pripravila delavnico in razstavo fiicanih -polstenih izdelkov. Na ogled bo tudi stalna razstava Potočka zijalka v gostišču Firšt v Logarski dolini. V okrepčevalnici Slap Rinka bodo na ogled stara gozdarska orodja. Obiskovalci se bodo lahko preskusili v streljanju z lokom na kmetiji Gradišnik. Marija Sukalo ELITEV RIBIŠKEGA OKOLIŠA RIBIŠKE DRUŽINE LJUBNO zgornjega dela Savinje Potem ko so konec preteklega leta ustanovili društvo, je postalo bolj ali manj jasno, da si bodo lučki ribiči prizadevali pridobiti v upravljanje samostojni ribiški okoliš. Jasno je, da temu nasprotuje Ribiška družina Ljubno, saj je zadnja ihtiološka inventarizacija, ki je bila opravljena v preteklem letu, pokazala, da sodi ljubenski ribiški okoliš po naseljenosti rib v najvišji razred salmonidnih voda vSIoveniji. Pri tem območji Luč in Solčave še posebej izstopata iz povprečja. Končna odločitev bo odvisna od ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič. Prizadevanja lučkega društva podpirata tudi Občini Luče in Solčava, medtem ko imajo ljubenski ribiči na svoji strani Občino Ljubno, Zvezo ribiških družin Celje in Ribiško zvezo Slovenije. Lučani predlagajo delitev zgornjega dela Savinje na Lučko-Solčavski ribiški okoliš in Ljubenski ribiški okoliš, meja pa naj bi potekala po Revsovem grabnu. »Prepričani smo, da bi gospodarjenje z vodotoki na območju občin Luč in Solčava bilo še bolj kvalitetno in usklajeno z drugimi interesnimi skupinami v teh dveh občinah, v kolikor bo dana možnost upravljanja s temi vodotoki ribičem -predvsem domačinom. Z ekonomskega vidika bi bili občini precej na boljšem. Vsa finančna sredstva, ki bi se zbrala na tem območju, bi ostala v občinah, kar pomeni, da bi občani nasploh imeli več od tega, kot ob obstoječi ureditvi,« sta v vlogi za razdelitev sedanjega ribiškega okoliša med drugim zapisala lučki župan Ciril Rose in predsednik ribiškega društva Klavdij Strmčnik. Po njunem je obstoječa uredba o določitvi ribiških rajonov in ribiških okolišev v nasprotju z ustavo in s tem nezakonita. To naj bi pomenilo, daje ljubenski ribiški okoliš določen nezakonito. Vodstvo ljubenske ribiške družine razlage lučkih »kolegov« zavrača, »saj si nikakor ne znamo predstavljati, kako so lahko pobudniki izdelali ribiško-gojitve-ni načrt. Ta ima osnovo v elementarnih ihtioloških podatkih ribiškega okoliša. Teh pa, ne glede na javnost podatkov že obravna- vane ihtiološke inventarizacije, v času izdelave načrta še niso imeli. Se pravi, da akt bazira na ciljih dezintegracije ribiškega okoliša in ne na strokovnosti njegovega upravljanja,« trdita predsednik in gospodar Ribiške družine Ljubno Nikolaj Zagožen in Janez Podkrižnik. Prepričana sta, da ne obstaja nikakršna zakonska in strokovna osnova niti potreba za delitev enotnega ribiškega okoliša na dva dela. Kot rečeno, zakon o sladkovodnem ribištvu prepušča končno presojo in odločitev kmetijskemu ministrstvu, zato ima celotna zadeva tudi nekoliko politično ozadje. Poslanec Slovenske demokratske stranke Mirko Zamernik je, po njegovih besedah, tvorno sodeloval pri sprejemanju omenjenega zakona. Osebno v celoti podpira prizadevanja po delitvi, stranka pa se očitno s tem vprašanjem doslej (še) ni pretirano ukvarjala. Podobno velja za Slovensko ljudsko stranko, ki prav tako nima izoblikovanega mnenja, saj takih primerov doslej v Sloveniji ni bilo. Vodja strankine poslanske skupine Jakob Presečnik meni, da bi se morali v primeru, če eventualna okoliša izpolnjujeta zakonske pogoje, člani obeh ribiških organizacij sami dogovoriti, kako naprej. Osebno mu je bližja močnejša ribiška družina z večjim kadrovskim in materialnim potencialom, ob pošteni delitvi sredstev na območju celotnega okoliša. Če pa to ne gre, Presečnik zagovarja dve ribiški družini in sodelovanje v območni zvezi. Savinjčan Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur.l.RS št. 69/02 in 112/04), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2006: - naziv častnega občana Občine Mozirje, - nagrada Občine Mozirje, - zlata plaketa z priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTENGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE Se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje, za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirje je denarna. O višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino : - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; - obvezna obrazložitev predloga; -vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom, po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite v zaprtih kuvertah na naslov : Občina Mozirje, Savinjska cesta 7 p. Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 18.08.2006. OBČINA MOZIRJE SNilGA 0 ZGORNJESAVINJSKEM ŽELODCU I» OSTALIH DOMAČIH JEDEH Brez dobre kulinarične ponudbe ni uspešnega turizma Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev je v petek v prostorih podjetja BSH Hišni aparati Nazarje pripravilo predstavitev knjižnega projekta z naslovom Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline. Združenje se je namreč odločilo za izdajo knjige, katere namen ni zgolj promocija zgornje-savinjske kulinarike ampak doline kot zanimive turistične destinacije. Okrog dvesto strani obsežna knjiga z več kot 150 fotografijami naj bi ugledala luč sveta spomladi prihodnje leto. Direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi kot velik ljubitelj zgornjesavinjskih specialitet rad prisluhne pojasnilu poznavalcev, kot v tem primeru Marije Bezovšek (foto: Ciril M. Sem) nani strokovnjak na področju kulinarike, in Marija Bezovšek, dolgoletna svetovalka za prehrano in odlična poznavalka zgornjesavinjskih domačih jedi. Dr. Renčelj je ■■■■■■■■■j 4* Kašče na Gornjegrajskem izhajal izdejs1va,da brez dobre kulinarične ponudbe ni uspešnega turizma, v ozadju tega pa mora biti »zgodba«. Kot uspešen primer je omenil Soško dolino z njeno zgod- Razstavo si je z zanimanjem ogledal tudi znani narodopisec Aleksander Videčnik (foto: EMS) Dr. Stanko Renčelj: »Nesporno je, da seje treba za razvoj turizma nasloniti na domače običaje, navade in jedi. To je treba začeti promovirati in ob tem ponujati domače dobrote. Ko govorimo o domačih dobrotah, o proizvodnji želodca, o mlečnih izdelkih, o sirarstvu, je to nedvomno sestavni dei regionalnega razvoja. Vsi programi v povezavi Italija-Slovenija-Avstrija in podobno v bistvu simulirajo razvoj regijskih produktov in s tem ustvarjanje novih delovnih mesttervrednote-nje naravnih danosti. Dediščina in kulinarika sta nedvomno trajen motiv, ki bosta privabljala goste v dolino, ponujali jih bomo na prireditvah, v gostinskih in hotelskih lokalih, na turističnih kmetijah, ki so za vzgled v slovenskem merilu, in-jasno-ob raznih poslovnih srečanjih, protokolarnih dogodkih in podobno.« (foto: Ciril M. Sem) Lokacija predstavitve ni bila izbrana naključno. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje se zaveda svoje družbene odgovornosti, zato namenja za kulturne, športne in številne druge dejavnosti pomemben del svojih prihodkov. Hišni aparati so podpirali ocenjevanje in zaščito geografskega porekla zgornjesav-injskega želodca že v času, ko so omenjene aktivnosti potekale pod okriljem Turističnega društva Rečica ob Savinji, na podoben način pa sedaj stojijo ob strani tudi združenju izdelovalcev želodcev. Ker bo knjižni projekt Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline terjal dobrih šest milijonov tolarjev, so povabili k sodelovanju tudi poslovne partnerje in zgornjesavinjske občine. Vsebinski koncept knjige sta predstavila dr. Stanko Renčelj, priz- Med vrhunske tesarske mojstrovine prav gotovo sodijo kašče, biseri slovenske stavbne dediščine. Kašče so nepogrešljiva sestavina krajinske podobe in značilna stavba večine kmečkih domačij na našem območju. Razvile so se v poznem srednjem veku. Vse prvotne kašče v naših krajih so bile lesene, enocelične, grajene iz nujnosti po hrambi pridelka. Zbiralec starin Janez Mavrič je pred petimi leti fotografiral vseh 73 takrat še stoječih na območju občine Gornji Grad in jih pred tednom dni postavil na ogled v prostorih gornjegrajske muzejske zbirke. Jutri in v nedeljo bo v istem prostoru na ogled razstava Gornji Grad na starih fotografijah. Savinjčan izdelku bo v publikaciji namenjena posebna pozornost, saj postaja vse bolj cenjeno tržno blago, hkrati pa tudi protokolarna jed in protokolarno darilo. Letošnje že 16. zaporedno ocenjevanje želodcev na Rečici je potrdilo pravilno usmeritev združenja izdelovalcev, ki zagovarja visoke kakovostne standarde. Knjiga Želodec in jedi Zgornje Savin- bo o čisti Soči in Soški fronti, za Zgornjo Savinjsko pa je dejal, da predstavlja biservalpskem svetu in lahko s svojo zgodbo prav tako očara obiskovalce. Po Renčeljevem prepričanju so za uspeh v turizmu potrebni znanje, samoiniciativnost, zavedanje naravnih danosti in strokovno podprta promocija. Knjiga Želodec in jedi Zgornje Savinjske doline je korak v tej smeri, zato se bo poleg jedi, značilnih za to območje, dotaknila tudi družine in družinskih običajev. Knjiga torej ne bo le kuharica, ampak bo s podrobnim tehnološkim opisom jedi prispevala k ohranitvi izvirnosti zgornjesavin-jskega želodca, sirneka, ubrnenika, solčavskega masovnika, ajdneka in različnih juh. Zgornjesavinjskemu želodcu kot vrhunskemu suhomesnatemu jske doline naj bi pripomogla k boljši prepoznavnosti tukajšnje kulinarike, izboljšala odnos do domačih jedi in odpravila nepotrebno sramežljivost ponudnikov lokalnih specialitet. Naštete cilje bo knjiga lahko dosegla le na ta način, da ne bo predraga, zato izdajatelji računajo na finančno podporo gospodarskega sektorja in občin. Franci Kotnik OBČINA NAZARJE N A Z A R J E Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2006 ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE Za častne občanese proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnostali druga dejavnost, ki imatrajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli za izredno življenjsko delo ter dolgolelne vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Občine Nazarje, ki praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli za vrsto odmevnih dosežkov vdaljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj Občine Nazarje,ki praviloma pomenijo izjemno uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine vfazi njene potrjene rasti. BRONASTI GRB Se podeli za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v krajšem časovnem obdobju in kotvzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo. Zlati, srebrni in bronasti grb občine Nazarje lahko prejmejo posamezniki in skupine. KRISTALNI GRB Se podeli za odličen uspeh in perspektivnost nazorskih diplomantov visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijskega obdobja je 9,00 ali več. Prejme ga lahko posamezniks stalnim bivališčem v občini Nazarje. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlogi za priznanja morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - predstavitvene podatke o kandidatu, -vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, - utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, -dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi, v kolikorje to možno, -datum pobude. Predlog za podelitev Kristalnega grba občine Nazarje mora vsebovati: - splošne podatke o pobudniku, - podatek o kandidalu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne poti in obštudijskih obveznosti ter doseženih uspehih), -potrdilo o diplomi, - potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključno z diplomo, -potrdilo o stalnem bivališču vobčini Nazarje, - naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za občino Nazarje, -datum pobude. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Predloge pošljite najkasneje do 20. avgusta 2006 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. POLICIJSKO PREVERJANJE VARNOSTI V GORAH Ljudje precenjujejo svoje sposobnosti Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo, uživanjem v naravi in nenazadnje tudi z nevarnostjo. Vsakoletni, skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh vzbuja varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Člani Gorske policijske enote Slovenije so pred dnevi opravili preventivno kontrolo na relaciji Logarska dolina-Škarje-Ojstrica in nazaj ter ugotovili, da se je ozaveščenost obiskovalcev gora dvignila, tudi med tistimi, ki se v visokogorje podajajo samo za en dan. Planinstvo je v enaki meri povezano z uživanjem in nevarnostjo (foto: Gorazd Simon Trbovšek) Kar pa seveda ne pomeni, da so razmere idealne, opozarja član enote Gorazd Simon Trbovšek. Največji problem je, ker obiskovalci gora še vedno precenjujejo svoje sposobnosti. »Policisti opažamo, da se ljudje bolj pravilno opremljajo, saj smo ob srečanju približno 150 planincev opazili samo eno žensko z nepopolno opremo. Zakonodaja zaenkrat represivnega ukrepanja ne predvideva, zato lahko policisti posameznika samo opozarjamo. Seveda je od njegove presoje odvis- no, ali bo nasvet upošteval. Drugih pooblastil policisti zaenkrat nimamo,« pojasnjuje Trbovšek. Po njegovem mnenju je potrebno vzroke za nesreče največkrat iskati v slabi telesni in duševni pripravljenosti, pomanjkljivi in neustrezni opremi, neusposobljenosti in pomanjkanju znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanju poti ter podcenjevanju trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta poletje in zima. Savinjčan OPOZORILO Vse, ki se ukvarjajo z dejavnostjo sečnje in spravila lesa, opozarjamo, naj pred eventualnim začetkom del po naročilu Nade in Milana Cerar na območju Repelske planine preverijo, če so bili pri odkazilu navzoči mejaši. Mejaši: Božidar Kumprej, Planina 25a, Ljubno ob Savinji Ciril Krajnc, Planina 10, Ljubno ob Savinji Marija Krajnc, Planina 10, Ljubno ob Savinji Frančiška Miklavžina, Ravne 94c, Šoštanj Klemen Kladnik, Planina 25, Ljubno ob Savinji Mihaela Podkrižnik, Rosuljska c. 3, Ljubno ob Savinji Naročnik objave: Božidar Kumprej, Planina 25a, 3333 Ljubno ob Savinji Stari DodoDodi Ljudje so se od nekdaj naseljevali tam, kjer je bila blizu voda. Sprva so se naseljevali ob vodotokih ali odprtih izvirih vode, pozneje so morali iskati tudi prostore, ki so bili bolj ali manj oddaljeni od vodnih virov. Tako so pričeli vodo zajemati in jo dovajati v bližino domov. Ali so kopali globoke vodnjake, kar spomnimo se nekaterih grajskih, ki so bili globoki tudi sto in več metrov, samo da so le naleteli na vodo. V tem času so imeli veliko dela posebno izurjeni "štepiharji", kot so v naših krajih rekli graditeljem vodnjakov. Voda je bila tako bliže domu, pozneje pa sojo napeljali v hiše same. Prav zanimivo je, da so v naši okolici ljudje napeljevali vodovode tudi po nekaj deset metrov daleč v posebnih ceveh, ki so jih sami naredili. Pred leti je gospa Fužirjeva z Lepe Njive opozorila na najdbo vodovodnih cevi na njihovem posestvu. Bile so iz neke vrste malte z odprtino v sredini. Kmalu za tem seje pri meni oglasil Gusti Strnišnik z Dobrovelj, ki je naletel na prav take ostanke vodovodnih cevi. Ocenil je, daje bil vodovod dolg kakih 400 m od nahajališča vode, ki se še danes imenuje "Pri vodi". Verjetno so imeli tam nekoč zbiralnik, daje bilo vode za potrebe posestva dovolj. Kot smo lahko domnevali, so bile cevi vlite iz mešanice živega apna in skrilave mivke. Ta zmes je zelo trdna in vodotesna. Da so to dosegli, so dodajali zmesi še jajčni beljak. Stvar ni bila poceni, je pa služila svojemu namenu. Kot smo lahko ugotovili, je bila ta vodovodna napeljava stara kakih 150 let. Posebej velja poudariti, da so bile opisane cevi znotraj še popolnoma vodotesne. Starejši ljudje so vedeli povedati, da so najprej izkopali ozkejarke, okoli gladkega droga pa nalili že omenjeno malto. Potem so drog pomikali naprej in ga sproti zalivali z zmesjo žganega apna in skrilastega peska. Tako bi lahko vsaj okvirno opisali potek gradnje takega vodovoda. Jože Berglez - Kugovnik pa mije pripovedoval, kako so gradili višinske vodovode. Tam so uporabljali za cev macesnovo deblo, ki so ga navrtali. Za to opravilo so imeli do osem metrov dolge svedre različnih premerov. Vrtanje je bilo zelo naporno, saj so za vodovod iskali debla macesna, ki so najbolj počasi rastla in seveda tudi viharnike. Spojke za spajanje cevi je izdelal kovač in sicer tako, da sta bila zunanja dela konično ošiljena, po sredini spojke pa je bil skovan neke vrste opornik. Potem so cevi s težkimi kiji zbijali skupaj, saj so morali biti spoji vodotesni. Kugovnik je posebej opozoril, da je bilo to delo nadvse naporno, tudi jarki so morali biti gladki in ustrezno nagnjeni. Zbiralnikso naredili prav tako iz macesna, zanj so uporabili plohe "gostega" macesna in jih med seboj temeljito zatesnili. Takšen vodovod je bil v celoti lesen. Pri hiši so imeli tudi poseben sveder, ki so ga uporabljali tedaj, ko so vrtali v zemljo navpično, da so vstavili (zabili) cev za vodnjak s preprosto črpalko. Tudi gornji del vodnjaka je bil nekoč iz lesenega debla, mehanizem za črpanje pa je bil delo ključavničarja ali kovača. Morda bo kdaj kateri od zanesenjakov gradnjo kmečkih vodovodov temeljiteje raziskal in opisal, da bo ta prvovrstna tehnična dediščina naših krajev ostala ohranjena. Naši predniki so poznali lastnosti lesa do podrobnosti, zato so ustvarjali pripomočke, ki še danes zbujajo pozornost in občudovanje. Kar spomnimo na razne stavbe, hiše, kozolce, marate, mline, žage, kašče in podobno. Pa tudi na jezove in razne vodne naprave seje dobro spomniti. Kako so znali pokrivati strehe s skodlami in pripraviti dobre skodle, daje streha dolgo zdržala. In končno, kaj vse so zmogli splavarji in žagarji. Sicer pa imamo dokaz iznajdljivosti naših ljudi na višinskih kmetijah, kjer so za razna opravila že davno uporabljali vodno silo in si naredili pripomočke, da so to omogočili. Kaj vse je iz lesa znal narediti Anton Jamnik - od fotoaparata do raznih strojčkov, kipov, glasbil, fotografskega orodja, mikroskopa in še bi lahko naštevali... Znamenita dogajanja o Gornjem Gradu Nadaljujemo z objavo članka iz prejšnje številke. Protestanti so uvajali v svoje bogoslužje slovenski jezik, to je bilo med ljudmi zelo dobro sprejeto in odmevno. Zato je Tomaž Hren hitro ukrepal. Katoliško bogoslužje je potekalo le v latinščini, ljudem neznanem jeziku. Prednosti protestantov v tem pogledu se je Tomaž Hren dobro zavedal, tako je zapisal dr. Hoefler, saj je bilo pospeševanje glasbene umetnosti in sploh kulturne dejavnosti, od njega osebno priporočeno in zapovedano. Postal je izrazit podpornik (mecen) in raziskovalci pišejo celo o "Hrenovem umetnostnem krogu". Škof Hren je vsvojih zapiskih večkrat opozarjal na nujnost slovenskega petja v bogoslužju. Posebej zanimiv je njegov zapis o tem, kako so leta 1604 v Novi Štifti v Marijini romarski cerkvi prebili praznik Marijinega vnebovzetja vso noč, ob petju slovenskih pesmi... Za leto 1616 je spet zapisal, da so v Novi Štifti prepevali skupaj z duhovščino, slovenske pesmi in prepevala je vsa cerkev... V navodilih za gojence svojega kolegija v Gornjem Gradu je leta 1605 posebej predpisal negovanje slovenskega petja skupaj z molitvami. Nekoč je zapisal: »Slovenske pesmi naj pojejo tudi ob procesijah, da ne bo vpitja, klepetanja in drugih nekoristnosti.« Leta 1612 je zasnoval slovensko pesmarico, ki so jo potem uporabljali duhovniki v Gornjem Gradu in v Novi Štifti, kjer se je ob Marijinih praznikih zgrinjala množica romarjev. Še tole iz knjige dr. Hoeflerja. Prvi znani vodja gornjegrajske glasbene kapele v času Hrena je bil Andrej Nepokoj, pozneje župnik v Celju. Nasledil ga Janez Tekstor iz Vipave. Poleg navedenih se v Gornjem Gradu pojavlja še veliko glasbenikov, pevcev in instrumentalistov, med njimi je bilo nekaj odličnih muzikov. Takoje postal Gornji Grad upoštevanja vredno žarišče glasbene umetnosti na Slovenskem. Takole je leta 1947 nastajal Presečnikov kozolec. Sliko nam je posodila Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. DSUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA OKONINA Prejele priznanja Ambasador za mir Članice društva Toplica iz Okonine so v sodelovanju z Slovenskim ženskim društvom za mir v svetu prvi julijski petek organizirale predavanje o ljubezni in miru z naslovom Inovativni pristop k svetovnemu miru. Obiskovalci so lahko v okoninskem gasilskem domu prisluhnili regionalnemu direktorju Medverske in mednarodne federacije za mir za jugozahodno Evropo Armandu Ložanu iz Španije. Predavanje je bilo v angleškem jeziku, a so organizatorji poskrbeli za simultani prevod. Obisk Slovenije je za Armando Lozana, ki si je družino ustvaril z Japonko, že drugi obisk naše države. Predavanje je namenil vrednotam v družini in v skupnosti. Lozano je spregovoril tudi o problemih v svetu in razmišljanju, kako bi lahko posamezniki vplivali na to, da bi v svetu dosegli mir, za katerega ni določenega recepta. Po besedah predavatelja sta mir in harmonija komplicirana stvar, ki se mora pričeti že pri posamezniku, nato se širi v družino, iz nje v širšo skupnost ter naprej med narode in v svet. Na predavanju so predstavili medversko in mednarodno federacijo za mir, njihova prizadevanja in načela, ki temeljijo na dialogu med narodi in različnimi kulturami, ter seveda principe, s katerimi to lahko dosežejo. Te si Lozano ne more predstavljati brez ljubezni in dela za Armando Ložan je predavanje namenil vrednotam v družini in v skupnosti (foto: Marija Šukalo) dobrobit drugih. Predavanje je po besedah podpredsednice Slovenskega ženskega društva za mir v svetu Kristine Bačovnik dokazalo,da so kljub mednarodni različnosti ljudje samo ljudje, med katerimi ni bistvenih razlik, če se pogleda v človeško srce. Dogodek so s prijetnim kulturnim programom popestrili Habrovi fantje in harmonikarja Robi Weiss ter Peter Atelšek. Srečanje je bilo tudi priložnost za izročitev priznanj Ambasador za mir, ki so ga iz rok Armando Lozana prejele Top-ličankeza prizadevanje za mir v okviru društva v svojem lokalnem okolju. Marija Šukalo UNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Prvi društveni piknik Gasilci so čestitali zlatoporočencema Cilki in Milanu llovšku (v sredini) in abrahamovcu Frančku Matku (prvi z desne) (foto: Marija Šukalo) Poletje je čas, ko si od napornega dela oddahnejo tudi v številnih društvih. Mednje sodijo tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti, ki so si drugo julijsko soboto prvič v obstoju društva privoščili piknik. V prijetnem sobotnem večeru so se spomnili tudi svojih članov, ki so praznovali okrogle obletnice. Tako so zapeli abrahamovcu Frančku Matku ter zlatoporočencema Cilki in Milanu llovšku. Vsi trije so vsak v svojem času in seveda po svojih močeh prispevali k razvoju gasilstva v kokarski krajevni skupnosti. »Človek se rodi in živi življenje, ki si ga poskuša krojiti tako, da bi prišel do zastavljenega cilja. In do svojih ciljev v življenju so prišli vsi slavljenci, tako Franček, ki si uspel najti službo, ki mu je v veselje, in si ustvariti družino, kot zakonca llovšek, ki na svoji skupni življenjski poti vztrajata že pol stoletja,« je ob izročenih priložnostnih darilih dejal predsednik goričkega prostovoljnega gasilskega društva Anton Blatnik, udeleženci piknika pa so slavljencem pripravili prisrčno čestitko. Marija Šukalo ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Velika slovesnost ob obletni« V soboto, 22. julija, doberteden dni po osrednjem slovenskem šof-erskem prazniku, bodo člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline v Mozirju pripravili veliko praznovanje ob polstoletnem jubileju delovanja. Pri domu šoferjev v Mozirskem gaju bo slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja in plakete mnogim zaslužnim članicam in članom, prireditev pa bodo pospremili s priložnostnim kulturnim programom. Največja »šoferska« parada se bo pričela na parkirišču prevoznišh/a Pfeifer na Prihovi, od koder bo ob 16. uri krenila dolga kolona vozil, od vpreg, starodobnih vozil do najmodernejših gospodarskih vozil in avtobusov, do Mozirja, kjer se bo formirala še povorka uniformiranih članic in članov vseh združenj Celjsko-Zasavske regije, pospremljena s pihalno godbo Zgornje Savinjske doline. Na slovesnosti bodo predstavili tudi jubilejno kroniko Pol stoletja ZŠAM Zgornje Savinjske doline, ki so jo izdali ob tej priložnosti s pomočjo številnih donatorjev in predvsem obsežnim delom kronista Aleksandra Čoparja. Jože Miklavc Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. KNJIŽNICA MOZIRJE IN BAR GRABENCEK Koktail glasbe in poletja Nostalgični napevi zakoncev Lobanov so navdušili poslušalce (foto: Tatiana Golob) Prvi julijski torek so bili naključni mimoidoči prijetno presenečeni, ko so ob svojem sprehodu mimo terase bara Grabenček v Mozirju lahko prisluhnili znanim ruskim napevom, kijih je ob kitarski spremljavi Andreja Lobanova prepevala Julija Lobanov. Duo Kalinka je pozitivno presenetil tudi številne obiskovalce, ki se njunega koncerta niso udeležili le naključno, ampak s precejšnjim pričakovanjem. Organizatorja koncerta, Osrednja knjižnica Mozirje in bar Grabenček, sta tako v Mozirju ponudila novo zvrst prireditve, ki bi se lahko razvila v manjši poletni kulturni festival. Takšne so želje organizatorjev, verjamemo pa, da tudi marsikoga drugega. Kajje lahko ob toplih poletnih večerih bolj sproščujoče kot posedanje na prijetno urejeni terasi ob kozarčku osvežilne pijače? Posedanje z razlogom, seveda. Pa naj bo to poslušanje nostalgičnih ruskih melodij, ki sta jih tokrat prepevala zakonca Lobanov, ali pa kakšne druge glasbe, katere poseben čar je ravno vtem, da ji prisluhnemo v živo. In ob tem okušamo sladek poletni zrak. Tudi direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut upa, da bo dober obisk tokratnega koncerta na terasi Grabenčka pozitivna spodbuda vsaj za nadaljnja razmišljanja o poletnih kulturnih prireditvah na prostem. TG MEŠANI PEVSKI ZBOR GORENJE Z mislimi že v jubilejni sezoni Mešani pevski zbor Gorenje je koncem junija v velenjski glasbeni šoli občinstvo navdušil z večernim koncertom, s katerim je predstavil iztekajočo se pevsko sezono. Raznolik program, od zahtevnejših duhovnih in umetnih pesmi do občinstvu vedno všečnega ljudskega melosa in lahkotnih ritmov, so popestrili z duhovitimi prizori, koreografskimi vložki, solističnimi nastopi in presenečenji. Na koncu je občinstvo zahtevalo »še!« Letošnja sezona je bila za MePZ Gorenje razgibana. Jeseni so zaznamovali povratna pevska srečanja - v goste so prišle pevke iz madžarskega Szegeda, z Nizozemske pa sojih obiskali pevci moškega zbora iz Venraya. Tudi sami so se odpravili na pot in sicer na Poljsko, kamor jih je povabil krakovski študentski pevski zbor. Ob povratku je napočil čas za intenziven študij novega pevskega programa, katerega plod so s petnajstimi novimi pesmimi njihovemu zvestemu občinstvu predstavili na letnem koncertu. Naslednja sezona boza MePZ Gorenje še posebej pomembna, saj bodo praznovali jubilej - 30 let delovanja zbora. Zato se bodo pevci po krajšem poletnem premoru kmalu ponovno zbrali. Zborovodkinja Katja Gruber: »Po počitnicah bomo začeli z intenzivnim študijem Mozartovega Requiema v čast Mozartovemu letu in občinskemu prazniku.« Projekt bodo predstavili 4. oktobra v Glasbeni šoli Velenje. Kmalu zatem pa jih čaka naporna in zanimiva izkušnja: »Začetek jubilejne sezone želimo okronati z udeležbo na mednarodnem tekmovanju na angleškem otoku Jersey."Nekaj posebnega bo gotovo tudi jubilejni koncert prihodnjo pomlad, na katerega smo že sedaj vljudno vabljeni. Vesna Petkovšek DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Veselo na tradicionalnem pikniku Društvo upokojencev Ljubno je letos že petnajstič priredilo srečanje za svoje člane. Tradicionalen poletni piknik je tudi tokrat privabil številne upokojence, ki so se željni sprostitve zbrali v idiličnem okolju Ijubenske-ga ribiškega doma. Predsednik društva Franjo Povh je kot običajno v pozdravnem nagovoru prisotnim na svojstven način zaželel dobrodošlico, prisotne pa je pozdravila tudi ljubenska županja Anka Rakun. Ob dobri jedači in pijači, ob zvokih harmonike, tradicionalno bogatem srečelovu tudi poletna nevihta z dežjem ni preveč zmotila veselega razpoloženja udeležencev. Upokojenci, starejši od osemdeset let, so tudi tokrat prejeli priložnostna darila, ob letu osorej pa se vsi zopet srečajo, sploh če bo suša, saj bo ta dan sigurno deževalo, kot je hudomušno pripomnil Franjo Povh sproščeni druščini na letošnjem srečanju ljubenskih upokojencev. Franjo Atelšek Najstarejši člani Društva upokojencev Ljubno ob Savinji so prejeli darila (foto: Franjo Atelšek) MENINA PLANINA Spominsko srečanje borcev in prijateljev Menine Več sto ljudi se je v soboto, 8. julija, pri spomeniku na Menini planini spomnilo bojev slovenskih partizanov v II. svetovni vojni in preboja Šlandrove in Zidanškove brigade ter bataljona VDV iz nemškega obroča na Menini med 13. in 15. marcem 1945. Tudi v tej bitki so borci dokazali, da slovenska zemlja ni del nemškega rajha, je na slovesnosti poudaril osrednji govornik komandant operativnega štaba Šlandrove in Zidanškove brigade Franc Sever - Franta. Po njegovem je tudi zaradi partizanskih bojev na Menini, ki so primerljivi z dražgoško bitko, Slovenija postala država, kije danes enakopraven del zveze Nato in Evropske unije. Franc Sever - Franta, ki je izpostavil pomen partizanov, je bil v govoru kritičen do aktualnih političnih dogajanj. »Dolg naroda in politikov do padlih junakov je, da pride do poštene pomiritve v narodu, z resnico, brez slabih namenov katerekoli političnih in ideoloških skupin. Zlo v našem narodu so sto- rili domobranci, ki so izbrali zločinsko stran. Ravno tako ljubljanska škofija, ki jih je pri tem vzpodbujala. To so neizpodbitna dejstva in takšna bodo ostala zapisana v našem narodu. Zato bi bil čas, da zaslepljena domobranska kontinuiteta konča potvarjati zgodovino narodnoosvobodilne borbe za svoje dnevno politično ideološke spletke. A vzroke in krivice za svojo sramoto in tragedijo našega naroda med okupacijo morajo poiskati v okupatorskih in svojih vrstah,«je med dru- gim dejal Franta. Slovesnosti, ki jo je ob sodelovanju Občine Gornji Grad pripravila borčevska organizacija, so se med drugim udeležili pripadniki slovenske vojske, upokojeni general JLA Ivan Dolničar in vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik. »Medvojne dogodke na Menini planini lahko uvrščamo med mejnike v borbi slovenskega naroda za našo samostojnost. Pred petnajstimi leti je bila ta v celoti izbojevana. Mislim, da se je treba tega dogodka tudi v prihodnje spominjati,« je po slovesnosti povedal Presečnik, trdno prepričan, da ima vsakoletno srečanje širši pomen, saj se srečujejo prebivalci z obeh strani Menine. Prireditevje popestril kulturni program, v katerem so nastopili harmonikar Božo Matičič, moški pevski zbor iz Bočne pod vodstvom Matjaža Železnika in ljudske pevke Pušeljc. Savinjčan in Tuhinjske doline (foto: EMS) sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA J]nM BARVE LAKI AiKlA d.o.o. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS ObisciUT - i ....._____.....__________-_____- . - -__________________ Erik Rosenstein je na državnem prvenstvu osvojil nehvaležno četrto mesto (foto: Tinkara Verbuč) razgibana proga s krajšimi spusti in »ubijalskimi« sirminamije potekala od kolesa. To je uspelo najboljšim, med katerimi je bil tudi Erik, ki pa seje moral ponovno zadovoljiti s četrtim mestom. Čas 51 minut in 15 sekund še zdaleč ni bil slab, še bolj pa veseli majhen zaostanekza vodilnimi v najmočnejši »elitni« kategoriji. Še boljši je trenutno v točkovanju slovenskega pokala, kjer je po treh tekmah na odličnem drugem mestu. Polovica tekmovalne sezone je za njim, sledijo regeneracijski treningi in dopustniški počitek, ki pa seveda ne bo minil brez kolesa in pripravza drugi del. Ker sta se njegovi ekipi v letošnjem letu pridružila bratranca Pustos-lemšek iz Gornjega Grada, bodotren-ingitoliko lažji, sajje družba in vzpodbuda na kolesu vedno dobrodošla in predvsem koristna. Kljub službenim obveznostim so Eriku treningi in tekmovanja še vedno v velik užitek, motivacije mu ne manjka in če ne bo poškodb, tudi uspehi ne bi smeli izostati. Franjo Pukart Rekreacija za vse generacije Tretji vikend v juliju so se na igrišču v Zekovcu zabavali in družili ljubitelji športa in rekreacije. Organizatoija srečanja Golte Slovenija in Športna sekcija Žekovec sta pripravila Dneve športa in zabave. Tako so na svoj račun prišli ljubitelji nogometa, gorskega kolesarjenja, rolanja in odbojke. V sobotnem turnirju seje v malem nogometu v dvanajstih ekipah Sav-injsko-Šaleške regije za okroglim usnjem podilo več kot petdeset igralcev. Prvo mesto so si »pribrcali« nogometaši iz ekipe ŠD Ljubno ob Savinji, za njimi so se uvrstili člani ŠD Mladost Rečica, tretji pa so bili Svizci. Sobotnojutro so za svoj vzpon na Golte izkoristili tudi kolesarji. Na pot do vrha seje podalo skoraj štirideset rekreativcev. Po besedah številnih udeležencev je bila pot prijetna in naporna, a so mnogi med njimi z doseženimi časi dosegli tudi osebne rekorde. Prvouvrščeni Erik Rosestein pa je postavil tudi rekord proge. V nedeljskim dopoldnevu so se v hitrosti in spretnosti pomerili ljubi- telji rolanja. Čeprav zanimanje za tovrstni šport, kot kaže v Žekovcu, upada, pa so tisti, ki so tekmovali, pokazali veliko spretnosti in znanja v svojih kategorijah. Tako je med dečki prvo in tretje mesto pripadlo bratoma Urtelj, Tomaž je zasedel prvo, Joco tretje, na drugem mestu pa je pristal Luka Šinkovec. Med deklicami je bila najhitrejša Ksantia Tanjšek pred Saro Goličnik. Športno druženje v Zekovcu so v nedeljskem popoldnevu nadaljevali odbojkarji. Na igrišču seje v osmih ekipah dokazovalo skoraj petdeset ljubiteljev tovrstnega športa. Največ znanja in športne sreče so tokrat imeli člani ekipe Bar Grabenček iz Mozirja, druga je bila ekipa Lima Šoštanj in tretja Vatikan iz Voioga. Marija Sukalo Vaša pošta oglim usnjem se je podilo dvanajst ekip iz Savinjsko-Šaleške regije (foto: Marija Šukalo) : ^j »UCIJSKA UPRAVA CEUE Opozorila na nevarnosti v turistični sezoni 2006 V turistični sezoni večina zaposlenih koristi zaslužen dopust. Veliko družin odpotuje iz kraja bivanja. Zaradi tega in turistov iz tujine je v poletnih mesecih povečan promet na vseh glavnih cestah v naši državi. S tem se poveča nevarnost za nastanek prometnih nesreč in z njimi povezanih tragičnih posledic, ki lahko povsem spremenijo veselje, ki je prisotno ob načrtovanju počitnic. Takšnih dogodkov, ki nam lahko pokvarijo počitnice, pa je lahko še več, če ob načrtovanju počitnic zanemarimo samozaščitno ravnanje. Zato svetujemo vsem, da se v tem počitniškem času ne prepustijo občutkom, ampak pomislijo tudi na svojo varnost - tako v prometu kottudi pri športu, rekreaciji, na izletih, na zabavah in tudi v svojih domovih. Predvsem je potrebno misliti tudi na to, da s svojimi dejanji ne posegamo v pravice drugih in da s svojimi ravnanji ne ogrožamo sebe ali drugih ljudi. Predvsem želimo opozoriti na naslednje: SPROŠČENO OD DOMA: • pred odhodom na dopust izključite različne porabnike energije, zaprite dovod plina, zaprite vodovodne pipe (ne pozabite na pipo pri pralnem stroju, kjer pogosto prihaja do izlivov vode); • dogovorite se s prijatelji za občasen nadzor vašega stanovanja in jih seznanite z naslovom bivanja med dopustom; • poskrbite, da vaše stanovanje ne bo že navzven kazalo znakov daljše odsotnosti stanovalcev; • preverite veljavnost dokumentov za prestop državne meje; • preverite solidnost turistične agencije, preko katere nameravate potovati in ji boste zaupali organizacijo vašega dopusta; • preverite stanje svojega prevoznega sredstva in poskrbite za odpravo pomanjkljivosti; • preverite stanje druge opreme ali rekvizitov za izvajanje raznih rekreativnih dejavnosti med dopustom (čolni, kolesa, oprema za plezanje, itd); VOŽNJA NAJ BO UŽITEK: • kot udeleženci v cestnem prometu upoštevajte cestno prometne predpise, med vožnjo bodite strpni, vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, izogibajte se h/eganim prehitevanjem, vozite spočiti, pred in med vožnjo ne uživajte alkoholnih pijač; • pozorno spremljajte ravnanje drugih, skušajte predvideti njihove reakcije ter prilagajajte vožnjo predvidljivim in že nastalim situacijam, posebno pozornost namenjajte otrokom in vozilom, ki prevažajo otroke; • če ste udeleženi v prometni nesreči, v kateri je bil kdo telesno poškodovan ali je umrl, najprej ustrezno zavarujte kraj prometne nesreče, nudite pomoč poškodovanim, obvestite policijo (113) in počakajte na kraju nesreče. Vtem času ne uživajte alkoholnih pijač. • če ste udeleženi v prometni nesreči samo z materialno škodo, morate vozilo takoj umakniti s ceste in izmenjati osebne podatke in podatke o vozilih z drugim udeležencem ter izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči; V kolikor se vam kljub vašemu samozaščitnemu ravnanju zgodi neprijeten dogodek, ostanite mirni. Pokličite na tel. št. 113 in pomagali vam bomo. www.policija.si ČRNA KR • USTRAHOVAL DOMAČE Mozirje: 12. julija je v stanovanjski hiši v okolici Mozirja moški ustrahoval domače. Iz hleva je spustil več glav domače živine, umiril pa seje šele ob prihodu policistov. • TRAVNIŠKI POŽAR Rečica ob Savinji: Istega dne so gasilci PGD Rečica ob Savinji in Mozirje ob 12. uri pogasili okoli 50 kvadratnih metrov goreče trave pri odcepu za Rečico ob Savinji. • ZAGORELO OLJE Mozirje: 13. julija je prišlo do manjšega požara v stanovanjski hiši v Lokah pri Mozirju. Zagorelo je olje na štedilniku, ogenj pa so pogasili kar domači sami. Nastala je manjša materialna škoda. • RAZBIJALA KOZARCE Mozirje: 15. julija zvečer sta dva gosta gostinskega lokala v okolici Mozirja razbijala kozarce. Ob prihodu policistov sta se sicer umirila, kljub temu pa bosta svoje početje zagovarjala pri sodniku za prekrške. • MED PREVRAČANJEM PADEL IZ VOZILA Rečica ob Savinji: 15. julija je prišlo v Spodnji Rečici do prometne nesreče, v kateri je 29-letni voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe. Poškodovanec je vozil po lokalni cesti iz Spodnje Rečice proti Rečici. Pri vožnji v levi ostri ovinek je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblastnad vozilom in zdrsnil vjarek, kjerseje vozilo prevrni- lo. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in hudo poškodovan NIKA obležal na vozišču. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. • OB KOLO Nazarje: Iz hodnika stanovanjskega bloka v Nazarjah je 15. julija izginilo kolo. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila. • KOLESAR TRČIL V AVTOMOBIL Logarska dolina: 16. julija je voznik kolesa v Logarski dolini trčil v zadnji del osebnega avtomobila. Do nesreče je prišlo zaradi neupoštevanja varnostne razdalje kolesarja, ki se je pri tem tudi lažje telesno poškodoval. • IZSILJEVALA PREDNOST MOTORISTU Ljubno ob Savinji: Do prometne nesreče je 16. julija prišlo tudi na Ljubnem ob Savinji. Voznica osebnega avtomobila je izsiljevala prednost vozniku kolesa z motorjem, pri tem pa gaje zbila s kolesa. Utrpel je lažje telesne poškodbe. • TRČIL V KOLESARJA Nizka: 18. julija se je ob 13.40 zgodila prometna nesreča v naselju Nizka. 24-letni voznik tovornega avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Mozirja proti Šentjanžu. V naselju Nizka je dohitel 15-letnega kolesarja, kije vozil ob desnem robu vozišča in s prednjim desnim delom vozila trčil v zadnje kolo kolesa. Pri trčenju je kolesar padel najprej na pokrov motorja in nato na travnik ob desnem robu vozišča ter se hudo poškodoval. VAŠE VOZILO NAJ OSTANE VAŠE: • ne parkirajte na neosvetljenih parkiriščih; • ko zapustite vozilo, izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči volanska ključavnica, zaprite vsa vrata in okna ter zaklenite vozilo; • nikoli ne puščajte vrednejših osebnih predmetov (kovčki, denarnice, listine) na vidnih mestih v vozilu, kajti ti privabljajo tatove; • alarmne naprave javljajo vlom le, če so vključene. Bodite pozorni, ko se oglasi alarm. Kot očividec lahko veliko pripomorete k uspešnemu delu policije, tudi če niste oškodovanec. POTNI LISTI: Potni list in osebna izkaznica sta večnamenska dokumenta, s katerima je mogoče dokazovati istovetnost, državljanstvo, nastopati v pravnem prometu in potovati v tujino. Z osebno izkaznico v države EU, EGP, Švico in R Hrvaško, s potnim listom pa brez vizuma v 80 držav, med njimi tudi v ZDA in Kanado. Prav zato so naši potni listi zanimivi za kriminalno populacijo. Negativne posledice pogrešitve potne listine pa nosita tako država, kot posameznik, ki so mu ukradli ali je izgubil osebni dokument. Svetujemo vam, da osebne dokumente skrbno hranite, jih ne zastavljate, vsako izgubo, tatvino ali pogrešitev pa takoj sporočite vaši upravni enoti. Če se vam to zgodi v tujini, se obrnite na diplomatsko - konzularno predstavništvo naše države v tujini, v primeru, da to ni mogoče, pa na upravno enoto najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo. POLETNE PRIREDITVE: • Če je le mogoče, se na prireditve z večjim obiskom odpravite peš ali zjavnimi prevoznimi sredstvi. • Z majhnimi otroci ostanite na obrobju množice. • Če je vroče, pijte veliko tekočine (izogibajte se alkoholu, sploh če boste morali voziti). • Bodite strpni in upoštevajte navodila organizatorja in rediteljev ter policije. Sl Prvo srečanje letošnjih Abrahamov Savinjsko-Šaleške regije bo v Mozirskem gaju 26, 8, 2006 ob 12,00 pod šotorom z ŽIVO GLASBO in zannnivvtt programom! Program bo povezovala Darja Vrhovnik, ki bo tudi poskrbela, da se bodo našli rojeni na isti datum it še ta veliko zanimivega. Prijave sprejemamo do IS, 8,2006 v gostišču Ribič v Gaju m v gostiščih Štorman, Informacije na tel. št.: 041/412-418. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ŠTORIJ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 > ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Ane GRUDNIK iz Home (1926-2006) se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem mojim sestričnam Betki, Hedi Jožici in Magdi za vso pomoč ob bolezni in ob zadnjem slovesu moje mame. Sinlvan Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Preventiva Razprodaje Bolna, a dična mladenka je prišla na pregled k starejšemu zdravniku, ki je le s težavo umikal pogled z nje in tako sploh ni skrival, da mu je všeč. "Doktor, ali naj se slečem?" ga je izzivalno vprašala. "Počasi, počasi. Morava paziti na zdravje!" se zdravnikvznemiri. "Ali se bojite, da se bom prehladila?" "Ne, v mislih sem imel svoj pritisk." Samo Sprožilec Mož si ogleduje ženine nove obleke in znesek zanje. "Mislil sem, da boš na razprodajah dobila obleke kaj ceneje..." "Kaj pa govoriš? To je vendar samo prvi obrok." Da nisi nataknil prevelik obtežilnik? Bodoči problemi Luknje v spominu Starejša možakarja modrujeta ob kozarčku rujnega. "Letošnje poletje je pa glede vročine in padavin kar znosno,"ugotavlja prvi. "Ja, tisti, ki radi tarnajo, bodo čez leta, ko se ga bodo spominjali, morali uporabiti kar precej domišljije." Ljubenci nataknejo črva takole povprek. Ker sva v lučkem okolišu, počakajva na kakšnega domačina, da ne bo hude krvi. Moker od zunaj in od znotraj Močno nadelan Lju-benčan prileze ves moker iz Savinje. Mimoidoči se mu ne morejo dovolj načuditi, ker je priplaval po vodikaroblečen. Ko končno prileze na breg, vpraša enega od njih: "Mi lahko poveste, ali so se tod mimo peljali splavarji?" "Ne da bi vedel," reče nekdo od radovednežev in vpraša: "Kaj pa se z vami dogaja?" "Hja, ne vem, ali sem padel v vodo s splava ali pa so me poslali kot predhodnico, da vidim, če je reka plovna...” Nazarčanka se vrne predčasno z dopusta in hiti z razlago sosedi: "Prvi dan dopusta sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se spomnila, kaj sva z možem letos pozabila doma." "Kako pa si se spomnila?" "Prešinilo me je šele zvečer, ko je mož rekel: "Ljubica, si dala otroke spat?" Obmejni zapleti Na slovensko-hrvaški meji si carinik lepe njihove sumlji-čavo ogleduje Savinjčana in njegov avto. "Imate kaj za prijavit'?" ga končno vpraša. "Ne," prostodušno odvrne dopustnik. "Kaj pa tele piksne piva?" "Te so tu samo za prvo žejo." "Vseh 200?" Hugo Mušnik Ravnokar sem te pri šefu prehitela pri odhodu na dopust. Cvetje /h koprive ) 's RECEPT Lučki župan Ciril Rose: »Gospa Marija, vi se spoznate na recepte, cel kup shujševalnih kur sem že preizkusil, pa nobena ne zaleže.« Strokovnjakinja za kulinariko Marija Bezovšek: »Vsak dan se na tešče zasekiraj, ker so jeseni županske volitve, in uspeh ne bo izostal.« (MARMELADIN NADOMESTEK PRESS) SLOGAN Gornjegrajski župan Toni Rifelj (levo): »Saj ne bo hudega, če si za predvolilni slogan, ki bo predstavljal moj lik in delo, izberem Marija pomagaj?« Novaštiftni župnik Lojze Ternar: »Načelno ni zadržkov, čeprav mislim, da bi bila bolj primerna izbira Poslednji bodo prvi in prvi poslednji.« (ČLOVEK OBRAČA, BOG OBRNE PRESS) DOPUSTNIK Strokovnjak za kraški pršut in zgornjesavinjski želodec dr. Stanko Renčelj (levo): » V Zgornjo Savinjsko dolino bi prišel z veseljem tudi na dopust, toda kaj, ko po tukajšnjih merilih nikoli ne veš, na katerem jezikovnem področju se trenutno nahajaš.« (MESO SE OD MESA RAZLIKUJE PRESS) Križanka, Oglasi SORODNICA V RAVNI ČRTI NAPREJ NAJDALJŠA REKA NA SVETU ENKE KARIN PODEŽELSKO NASELJE DELAVNICA UMETNIKOV BOLGARSKI PESNIK IN POLITIK-MLADEN SKRAJNI KONEC POLOTOKA KIRURŠKA IGLA TOVARNA CINKA STAR SLOVAN POLOŽAJ TELESA, LEGA KRAJŠI SESTAVEK ZA ČASOPIS GRŠKA BOGINJA MODROSTI KAR JE RAZSEŽNO, VELIKO LOVSKI PES ZA LOV NA LISICE JAKOBOV BRAT DVOJČEK VALENTIN OMAN ANGLEŠKI PEVEC (JOHN) VELIKA IN LEPA VEŽA FRANCOSKO M. IME DUŠEVNO STANJE NEUGODJA NAREK, NAREKO- VANJE NABERNIK IVAN VRSTA PSA, RUSKI HRT STANE DOLANC GOROVJE V NOTRANJOSTI AZIJE BOLIVIJSKI PESNIK- FREYRE NORVEŠKI PESNIK- PETTER ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA SAMOSTANSKA SOBICA, CELICA ŠTEVILO, DELI (MAT.) INDIJSKI HRAST TOVARNA AVTOMOBILOV MARIBOR ŽOGA, VRŽENA IZ IGRIŠČA JEDRNATOST, ZGOŠČENOST (KNJIŽ.) VUK KARADŽIĆ ČLAN TABORNI- KOM PODOBNE ORGANIZAC. JUGOSLO- VANSKA LJUDSKA ARMADA FORDOV MALČEK SLOVENSKI REŽISER- MAKS- MAKO GRŠKA OSVOBODIL- ARABSKI ŽREBEC IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Refošk, Akimov, bosota, Ati, or, ocvrt, gašper, prisila, Hass, sestavljenka, antena, Alain, rejec, dtl, Sl, sedalo, Ahac, FA, rang, Ana, Angola, Rino, vsemogočnost, lama, enakiti MINI SLOVARČEK: ISAEV- Bolgarski pesnik in politik- Mladen JAIMES- Bolivijski pesnik- Freyre NIOBIJ- redka kovina (Nb) EAM- Grška osvobodilna fronta DASS- Norveški pesnik- Petter BREZPLAČNO PRANJE ZA CE » R1-122 Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 28. julija, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. 4M.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 KUPON zo brezplačni moli oglas do Ì0 besed v 30. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov n Napovednik • Sobota (22. julij), ob 16.00. Mozirje Slovesnost ob 50-letnici Združenja šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline_____________________ • Četrtek (27. julij), ob 21.00. Knjižnica Velenje - enota prireditve 22. Poletne kulturne prireditve 2006; Tone Partljič: Poroka čistilke Marije_________________________ B3PSHHZ3IH1E =cMj&37 = D3lM5^7 U= ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO! Ker se zavedamo, da je vaš čas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno. Oglasite se pri nas ali nas pokličite po tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na § elektronski naslov: oblikovanje@savinjske.com 3 za pleme. Cena po dogovoru. Tel.: 839-50- Prodam fiat punto, cena po dogovoru. Gsm: 25-lJfI11.: 031-642-353. 031-314-817. V okolici Mozirja iščem enosobno stanovanje v pritličju v najem. Lahko je v bloku ali hiši. Gsm: 031-837-536. _____________________ Kupim manjšo enodružinsko hišo -novogradnja. Gsm: 031-776-396. Telico brejo po izbiri prodam. Gsm.: 031 -504-893. Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo. Gsm: 031-533-745. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg. Gsm: 031-676-833. ŽIVALI - PRODAM : - mmm Prašiče od 50-100 kg prodam ali menjam za bukova drva. Tel.: 572-23-96. Prodam nemško ovčarko čistokrvno brez rodovnika, staro 8 tednov, zelo ugodno. Gsm: 031-650-135.____________ Prodam mladičke čistokrvne zlate prinašalce, brez rodovnika, stare 10 tednov. Gsm: 041-483-688.____________________________ Prodam burskega kozlička, starega 4 mesece Prodam kozolec. Gsm: 041443-634. Prodam moško gorsko kolo rog in moške rolerje velikosti 45, znamke races. Gsm: 041 - 469-900_______________ ________________ Pradam rotacijsko kosilnico bes 404. Gsm: 031-316822.__________ _ Prodam hidravlični cepilec drv. Gsm: 031- 568-096_______________ ________________ Prodam smrekova drva (obrezline). Gsm: 041-710873. : MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI m-___ BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o. Loke 33,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o. Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o, Dobrovlje 31,3314 Braslovče. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobfjenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p, Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p, Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. KERAMIČARSTVO Iščete izvajalca za enostavno ali unikatno polaganje ploščic? Pokličite na tel. 03/838-81-33 ali gsm 041/483-692. A.Artus, Alojz Fužir s.p, Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. NUDIMO INŠTRUKCIJE iz matematike za 1. in 2. letnik gimnazije in drugih srednješolskih izobraževalnih programov. Info: 03 839 50 14,031 642 353. Marija Jurak Trogar s.p, Radegunda 57, 3330 Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO m ' * SgpL i f „ * \M APARTMAJE in sobe z zajtrkom na otoku Rabu, mesto Kampor 10 m od morja. Tel.: 00385912776086. Gorenje Notranja qprema etere. 3320 Valerije FiRäRiiPäfije ¥@iili spreme m nepremiiRm IfifeHfliöjii §1 8915111; 8§9 §111 NLB w Leasing Velenje £&&( WMto V prodajalni keramičnih pleštie tevatne tierenje keramika v EđlflO p F ft VO ftliitO lä nakup keramičnih ploščie Nevesti Pleléiee u halkene in terase, edpetne na ekstremne rimske pepie, katerih kakevestna obdelava pewline europèa vatne neje tudi v deževnem vremenu-. Gtinraje fefàwifei • SereHjt: i k • iÜ7 šutiran ab Paki • teh OJ S% M ii WWW:ief§Rj§:§i 3% popusta 5% popusta od 100.000 SIT do 500.000 SIT mm IMl nad 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za vse programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. Informacije za kupce na Mercatorjevi brezplačni telefonski številki. Celje - skladišče D-Per 7/2006 Runtur 5000018337,29 COBISS • MCTGP Ajdovščina. Vipavska c. 6. tei 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32. tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart . Industrijska 7. tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje. Pri postaji 4. tel 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3. tel. 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice. Delavska c. 12. tel.: 03/757 48 60 ■ MCTG Velenje, Kidričeva 53. tel 03/898 87 10 * MCTG Žalec, Celjska 7, tel: 03/713 65 92 ' Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: gradbeni in instalacijski materiali, zeleni program, sanitarna keramika in ostalih tovrstnih izdelkov.