Nekaj o predstavi velikih števll. V jako živahnem, delavnem času živimo: promet se premogočno razvija, obrt se silno razcvita odkar gospodujo stroji in par —, vse pač hrepeni brzo obogateti, vse si želi blagostanja, posvetnega imetja. Novec ima dandanes oblast: čim več imaš, tem več veljaš. Ni odveč tedaj izrek: »Števila govore!" Da — števila govore in sicer osobito — velika števila. — Vsakedo vže govori današnje dni o milijonih; ni ga skoraj časnika, ki ti dojde v roke, da bi se v njega predalih ne omenjalo velikih svot, velikanskih števil. Lehkomiselno prečitamo take notice, ne menimo se dosti za njih istinit pomen! Pač vemo, da pomenijo ogromno svoto, a kolika da bi utegnila ta svota biti: — o tem si pač nismo v svesti. Velikih števil pojmiti ne moremo, nimamo pravega zapopadka o njih. In kako bi ga mogli imeti? Vsaj nam je bilo v pravo spoznavo in oceno velikih števil večinoma le malo prilike! Zato smo pa v obče i slabi cenitelji velikih množin — po v i d u, na prvi hip. Kedar vidimo n. pr. zbrano kje trumo ljudi — takoj govorimo o tisučih! Bilo jih je pa v resnici le nekaj stotin. In tako je tudi pri drugih stvareh. Tudi se najdejo učilnice, kjer se računa se števili tako obsežnimi, da v njih napisavanje še tabla dosti široka ni . . Seveda i otroci v groznih teh številih niti pojma nimajo, pa čirau tudi? Vsaj je dosti, da znajo napisati milijone in računiti ž njimi!! A če se v narodni šoli vže z milijoni opraviti ima, potem naj se učitelj i po mogočesti potrudi, da bode učencem svojim kolikor toliko pojem milijona pojasnil. Predočiti jim ga ne more — pač pa more po vzgledih v to primernih učencem nekoliko raztolraačiti, koliko ogromne vsebine je jeden in več milijonov. Sevcda inora učitelj tacih vzgledov sam znati, treba mu je nabirati jili kjer, kedar in kolikor mogoče. Jaz sem si za pojmovanje nmilijonov" zabilježil do sedaj nekaj pristojnih vzgledov — ter hočem izmed teh nekatere danes tii objaviti v prid mojim sodrugom. Ni dosti, vendar nekaj. V prihodnje naj kedo drugi č. tovarišev kaj sličaega sestavi — in s časom imeli bomo lepo zbirko tacih poiik v računanji z velikimi števili gotovo dokaj povspešujočih podatkov. 1) Da bi prešteli jeden milijon, trebalo nam bi, ako računimo za vsako jednoto jedno sekundo, 35 dni: če bi vsak dan neprenehoma šteli celih osem ur. 2) Iz jednega milijona srebernih goldinarjev *) naredili bi — položivši goldinar na goldinar — lahko steber, ki bi bil visok 2000 metrov. (To je večina, ki le malo manj znaša nego ona gore Storžiča na GoreDjskera ter gore Radohe (2051 m.) v štajerskem Solčavji). 3) Jeden milijon srebernih goldinarjev pa v jedno ravno črto — goldinar zraven goldinarja — položen, storil bi vrsto 30.000 m. ali 30 Km. = 4 milje (8 ur) dolgo. **) 4) Človek, ki ima jeden milijon gld. premoženja in dobiva od te svote le po h% na leto —, zamore vendarle na leto 50.000 gld. obresti porabiti, torej 138 gld. vsaki dan. In vendar ostane še milijonar! 5) Jeden milijon srebernih goldinarjev tehta 12.345 kgr. Ako bi kedo hotel ta milijon odnesti in bi vsako pot nesel po 50 kgr. — moral bi to učiniti 287krat. 6) Jeden milijon vojakov v čelnej vrsti postavljenih napravil bi vrsto—, 1000 km. ali 132 avstrijskih milj dolgo. 7) Ako bi kedo hotel jeden milijon dni živčti, živeti bi mu bilo — 2740 let. — Ko bi se govorilo o več milijonih, mogli bi služiti slični vzgledi, kakoršni slede zdaj. 8) Iz 150 milijonov goldinarjev naredil bi se lahko steber, ki bi visočino najvišje gore v Evropi: Mont - Blanca presezal 61krat ~ 300 km. visokosti. 9) 150 milijonov srebernih goldinarjev tehta 18.518 metričnih stotov. V prevaženje silne te množine centov, trebalo bi najmanj 185 vagonov, katerih vsak bi moral biti obtovoren se 100 metr. centov. 10) Svota 150 milijonov gld. naložena po h% na leto — prinašala bi 7Va milj. gld. letnih obresti. Kedar v zemljepisji govorimo o oddaljenosti solnca od naše zemlje, poslužujemo se v potolmačenje strašanske te daljave sledečega vzgleda. *) Za jeden goldinar računimo 2 mm. debeline. **) Ako vzamemo za jeden goldinar 30 mm. premera. 11) Solnce je od zemlje oddaljeno 20 milijonov milj. — Brzovlak bi porabil, da prehiti to pot, ako naredi v vsakej uri 10 milj — 2312 let! — Krogla pa, ki bi jo iz topa sprožili, dohitela bi solnce vže v 25 letih. Tisuč milijonov zove se milijarda. 12) Ako računamo za štenje jednice sekundo, rabinao po tem takem za preštenje jedne milijarde 277.778 ur, to je okoli 32 let. 13) če bi stvorili vrsto iz jedne milijarde srebernih gld., bila bi le-ta dolga 30.000 kilometrov. 14) Leta 1871. je Francija Nemcem — kakor znano — plačala 5 milijard frankov vojne odškodnine. Ako bi se bila ta svota odrajtala v samih srebernih frankih, kojih vsak natanko tehta 5 gramov, potrebovali bi bili v prevaženje vsega srebernega denarja 2500 železniških vagonov. (5e računimo vlak po 25 vagonov, potrebovali bi jih bili ravno 100. — Vsa pot mej Parizom in Berolinom bi se bila lahko na dva metra široko se srebernjaki (franki) pokrila — in še bi bilo precej novcev preostalo. Bilijon si vže skoraj ne moremo več predstavljati. Zato bi bil v to ves trud zaman. Le jeden vzgled naj malo kaže na ogromni bilijon. 15) Ako bi se hotelo jeden bilijon ueprenehoma prešteti — trebalo bi v to 277,777.778 ur = 11,574.074 dni ali 32.150 let. Prvi človek Adam bi, ako bi zdaj še živel, niti petino jednega bilijona minut ne bil še doživel!! Tacih in jednacih notic najde se po raznih časopisih itd. v izobilji. Kar se učitelju primernega zdi, naj si zapiše: gotovo mu kedaj pride v dobro. Jednacih vzgledov ne da se takoj kje poiskati — po lastnem raiunanji se jih vže i vdobi, a to stane preveč truda in časa — treba jih je imeti pri roki: torej zabilježi, kedar se ti ponuja prilika v tol A. G. Vranski. «. Janez Bonač. nGregor Kemperle, rojen v selški fari na Gorenskim 5. sušca 1838, z nar lepšimi lastnostmi in darovi od Stvarnika obdarovan, je z izverstno učenostjo skorej v vsih vednostih vedno sklepal skerb za pravo pobožnost in posebno za nedolžnost in ponižnost, ki je podloga vse pobožnosti. Smel bi se pravi Alojzi sedanjiga časa in naših krajev imenovati. Bil je rastlika in cvetica ljubljanske mladeDŠnice, Alojzjeviša, kterimu bo tudi še po smerti v lepo čast. Umerl je — bogoslovec — za jetiko 19. vel. serpana 1858 v stari Loki, kamor se je bil prišel ozdravIjat. Naj v miru počiva!" Tako piše v Dan. 1. 18. k »Vencu" na 17* njegov grob nekdanji Alojznik M. Frelih Vitoški, in v 1. 19 je čitati za »Žalostnico iz Loke" J. Bonačeva rSolzica na prijatlov grob" ktere poslednji dve kitici se glasite: Kot svečica stopi v plamenu se vsa, In lampica, če preveč olja ima, Umerje: tako je tebe, cvetka mila! Gorečnost prevelika nam umorila, Al najdel tam si srečneji zavetje Za cvetje. Tam teče sladki vir ljubezni za tž, Ki zanj, le zanj daroval na zemlji si vse, In ta ljubezen, ki čez grobe seže, Nas tudi zdaj še, bratec, s tabo veže, Nas veže na deželo lepo srečno In večno! Bila sta ranjka med seboj in tudi z menoj mila prijatelja, in to prijateljstvo do našega Alojzija verli Bonač iskreno spričuje v spomenici ,,Gregor Kemperle. Nektere čertice iz njegovega življenja". Natisnjena je ta spomenica najprej v Drobtinicah 1.1859 — 60 t. XX; potlej posebej v knjižici v Gradci, 1860. 8° str. 15; naposled v Zg. Danici 1. 19 — 22. — Po nekem dostavku v 1. 23 je J. Bonač v 1. 24 — 26 dodal rŠe nekoliko iz življenjaGregorjaKemperleta", kjer proti koncu na pr. pravi: ,,Posebnosti ranjki ni nikjer Ijubil, le v navadnih rečeh je bil zvest. . . Njegova nar veči moč v čednosti je izhajala iz skrivnosti vsakdanjiga življenja ... Drugi studenec te moči pa je bil ta, da ni nikdar rekel, zdaj je zadosti!.. Brez nehanja in z vso močjo je dalje hrepenel, in če bolj se je napajal s sladkostjo ljubezni božje, le bolj mu je bila sladka in le še bolj je hrepenelo po njeni lepoti njegovo serce. Iz tega se da vse njegovo lepo ravnanje, vsa njegova ljubeznjivost razsoditi in po vrednosti ceniti. Res, zguba je velika, de ga več svojiga ne iraenujemo, ali upati smemo, de nam bo Bog pa po njegovih prošnjah nadomestil, kar nam je po njem tukaj dati obetal. Naj bi njegov lepi izgled mnogo posnemavcov našel (med šolsko mladino, posebej mej Alojzniško, kteri se omenjena spomenica z vsemi dostavki vživo priporoča!), tako bo sad obilen, ki ga je v kratkim času na zemlji obrodil. Saj vemo, de nam ni življenja ceniti po številu let, ampak po dobrih delih. Posnemajmo ga in bodimo prepričani, de ni nobena reč ali stvar predraga, s ktero si Boga in nebesa kupiti zamoremo". V taki lahki in gladki slovenščini je spisal J. B. vže v semenišču (cf. Dan. 1864 str. 13.) molitvine bukvice Jskrice", ter pod tem naslovom priobčeval kratke, času primerne sostavke v Zg. Dan. 1.1859 — 60. — Njegova je tudi slovenska čestitka, ktero je po duhovščini preč. g. dr. Jerneju Vidmarju o slovesni vpeljavi na prestol škofijeLjubljanske 1. mal. serp. 1860 poklonila nVesela Domovina" V I. pesmi: nPo tihim morji čolnič gladko plava, — Vihar miruje in valovi spe;... Dan, ki je Rimu dal svetfga Očeta — Ljubljani srečni Tcbe škofa da i. t. d." — L. 1861 je v Dan. 1. 1 po vpraševanji: nJe mar že dan? Al kaj se tako sveti? — Prav čudna se mi ta svetloba zdi — In kaj ta šum? Je jelo mar germeti? — Se vsaj v potresu zemlja ne šibi!" — zložil pesmico nPogled V novo leto", kjer v mračnih nevihtah gleda Avstrijo, Cerkev in Slovenijo, a uaposled potolažen obeta: Po jasnim zraku se kraljevo zibal, Prot večnim' Solncu prosto bode dvigal Se orel. 0 veseli, srečni dan! Po mirnim morji plavala bo Barka In veselila Solnčniga se žarka, Ker grozni šum valovja bo razgnan. In Slavi nova slava bo zorela: De zvestih le sinov bi kaj imela! Sam dobrovoljen pesnik slovenski čislal je jako dobrovoljnega slovenskega skladatelja ter počislal velike njegove zasluge v žalostinki ,N a grob slavnimu Gregorju Riharju", kjer (Zg. Dan. 1863 str. 172) po začetku: nKaj Evterpa, kaj se odteguješ — MiPmu krogu ljubljenih sestric ? — De se z njimi nič več no raduješ, — Solzo vidim v cvetju tvojih lic!" . . vmes poje: Kličcm ga zastonj, poglej Gregorja! (Saj je vender dober sluh imel) Po Slovenskim vsim in tjo do morja Z njim in s petjem svojim je slovel; Zdaj pa ni — in nikdar več ne bo ga, Šel za zmeraj ljubljeni je Groga — Z mano narod ves ga pogrešuje In žalnje. Šel si, Dragi! glej in le solzico Za slovo v spomin Ti dati vem, V sercu pa zadobil si pravico, De pozabit' nikdar Te ne smem. Al ne sama, — vsak prijatel petja Iše v slave venc Ti lep'ga cvetja; Naj Ti bo nad časnih zvezd višavo V večno slavo! . . BSvete nebesa, naša domovina" — zovejo se molitvene bukvice katoliškega kristjana v vseh okoliščinah in potrebah življenja, ktere je spisal Janez Bonač menda vže 1. 1862, in se 4. natisa 1874. 12° str. 380 dobivajo v založbi Ničmanovi. — L. 1861 je v Dan. 1. 8 o novi hvalevredni bratovščini za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa naznanil nLepe darila revnim cerkvam"; poznej pa njenim družnikom in sploh pobožnim katoličanom iz francoskega spisal sprelepo knjižico: BVeino češenje sv. R. Telesa in lepšanje revnih cerkva" — franc: 0. J. K. Boone r. J. Poslov. J. B. v Ljubljani 1863. 8°. 561- — Bil je raujki sani goreč čestitelj Najsvetejše Skrivnosti, in v dokaz naj se postavi tudi tukaj — nekako mu na grob in v zastavo srečnega prihodnjega vstajenja — njegova lastna v Danic. 1857 1. 14 priobčena pobožna čestitka — umetna kazalnica: Večni Križa bliš! Srečni Ti deliš Nam nebeški mir! AP s Teboj še ni končano, Kar človeštvu Bog storit' želi, In umerljivim nam^spoznati ni še dano, Jezusa dobrota VEČNA kaj za nas stori! 0 brezkončna si LJUBEZEIT naš'ga Odrešenika, Kdo ne bo Te ljubil, BOŽJA hrana, sercam slast! V Tvoji velikost' omaga moč jezika; Vender daš se sercam grešnim v lastl Čudi zemlja se presrečna Poj nebeški kor: Sveto, Sveto, Jagnje! — Trojno - večni, Edino - srečni! — JSZUSI Ljubi Duš Pastir! 0 nikar nas ne pogubi! Daj doseč' nam večni mirl Serca pojte, povikšujto! vse naj ga časti! TUKAJ V SVETEH ZAKRAfflENTU, KI ZA NAS ŽIVI! ..n..*..n..