j J A K vi ) I l Ni
PRimuKSKI DNEVNIK
j ^ST^pT""1 Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 253 (10.472)
TRST, četrtek, 1. novembra 1979
^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« J*0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB KONCU ZASEDANJA STRUJE «NUOVE CRONACUE»
Hudomušen, a vendarle oster poseg Fanfanija: «Pristanem na vse, le komunistov ne v vlado!»
Soočenje, pravi predsednik senata, je le metoda in ne politična linija
5 , RIM — Fanfani, ki je včeraj zadnji spregovoril v Fiuggiju na za-j^&nju svoje struje, je napadel veliko dorotejsko skupino in njene iz-*» hp6 P08*41186’ da bi okoli sebe zbrala čim večjo število delegatov »Mnji kongres, obenem pa je manevriral, da bi sc struja «nuove So |llcI|tl> Premaknila z «zmcrno» desnega strankinega krila, kamor jul 1° Potisnila uvodna poročila. Fanfani seveda ni skoparil s kritika-„• n.a način, s katerim demokrist Janška vodilna skupina pojmuje so-ie K-?6 'n narodno solidarnost in od dokaj blizu Forlanijevemu po-U?!1, ^se to pa so seveda malen-- S|le nianse
sai p"	za stroge izvedence,
jj .fanfani jev predlog v grobih o-ta« i • V0(I' edinole k sredinsko-levi-vlart- vladi ali R petstrankarski tal •’ *° ie sredinski levici z libe-čui	tem Fanfani ne izklju-
le možnosti socialističnega pred-, a8tya, da bi KPI lahko ostala V|a^erini, vendar pa seveda izven
^°°čenje so nekateri po Fanfa-
nijevem mnenju spremenili v «fi-gov list», ko so ga poskusili preobraziti «od metode v politično linijo:*, kajti gre le za «metodo, ki jo dopušča svoboda*. Soočanju «se ne smemo odpovedati*, istočasno pa ni rečeno, da se bo končalo s sporazumom*. Volilni izidi 3. junija zaenkrat še niso privedli do možnosti sestave zanesljive in trdne vlade in po Fanfanijevem mnenju je KD zamudila priložnost za soočanje, najprej z «nesoglasjem o Cra-
VENEC NA MARX0V GROB
, xiju», za katerega so bili le «šib-ki razlogi* in danes s poskusom, da izkoristi «Cossigovo nesebičnost*, da sproži zmedeno razpravo «o še nejasnih aspektih ustavne reforme*. Torej, pravi Fanfani, nahajamo se na istem kot takoj po 3. juniju.
Fanfani je nato prešel k obravnavanju drugega «magičnega izražanja* sedanjega demokrščanskega vodstva, to je državne solidarnosti. Dejal je, da gre za «ustavno dolžnost vseh političnih sil* in da bo zelo težko ustvariti državno solidarnost s formulo, ki bi omogočala vstop v vlado vsem strankam. Vendar pa pravi Fanfani, je treba zopet poskusiti s sestavo vlade narodne solidarnosti in preveriti, katere odpovedi in katere žrtve so potrebne za vsako stranko, da jo dosežejo. Šlo bi, torej, za formulo, ki bi predvidevala večino narodne solidarnosti v oporo vladi brez komunistov, a s socialistom za predsednika.
In končno je Fanfani govoril, zelo živahno, o strankinih vprašanjih. Tako je ironiziral o «zmedenem sobotnem turnirju*, ko je govoril o Montecatiniju, kjer so bili «zmago-valci* tisti «dorotejci iz periferije*, ki so «po zgledu kontrolorjev poletov zahtevali od svojih voditeljev ali zanikate izjave, ki vam jih pripisujemo, ali odidemo*. Bisaglia, Gava in Ruffini niso bili pripravljeni «zapustiti kontrolnih stolpov, s katerih nadzirajo kongresne glasove*. Tako si se izničili upi in sanje o velikih večinah. Fanfani je tudi opozoril na manevriranje doro-tejcev poleti 1975, ko je moral on zapustiti strankino tajništvo in z namenom, da bi delno razbremenil Zaccagninija, je naperil svoj sarkazem proti tistim «ki so do včeraj podpirali novega tajnika, zato da lahko upravljajo drugačno o blast*. Gre seveda za Andreottija.
Forlani je torej človek, ki ga KD potrebuje, vendar pa ga je treba podpirati previdno in ne tako kot človeka «ki ni postavljen na stopnice zato, da se po njih vzpenja, ampak zato, da se spušča*. Vendar pa Fanfani ni osredotočil svojih kritik samo na domnevne »dpisni-ke sporazuma, ki bi moral zagotoviti Piccoliju in Andreottiju nadzorstvo nad kongresom, ampak se je obregnil tudi ob Zaccagninija v zvezi z njegovim stalnim sklicevanjem na Mora: «In če bi vsi tisti, ki se sedaj sklicujejo nanj, lahko naredili kaj več, da bi ga rešili, kakšno doktrino bi lahko slišali iz njegovih ust?» Fanfani je bil zelo trd: o «mojstrih napredka* je de-
jal, da jih izziva na resno soočenje o političnih stališčih, ki so jih mnogi izmed njih zavzeli v ključnih trenutkih italijanskega političnega življenja in o izbirah, ki so jih tedaj sprejeli predstavniki struje •muove cronache*. Nujno je, pravi Fanfani, da se KD enkrat za vselej osvobodi «čarovnikov ki govore dvoumno*.
Včeraj je bilo zabeležiti tudi nekaj komentarjev o Forlanijevem govoru, ki je bil všeč marsikomu, ne pa Donat Cattinu, ki je v nekem intervjuju ugotovil, da se KD podaja «proti izvolitvi Andreottija za tajnika*. To možnost je voditelj struje forze nuove ocenil kot «gro-teskno*.
P. P.
Rasistični napad na Angolo
LUANDA — Južnoafriške rasistične čete so v ponedeljek ponovno vdrle v Angolo ter zasedi« obmejni mesti Lubango in Mocamedes. Vest je sporočil angolski veleposlanik v Belgiji, ki pa ni znal pojasniti, koliko vojakov in civilistov je izgubilo življenje pri tem oboroženem napadu. Vsekakor se rasistične agresije na Angolo v zadnjem času prevečkrat ponavljajo in v ta namen je vlada iz Luande že večkrat pozvala varnostni svet OZN, da energično poseže pri južnoafriški vladi, ki kljub mednarodni izoliranosti še vedno vodi imperialistično politiko do sosedov in do Namibije, kjer pa se dan za dnem krepi osvobodilno gibanje «Swapo».
RIM — Minister za industrijo Bisaglia je včeraj sprejel sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Pato-ličeva, ki je tako končal svoj uradni obisk v Italiji.
RIM — Na povabilo romunskega zunanjega ministra Andreia bo italijanski minister za zunanje zadeve Malfatti od 8. do 10. novembra uradno obiskal Romunijo.
SPOMINU PADLIH

uiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiinmuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiimiMiHiHiumiiiiiii«
iJj^NDON — Predsednik kitajske ^•hunistične partije Hua Guofeng
UradnimČera' ^utra'’ med
svojim
______ .	Brita-
Ifi".Poklonil spominu Karla Marxa,
Hijj-“‘n obiskom v Veliki
pokopan na londonskem po~ trušču Highgate. Kitajski vodi-1 Je položil na grobnico uteme-socializma
la znanstvenega -Plinski venec z napisom: «Pred-KP Kitajske Hua Guofeng*. krajši slovesnosti na pokopališki se je kitajski gost kratko za-dilt=! z delegacijo angleških sin-atov, ki je med drugim kritič-V.I^omla Hua Guofengove politi ae besede predsednici konserva-p0fte vlade Margaret Thatcher, ki de!atIlnen'u sindikatov vodi proti-
ivrla50 Pniitiko.
6o]p tem Pa se 8e nis0 Polegle tJvdike o posrednem napadu ki-2oJskega liderja na Sovjetsko zve-j,j'is katerim se je popolnoma stri-V, a Predsednica angleške vlade. ^Poredno s Hua Guofengovim na-i. Qorn na «hegemonistično» politi-
‘■sko
Sovjetske zveze, pa je včeraj
0u JVPa agencija «Nova Kitajska* kfM°V'la napade na Moskvo, to-^ 1 v zvezi s sovjetskimi stališči Obsedanju generalne skupščine j«J ,. o dramatičnem položaju na °kitajskem polotoku.
J* m (telefofo AP): predseduj RP Kitajske Hua Guofeng pred grobnim spomenikom Karla lVlar-v Londonu.
Začetek kongresa radikalne stranke
no^OVA — Včeraj se je v Ge-dikai Za'-'el vsedržavni kongres ra-dok'6 stranke. Za kongres vlada Prir i rnanjše zanimanje, kot je bilo tv,! kovati, saj je bila dvorana na
j. Prazna.
toV^ngres se je začel z branjem po v Ua tajnika Jeana Fabreja, ki je
siT"
v Parizu. Fabre je po
žalovanju, da se ne more udele-- kongresa
obravnaval vsa ak
pa ^a italijanska vprašanja, začel ita,.le z izročitvijo Franca Piperna žaK* 1nskim oblastem, ter poudaril da ie trcba 'Plpernu takoj R®veda ni manjkalo kritik na
J® bilc
stranke.
iiiiiiiiiiiiiikiimimiiiiMiiiiiiiimiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiHiiiiiiimiiuiiimiiiiiiiiiMiHiiiiiimniiiiiiiiiiiii
SEJA NA NOTRANJEM MINISTRSTVU
Predlogi za zajezitev nasilja na stadionih
socialistov in komunistov, ki le podprte z običajnimi gesli alne stranke.
Prot- n° vzdušje se je ogrelo šele c0 večeru, ko je spregovoril Mar-4 tJ^nnella, ki je govoril mnogo, predal malo in je na koncu med C^ujem in odobravanjem pred-L da «presel'jo» kongres v t^nion, na mejo s Francijo, da s Ua ^Protestirajo proti aretaciji Jea-
RIM — Vincenza Paparellija, ki
prejšnjo nedeljo na rimskem nogometnem igrišču postal žrtev nasilja skupine športnih skrajnežev, so včeraj pokopali. Ob njegovi krsti, ki je bila ovita z zastavo nogometnega kluba Lazio, so se zbrali najbolj vidni politični in športni predstavniki dežele Lazij. Predsedniki in i-gralci nogometnih klubov Lazio in Roma so ob njegov grob položili vence; na enem je pisalo, da «mora šport spoprijateljevati, ne ubijati*, vendar je pri tem treba na žalost pripomniti, da ga je s krvavimi črkami napisala prav Paparellijeva smrt.
Medtem pa se nadaljuje preiskava v zvezi z nedeljskimi dogodki. Policija je zaenkrat aretirala le e-nega od treh osumljenih mladeničev. ki so sodelovali pri kriminalni izstrelitvi rakete, vendar se po neuradnih vesteh zdi, da so agenti na sledi še nadaljnjim trem pajdašem.
Trgovcu, ki je skupini prodal signalne rakete in ni imel ustreznega dovoljenja za prodajo razstreliva, bodo po vsej verjetnosti sodili že prihodnji teden po hitrem postopku.
Večjih novosti torej na preiskovalnem področju ni, zato pa je razveseljivo vsaj dejstvo, da je bil včerajšnji sestanek na notranjem ministrstvu ploden. Poleg notranjega ministra Rognonija so se ga u-deležili minister za turizem in prireditve, minister za šolstvo, predsedniki športnih združenj CONI in FIGC ter vsi pomembnejši funkcionarji javne varnosti. Po sestanku je minister Rognoni izjavil tisku, da so vsi udeleženci sprejeli skupen načrt za zajezitev nasilja na športnih igriščih. Predvideli so poostritev kontrole pri vstopu na igrišča, navijači, ki bodo nosili transparente, bodo morali skozi posebna vrata, število prodanih vstopnic bo moralo ustrezati šte; vilu razpoložljivih mest, anticipirali bodo umik, ki dovoljuje vstop na igrišče. Italijanska nogometna zveza se je obvezala, da bo dajala globe tistim klubom, katerih navijači bodo raztegnili žaljive transparente.
Poudarjena je bila tudi potreba, da si prevzamejo športne organizacije in šolske ustanove polno odgovornost za krepitev športne kulture pri mladih. (nf)
POROČILO ZUNANJEGA MINISTRA V POSLANSKI ZBORNICI
MALFATTI: VLADA 0D0BRA V A NAMESTITEV JEDRSKIH IZSTRELKOV NATO V ITALIJI
Ravnovesje sil nujen pogoj za obnovitev procesa popuščanja napetosti - Komunisti delno zadovoljni z odgovorom Malfattija, socialisti odobravajo previdno zadržanje sedanje vlade
PLO ne bo vstopil v socialistično internacionalo
LIZBONA — Včeraj se je končalo zasedanje socialistične internacionale. Med pomembnimi sklepi naj še zlasti poudarimo, da so se predstavniki socialističnih strank in gibanj odločili, da na uradna zasedanja ne bodo vabili palestinske organizacije PLO; do tega sklepa so prišli potem, ko so poslušali izčrpni poročili avstrijskega kanclerja Kreiskyja in Willyja Brandta o njunih srečanjih z Jaserom Arafatom. Do te odločitve je baje prišlo še zlasti na pritisk leaderja izraelske laburistične stranke Simona Peresa.
RIM — Poslanska zbornica se je sestala včeraj zjutraj, da bi razpravljala o vprašanju namestitve raketnih jedrskih izstrelkov na italijanskem ozemlju. Po kratkem u vodo predsednice poslanske zbornice Nilde Jotti je zunanji minister Malfatti orisal stališče italijanske vlade glede tega vprašanja.
Popuščanje napetosti je in mora ostati poglavitni cilj italijanske zu nanje politike, je dejal Malfatti in dodal, da je dejansko ravnovesje sil med obema blokoma ena glavnih komponent procesa popuščanja napetosti. Šef italijanske diplomacije je rekel, da smo trenutno priča sovjetski vojaški nadmoči na strateškem področju, kar ogroža vzdušje vzajemnega zaupanja in krepi oboroževalno tekmo. Ko pride do neravnovesja sil med obema blokoma, pride tudi do časa, ko je popuščanje napetosti v nevarnosti. Malfatti je tudi povedal, da je posodobljenje jedrske oborožitve bilo na dnevnem redu zasedani izvedencev v okviru NATO in istočasno so ga proučili člani komisije, ki se pogaja s Sovjetsko zvezo. Ko se govorj o posodobljenju jedrskin sil je treba nujno povedati, da je rok za namestitev raket od trenutka. ko se sprejme ta sklep, precejšen jn da traja vsaj tri leta.
Italija je vsekakor trdno odločena, da da svoi učinkovit prispevek na prihodnjem zasedanju konference o varnosti in sodejovanju v Evropi, ki bo leta 1980 v Madridu.
Skratka. Malfatti je poudaril nujnost. da se države atlantskega za vezništva oborožijo z najsodobnejšimi jedrskimi izstrelki, da bi dohiteli v tovrstni oborožitvi Sovjetsko zvezo, dosegli ponovno ravnovesje sil in se nato začeli pogajati o zmanjšanju jedrske oborožitve in o nadaljevanju procesa popuščanja napetosti.
Po uvodnem poročilu ministra Malfattija so takoj posegli radikalci, ld so oporekali predstavniku vlade enačbo ravnovesje sil popuščanje napetosti ter dodali, da bi danes za uresničitev globalnega ravnovesja sil v svetovnem merilu bilo treba pomagati Kitajski. Ra dikalec Cicciomessere *e zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da razvite države potrošijo vsako leto milijarde in milijarde za oborožitev, medtem ko se predvideva, da bo v letošnjem letu 17 milijorfov otrok umrlo od lakote. Zato zahtevajo radikalci, naj Italija zavrne namestitev raketnih izstrelkov na svojem ozemlju.
Komunist Natta je povedal, da
Malfattijevo poročilo njegove sku pine ni popolnoma zadovoljilo. Natta je pozval vlado, naj se ne prenagli pri izbiri, obenem pa je zagovarjal potrebo, da se v vsakem primeru da prednost pogajanjem za skrčenje oborožitve. Po njegovem mnenju predlog za namestitev raketnih izstrelkov v Evropi predstavlja grožnjo za proces popuščanja napetosti in za mir v Evropi.
S svoje strani so socialisti izrazili priznanje vladi zaradi previdnosti, s katero je obravnavala celotno vprašanje. Politično je že pozitivno je dejal socialist Lago-rio, da ie stališče vlade obrazložil zunanji minister in ne minister za obrambo, kar dokazuje, da vprašanje raketnih izstrelkov ni zgolj strateškega značaja, temveč ima širši politični pomen za Evropo in Italijo.
Republikanec Battaglia je izrazil svoje popolno soglasje z vlado
ter dodal, da je ravnovesje sil v Evropi bilo do sedaj jamstvo za svobodo. Pred kratkim je Sovjetska zveza dobila na področju raketnih izstrelkov premoč, kar o-groža mir in popuščanje napetosti Demokristjan Gerardo Bianco pa je poudaril, da krščanska demokracija nikakor ni navdušena nad krepitvijo oboroževalne tekme, vendar se dobro zaveda, da je popuščanje napetosti možno samo ob ravnovesju-sil, »a vseh vojaško pomembnih* območjih. Bianco je zaključil svoi poseg s-pozitivno oceno zadržanja vlade, ki se vključuje, je dejal, v logiko popuščanja napetosti. (if)
k vedno napetost v El Salvadorju
SAN SALVADOR — Po torkovih manifestacijah, ki so terjale nad trideset smrtnih žrtev in približno
sto ranjenih je položaj v srednjeameriški državici še vedno skrajno napet. Središče glavnega mesta El Salvador je še vedno pod vojaško okupacijo, čeprav je tudi včeraj prišlo do občasnih spopadov med pripadniki Ljudske osvobodilne fronte (ERP) in med redno vojsko, ki so terjali štiri mrtve in nekaj desetin ranjenih. Kljub napetosti, pa so se tudi včeraj nadaljevala pogajanja med začasno vlado, ki jo sestavljajo zmerni poveljniki oboroženih sil ter opozocij z namenom, da se prepreči v državi bratomorna državljanska vojna.
MILAN — Milanski pretor Mun-toni je sklenil, da mora podjetje Alfa romeo nemudoma preklicati odpust treh delavcev, ki so jih odpu stili zaradi odsotnosti z dela. Vsi trije so bili v zadnjih šestih letih odsotni z dela polovico delavnih dni, vendar so vedno predložili vodstvu podjetja zdravniška spričevala.
.......................................m.in
DRZNA AKCIJA KOMANDOSA RB SREDI RIMA
Policijskega podčastnika vklenili in ga hladnokrvno ustrelili v ramo
Na srečo poškodba ni nevarna: ranjeni policaj bo okreval v 40 dneh
RIM — Rdeči brigadisti, kot pred dvema dnevoma v Genovi, so se včeraj pojavili tudi v Rimu. Tokrat ni šlo brez prelitja krvi, pa čeprav 57-letni policijski podčastnik Michele Tedesco, ki je bil tarča napada, ni utrpel, na srečo, smrtnih poškodb. Zaradi rane na rami z zlomom kosti, pa bo moral ostati kakih 40 dni v zdravniški oskrbi.
Tedesco, podčastnik železniške policije, oče štirih otrok, se je včeraj okoli 14.30 vračal s službe na kosilo, ko so ga trije oboroženi neznanci ustavili v veži stanovanjske zgradbe v Ul. Calpurnio Fiam-ma 130. »Miruj, ničesar ti ne bodo storili* je eden zabičal Tedescu, ki se je hotel upreti neznancem. Vsak odpor je bil zaman, kajti neznanci so ga onemogočili, ga z lisico privezali k ograji stopnišča, eden mu je pobral služben samokres kal. 9. ga hladnokrvno nastavil na desno ramo in sprožil. Tedesco se .je na-
pol v nezavesti zgrudi! na tla. neznanci pa so se jadrno oddaljili s kraja atentata s fiatom 132 plave Durve.
Medtem ko so ranjenega policijskega podčastnika odpeljali v bol nišnico, kjer so ugotovili, da mu rana ne ograža življenja, ie stekla preiskava. Policijski agenti so nedaleč od kraja atentata našli plavi 132 in ugotovili, da so tega skupno s sedmimi drugimi ukradli avgusta rdeči brigadisti. Pri enem so celo zajeli Prospera Gallinarj-ja, ki je tedaj menjaval evidenc no tablico. Jasno je, da je bila tudi na tem fiatu ponarejena tablica. Drugih sledov za atentatorji pa ni bilo.
Proti večeru je neznani moški naznanil uredništvu dnevnika «La Repubblica*, da je itentat na Te-desca izvedel komandos Rdečih brigad.
Preiskava se torej nadaljuje z
Giscardovi diamanti in «lov na raco»
PARIZ — «Le Canard enchaine»\ dogodek, ki je bil tudi v satiričnem (vklenjena raca), francoski satirični j listu, kakršen je «vklenjena raca», tednik je včeraj objavil kratko vest, na drugem mestu, saj je o ospred-
da so v uredništvu v zadnjem trenutku izvedeli za samomor ministra za delo Boulina. «Zato, piše pariški tednik, iz spoštovanja do njegovega spomina ne nadaljujemo z objavo dosjeja o nejasnem ozadju nakupa zemljišča, na katerem si je minister zgradil vilo, obenem pa poudarjamo, da lahko potrdimo, besedo za besedo, vse, kar smo napisali. Nikogar nismo žalili, pisali smo resnico in nimamo za potrebo, da bi se branili pred novopečenimi cenzorji.»
«Primer Bmdin» je pravzaprav zrasel iz niča. *Le Canard enchai ne* ga je objavil kot toliko drugih zapisov, bolj ali manj kritičnih do francoskega vodilnega razreda. In, dejansko, gre za manj pomemben
ju pisanja tega lista še vedno pole mika o diamantih, ki naj bi jih bil srednjeafriški cesar Bokasa L, morilec in ljudožerec, «podaril» Valeriju Giscardu d’Estaingu.
Sodni postopek, sredi katerega se je znašel minister Bot/lin, sicer desničar (pripadnik golistične stranke), vendar znan kot dosleden politik in predvsem kot poštenjak, ima korenine že v letu 1973, ko je star gulist Henri Tournet prodal del svojega zemljišča pri Saint Tropezu. Pri prodajanju je prišlo do nekaterih upravnih nepravilnosti in baje je pri tem agent, ki se je ukvarjal s kupčijo, s slevarijo bajno zaslužil. Med kupci zemljišča je bil tudi Bou-lin. ki je odkupil zazidljivo zemlji-
šče po ceni 2 franka za kvadratni meter (manj kot 500 lir) in si na njem zgradil vilo. Boulin, kot kaže. ni vedel, da je bilo zemljišče že prodano, a da agent prvotne prodaje ni vknjižil v zemljiških knjigah. Odtod obtožbe in sodni postopek, ki je že privedel pred sodnika nepoštene prekupčevalce; Boulinova vloga pri vsem tem pa je bila verjetno povsem marginalna, saj kot kaže, ni mogel vedeti, da je bilo zemljišče že prodano. Kljub temu pa je tudi proti njemu stekel sodni postopek.
Zagrenjenost je verjetno glavni vzrok ministrove odločitve, da s samomorom prekine svojo življenjsko pot. To izhaja tudi iz pisma, ki ga je poslal tiskovni agenciji AFP in nekaterim časopisom. Gre za dolgo pismo, v katerem Boulin pripisuje to gonjo skupnim interesom «slepar-
ja, mitomana in perverznega izsiljevalca ter ambicioznega sodnika, polnega sovraštva do družbe, ki a-prioristično gleda na ministra kot na kršilca zakona, «obenem pa interesom nekaterih političnih krogov, med katerimi so, žal, nekateri moji prijatelji»
Vendar pa Boulin ne obtožuje čar sopisov. fCanardt je sprožil zadevo kot satiričen list, drugi pa so jo izkoristili v svoje namene. In, glej, nenadoma je bila prav «vklenjena raca« postavljena na zatožno klop: vsi jo obtožujejo skorajda umora bivšega ministra in čez noč je zgod
namenom, da identificirajo drzne brigadiste. Teh naj bi bilo pet in ne tri. kol se je spočetka govorilo.
OD 9. DO 11. NOVEMBRA
Dnevi Italijanov iz Istre in z Reke v naši deželi
REKA — Na sedežu Italijanske u-nije za Istro in Reko je bila včeraj tiskovna konferenca na kateri so predstavili program Dnevov Italijanske unije v Furlaniji - Julijski krajini. Tridnevna manhestacija — trajala bo od 9. do II. novembra — bo potekala v času, ki je zelo pomemben za italijansko narodno skup nost v SFRJ, neposredno po obisku italijanskega predsednika Pertinija in ob 35-letnici Unije. Namen te manifestacije *e predstaviti nekatere vidike kulture, življenja in običajev italijanske skupnosti v Jugoslaviji. Poleg nastopov igralcev re-škega italijanskega gledališča, folklornih skupin in pevskih zborov i-talijanskih skupnosti iz Istre, bodo med tridnevnim programom v raznih krajih Furlanije - Julijske krajine pripravili okrogle mize o polo žaju, vlogi in perspektivi Italijanske unije in drugih ustanov italijanske skupnosti v Jugoslaviji.
Vstopnica za muzeje odslej 1.000 lir
RIM — Včeraj se je ponovno sestala vlada, ki je sprejela vrsto sklepov, med drugim tudi nekaj poba o Giscardovih diamantih krenila membnih sklepov v zvezi z univer-u pozabo. Odnosi med najnovejšim zitetnim osebjem. Sklenili so tudi,
francoskim Napoleonom in afriškim proslulim cesarjem so izginili s francoskega prizorišča; ostal je le divji in bombastičen dov m raco». (bbr)
da bodo podražili vstopnice v državne muzeje, ki sedaj veljajo 100 ali 150 lir: odslej bo treba za vstop v muzeje odšteti tisoč lir.
Misel ob dnevu mrtvih
Današnji dan je namenjen spominu umrlih. Saj pravzaprav ni samo ta dan, odvisno je pač od nas samih kako pogosto se nam vrača spomin nanje, odvisno je od tega kaj je komu od nas kak pokojnik pomenil v življenju, koliko smo bili naj navezani, koliko je v nas pustil praznino, ki jo boleče nosimo s seboj.
Danes je pač preprosto koledarski dan umrlih, ko nas bolj ali manj vse prevzame ritualni občutek dolžnosti, da ponesemo na grobove krizantemo tihega spomina, da postojimo ob njih in se • spominom in čustvovanjem vračamo v preteklost in podoživljamo življenje, ki smo ga skupaj živeli v sreči in nesreči, v slogi in neslogi, v boju za drobne in velike stvari, s katerim je zaznamovano človeško življenje.
Ob osebnih spominih in čustvih pa v teli dneh izpričujemo tudi kolektivne spomine in čustva, ko krasimo z venci in cvetjem grobove naših padlih in umrlih v boju za svobodo. Naša romanja na gomile znanih in neznanih ljudi, ki so svoja življenja vtkali v čudovito zgradbo, ki jo imenujemo mir, blagostanje, pravičnost in delo in kdo ve kako še bi jo lahko imenovali v naših predstavah, so odraz kolektivne hvaležnosti za njihovo žrtev ob zavesti, da 4>i brez nje nikoli ne mogli s ponosom in visoko dvignjeno glavo dokazovati svetu, da smo si svobodo in kar sc skozi njo izraža, priborili sami.
Toda prav ob tej resnici morajo naše misli iti dlje od pietete in hvaležnosti. Preiti morajo v zavestno spoznanje, da se svoboda ne pribori enkrat za vselej, da se je treba zanjo in za vse, kar bi morala pomeniti kot trajna vrednota, boriti vsak dan, dan za dnem, kot je vsak dan, dan za dnem ogrožena po vsem svetu.
Kako lahko na primer živimo brezskrbno ob pretresljivem dejstvu, da vsak dan, vsako uro, vsako minuto ugaša na milijone človeških življenj od lakote, bolezni? Kako lahko mirno, prenašamo, da padajo vsak dan tisoči in tisoči na bojiščih imperialističnih, kolonialnih ali celo verskih vojn? Kako naj pred žrtvami našega osvobodilnega boja opravičimo neobčutljivost ob tragični resnici, da še danes v raznih diktaturah umirajo ljudje v koncentracijskih taboriščih ali ječali? Kako naj se sprijaznimo s stvarnostjo političnega terorizma, ki s svojimi žrtvami pretresa družbo v kateri živimo? Kako naj se sprijaznimo celo s tem, da življenje ni varno več niti na športni prireditvi?
Koliko takih «kako» bi še lahko nanizali, ki upravičeno vzbujajo v nas tesnobni občutek, zlasti še danes, ko je spomin na mrtve globlje prisoten, da bomo lahko jutri stali pred novimi grobovi ljudi, katerim se čas življenja ne bo iztekel po naravni biološki zakonitosti, pač pa kot rezultat nasilja v eni ali drugi obliki?
Spomi-ijajmo se umrlih,' izkazujmo jim naša čustva in spoštovanja, saj kot (iudje drugače ne moremo, toda mislimo ves čas na žive, na dostojanstvo življenja, ki se zdi, da vse bolj izgublja v današnjem svetu, polnem državnega, političnega in ekonomskega egoizma, svojo vrednost.
Krizantema na grobovih naših padlih in umrlih v boju za svobodo bo potem dvakrat bolj pomenljiva.
J-k.
/ VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
V celotnem procesu psihiatrične reforme morajo sodelovati vse družbene komponente
Zaščita umskega zdravja mora sloneti na preventivi ■ Spremeniti odnos med zdravim in umsko prizadetim občanom ■ Važna vhga krajevnih uprav • Prihodnja seja bo v torek
Deželni svet je včerajšnjo sejo skoraj v celoti posvetil vprašanju
psihiatrične službe v Furlaniji - Ju-
hi
lijski krajini. Na dnevnem redu je namreč imel razpravo o zakonskem osnutku štev. 73, ki določa, kakšno vlogo mora imeti dežela pri zaščiti umskega zdravja.
S 1. januarjem letošnjega leta je velik del pristojnosti o psihiatrični službi, za katero so v glavnem skrbele pokrajinske uprave, prešel pod okrilje deželnih organov, ki bodo odslej imeli važno vlogo v zahtevnem procesu zdravstvene reforme. Ta reforma vsebuje tudi določila o psihiatrični reformi, ki jih je predvideval državni zakon štev. 180, a so s predstavitvijo zakona štev. 833 (o zdravstveni reformi) tako rekoč propadla.
Kot je še posebej podčrtano v spremnem poročilu, ki ga je pripravil komunistični svetovalec To-nel, je treba vsekakor opozoriti na tri inovatorskt smernice, katerih so se sestavljavci držali pri sestavi tega dokumenta: predvsem so ovrgli vsako segregacijsko obliko zdravljenja in istitucionalizirane emargi-nacije. Nadalje je v zakonskem osnutku ovržena logika zdravstvenega posega kot takega, ki bi po končanem zdravljenju vrnil družbi (ali za vedno obdržal) prizadeto o-sebo. Zaščita umskega zdravja sloni na preventivi, pri tem pa morajo sodelovati vse družbene komponente. Tretjič pa je še treba poudariti, da je v deželnem osnutku predvidena združitev psihiatrije z o-stalimi socialno - zdravstvenimi posegi. Deželni zakon predvideva torej unifikacijo celotne socialne in zdravstvene službe, katere delo bodo urejevali posebni departmaji.
Za konkretno in celovito izvajanje določil bivšega zakona štev. 180 o psihiatrični reformi je potrebno krajevnim upravam zagotoviti operativne instrumente; ne sme se dovoliti, da bi opravljale samo birokratske obveznosti. Prav te krajevne ustanove bodo imele važno vlogo v celotnem procesu reforme, saj bodo morale v veliki meri skrbeti in iskati najprimernejše oblike vključevanja emarginiranih v vsakdanje družbeno tkivo. Zaradi tega je treba družbo senzibilizirati in sprožiti razpravo o vseh teh vprašanjih v samih krajevnih upravah. Samo večja družbena zavest, skupni napori in drugačna miselnost bodo lahko spremenili odnos med zdravim in umsko bolnim občanom. V tem procesu morajo sodelovati vse
družbene in politične sile, vsaka neizpolnjena obveza na tem področju bi bila le voda na mlin tistim silam, ki zavirajo reformo samo.
Gotovo je, da ne bodo norišnice kar tako odpravljene z zakonskim določilom; skrajni čas je, da se primerno ukrepa tudi na tem področju: 3.000 občanov, ki so zaprti po raznih norišnicah v naši deželi ter na desettisoče ostarelih in emarginiranih, ki so po raznih domovih prepuščeni sami sebi, zahtevajo, da bi tudi sami prispevali, kolikor je v njihovi moči, k razvoju naše družbe.
Ob zaključku teh misli, ki so osnova celotne psihiatrične reforme je treba vsekakor spregovoriti tudi o vsem osebju, ki bo na kakršenkoli način vključeno v proces reforme. Nedvomno je, da bo imelo prav o-sebje glavno besedo pri izvajanju reforme; zato je od njega odvisen uspeh tega novega prijema do umsko prizadetih. Osebje mora posta-
ti protagonist nove politike na teritoriju, ki mora čim prej zamenjati zastarele in represivne oblike zdravljenja umskih bolnikov.
Kot smo v uvodu povedali, je bila razprava o tem deželnem dokumentu osrednja točka včerajšnje seje. Govorilo je deset svetovalcev, ki so vsak iz svojega zornega kota prikazali stališča o psihiatrični službi, oziroma o metodah zdravljenja umsko prizadetih. Čeprav je velika večina svetovalcev soglašala o važnosti zdravstvene in psihiatrične reforme, so se stališča raznih strank precej razlikovala. Govor je bil tudi o prof. Francu Basaglii, ki je praktično odprl novo dobo v psihiatriji. Svetovalcem sta odgovorila poročevalec Tonel in odbornik za zdravstvo Antonini, glasovanje o posameznih amandmajih ter o celotnem zakonskem osnutku pa bo na sporedu na prihodnji seji skupščine, ki se bo sestala v torek, 6. novembra, (as)
Uciteljiscniki -zahtevajo preklic Valituttijeve reforme
Dijaki in dijakinje državnega učiteljišča «A. M. Slomšek* s priključeno vzgojiteljsko šolo, so se zbrali na skupnem zborovanju dne 30. t.m. in izrazili svoj protest proti Valituttijevi okrožnici, s katero naj bi bile učne ure podaljšane na 60 minut.
V trenutku, ko se demokratično dijaško gibanje in demokratično učno in neučno osebje borijo za reformo šole in za splošno izboljšanje stanja v šolah — je rečeno v resoluciji, ki so jo odobrili na skupščini — prihajajo iz ministrstva nesmiselni ukrepi, ki ne samo predstavljajo korak nazaj v o-kviru šolske reforme, temveč so celo proti vsem pedagoškim načelom. Naj omenimo še težave, ki bi jih imeli dijaki s prevoznimi sredstvi in kar je za nas bistveni problem, popoldanski pouk slovenskega strokovnega zavoda, ki nima svojih prostorov. Vsled temu zahtevajo dijaki učiteljišča s skupnim vzgojiteljskim zavodom takojšen preklic Valituttijeve reforme.

NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI 0 RAZPOLOŽLJIVOSTI UCILNIC
Župan Borim potrdilpravilnost šolske politike v miljski občini
0 nepravilnostih, ki so jih zagrešile šolske oblasti, naj se izreče deželno upravno sodišče - Četrt občinskega proračuna za šolstvo - Ogled učnih prostorov
■ilmiltiilimiiiliiliilililliiiiiimMtiiiiiliimmmim
Po razpoložljivosti otroških vrtcev uživajo Milje resničen privilegij: toliko jih je in tako raznovrstnih, da izdatno krijejo stvarne potrebe in želje občanov tako v številčnem pogledu kot tudi po načelu kulturnega pluralizma.
Tega dejstva nekateri protikomunistični krogi nočejo priznati, potrjuje pa ga celo krajevni pastoralni svet, kateremu zares ne bi bilo mogoče očitati zavezništva s social-komunistično koalicijo. Ni torej naključje, da je stališče pastoralnega sveta citiral tudi župan Bordon na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero je hotel prikazati širši javnosti dejanski položaj šolstva v občini v odgovor na predvolilno gonjo zoper miljsko občinsko upravo.
S to ka.mpai po Bordondtfi ^	__
MINISTER ZA PROMET
Železniška proga v predoru nared pred/koncem leta 1981
Minister za prevoze Preti ki se je včeraj udeležil slovesnega odprtja nove železniške postaje v Humi-nu, se je popoldne v Vidmu sestal s predsednikom deželnega odbora in odbornikom za načrtovanje in proračun Colonijem ter z odbornikom za promet Cociannijem.
Na srečanju so skupno pregledali vrsto vprašanj, ki se nanašajo na izboljšanje prometnih struktur v Furlaniji - Julijski krajini, zlasti kar zadeva železniško omrežje in ronško letališče. Podpredsednik Co-loni je v tej zvezi izročil ministru Pretiju dokument, v katerem je nanizanih več novih železniških zvez, ki bi bile potrebne na deželnem območju, ter vprašanje železniške po-■taje pri Proseku.
Coloni je konkretno opozoril ministra na nujnost zagotovitve finančnega kritja za izgradnjo nove pontebske železnice na odseku med Pontebo in Trbižem, čimprejšnje u-resničitve ranžirne postaje pri Čer-vinjanu in dograditve krožne železniške proge v predoru pod Trstom.
Minister Preti je v zvezi z novo ranžirno postajo pri Červinjanu dejal, da bosta še v letošnjem decembru odobrena splošen načrt in pa izvršilni načrt za izvedbo prve faze del, za katera je že na razpolago vsota 20 milijard lir. Nadaljnjih 80 milijard bo država nakazala za to novo strukturo v razdobju do leta 1984, nakar bo za dograditev objekta potrebnih še 50 milijard lir. Tudi stvari v zvezi s krožnim predorom pod Trstom se premikajo: januarja prihodnjega leta bodo oddali dela za speljavo tira in za ureditev signalnih naprav, nakar pridejo na vrsto dela za elektrifikacijo proge.
V dokumentu, ki ga je izročil ministru Pretiju, podpredsednik Coloni med drugim poudarja, da bi bilo treba v najkrajšem času poskrbeti za podvojitev sedanje železniške proge Sredipolja - Krmin, za speljavo nove proge med Opčinami in tovornim postajališčem pri Fernetičih in za okrepitev železniškega omrežja na nekaterih območjih v Furlaniji. Letališče v Ronkah pa bi bilo treba opremiti in posodobiti za mednarodni letalski promet.
Brzojavka SSŠ šolskemu skrbniku
V okviru skupne akcije s konfederalnimi sindikati je Sindikat slovenske šole poslal tržaškemu šolskemu skrbništvu brzojavko z zahtevo po pojasnilih v zvezi z okrožnico, ki jo je skrbništvo poslalo vsem šolam ob dnevu mrtvih s pozivom u-čencem, naj prispevajo cvetje na grob padlim. V okrožnici pa so izrecno omenjena samo »vojaška pokopališča in fojbe*. Zato sindikat v
brzojavki sprašuje skrbništvo, ali naj se pod to formulacijo razumejo tudi kraji, kjer počivajo padli v o-svobodilni vojni, vključno z Rižarno.
150 prijavljenih za izlet v «neznano»
Vpisu anje se nadaljuje pri Agenciji Aurora
Za izlet Primorskega dnevnika v »neznano* kot napovedani dodatek letošnjim tradicionalnim izletom, se je v dveh dneh prijavilo okrog 150 udeležencev prejšnjih izletov ali prijavljenih za izlet na Poljsko.
Ker imamo na razpolago še en avtobus, se vpisovanje nadaljuje, tokrat za vse naročnike in bralce ne glede na to, če so se udeležili katerega od poletnih izletov ali ne.
Vpisuje se v Agenciji Aurora v Ul. Cicerone 4.
upraviteljsko nesposobnost; s tem je župan mislil tržaško občinsko u-pravo. Netilci mržnje in politične nestrpnosti, ki jim je z izkrivljanjem dejstev priskočil na pomoč del javnih občil — je pripomnil župan — pa so presegli vse meje. Od tod tožba proti glasilu Liste za Trst «La voce libera*, korak torej, ki ga občinska uprava ne bi hotela narediti, da ne bi pač dramatizirala položaja, ki pa je bil potreben in nujen. Mimo nezaslišanega podtikanja, da utegne Bordona plačevati beograjska vlada, sta bili tudi sliki predsednika Tita in miljskega župana v »centru* izmišljotina, kar je potrdil sam vicekvestor. Takšno poročanje kakršno je značilno za glasilo LpT, je sila nevarno in dajanje po-tul»J«ljšt)tffl>tt.i,(yi«td(>bnemu ravnanju se je”mar§Sti|l*jf v preteklosti
V TRSTU, VIDMU IN PORDENONU
Dnevi Zveze Italijanov iz Istre in z Reke od 9. do 11. novembra
Delegacijo Zveze bodo sprejeli predstavniki deželne uprave - Pester kulturni spored
Sprevrglo v trag<
čilen primer je popolnoma novo poslopje «Fonderia», zgrajeno po najsodobnejših tehničnih izkustvih; v njem sta italijanski sekciji občinskega vrtca, vanj pa nekateri nočejo vseliti mestne sekcije (državnega, ker se hočejo polastiti slovenskega »centra*. S šolabusom smo si omenjeno, kakor še druge šolske zgradbe na lastne oči ogledali ter ugotovili, da se razveseljivemu stanju miljskega šolstva pravzaprav ne gre čuditi, če pomislimo, da je četrtina občinskega proračuna namenjena prav šolskim dejavnostim, in to rednim.
Za zaključek še »poslastica*: nekdo je razširil glas, da bi za potrebe Slovenskega šolskega in kulturnega centra lahko preuredili biv-
Tudi letos se bodo v Furlani ji-Julijski krajini obnovili «Dnevi Zveze Italijanov iz Istre in z Reke*, ki jih je priredila tržaška ljudska univerza v sodelovanju z zvezo samo. Pokroviteljstvo nad tridnevnim obiskom številne delegacije v Trstu, Vidmu ir. Pordenonu je prevzela deželna ustanova. Podobne prireditve iz prejšnjih let so pokazale, da so taka srečanja obrodila pozitivne sadove tako s političnega, kot s kulturnega pogleda.
«Dnevi» se bodo uradno odprli v petek, 9. novembra, ko bodo delegacijo gostov iz Istre in z Reke na sedežu deželnega sveta v Trstu sprejeli predstavniki deželne uprave in drugih krajevnih oblasti. Srečanje bo ob 11. uri. V popoldanskih urah, s pričetkom ob 18. uri pa bo v dvorani «Aiace» v Vidmu predvajanje dokumentarca «Un granel-lino — un ponte*, ki prikazuje življenje in dejavnosti italijanske etnične skupine v Istri in na Reki. Temu bo sledila javna razprava. V soboto, 10. novembra, bodo v vili Manin v Passarianu odprli II. razstavo umetnikov italijanske nacionalne skupine iz Istre in z Reke, na kateri se bo predstavilo 27 avtorjev. Razstavo bodo odprli ob 11. uri, v naslednjih dneh pa bo občinstvu odprta od 9.30 do 12.30 ter od 14. do 17. ure. V avditoriju inštituta Zanon v Vidmu (Trg Cavedalis) bo ob 20.30 italijanska dramska skupina z Reke prikazala komedijo Marina Drziča Skopuh.
V istem avditoriju se bodo kasneje, v nedeljo, 11., ob 10.30 predstavile folklorne in zborovske skupine z Reke, iz Rovinja in Galižane. Ob isti uri, toda v gledališču Don Bosco v Pordenonu se bodo publiki predstavile folklorne in zborovske skupine iz Kopra, Pulja in Vod-njana.
Ponterosso * Rusi most spet v kioskih
Spet je v kioskih že sedma šte-
vsem vprašanju tržaškega delavstva in njegovim nerešenim problemom. Govor je torej o stečajni družbi S1RT — bivši Vetrobel, o miljski ladjedelnici Alto Adriatico, nato še o zdravstvu v šolah, o problemih občine Devin - Nabrežina, še o mamilih, članek o Vietnamcih ter drugo. V slovenščini sta napisana članka o razvoju perečega vprašanja Slovenskega šolskega centra v Miljah ter o nerešenem problemu nostrifikacije diplom ljubljanske u-niverze. Nazadnje bi omenili še nekaj redakcijskih problemov te, za tržaško javnost nadvse koristne revije: večni finančni problem (pa-siv se veča od številke do številke) ter problem distribucije, potem ko je tržaška podružnica Messaggerie Venete odpustila vseh 28 delavcev in tako dokončno nehala z obratovanjem.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
I
čez tri gore, čez tri dole...
2. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. novembra, ob 17. uri
A
N
Vik
sta'
je;
17.,
P
t
(ko
Ka
Rei
sta
1
Ve
se
Pei
Mi
Pe:
na
Gc
Mi
ODSEK ZA ZGODOVINO NSK TFS «STU LEDI»
iz domače skrinje
RAZSTAVA NOŠ, SLIK IN DOMAČIH PREDMETOV
DRUGE VESTI
NA ZADNJI STRANI
V Kulturnem domu v Trstu
odprtje razstave v petek, 9. novembra, ob 18.30
ailiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiimiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiimiiHmiiiiiititiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiJiiM'11111
DANES POČASTIMO TUDI TISOČE ŽRTEV ZA SVOBODO
Na grobove junakov cvetje hvaležnosti
Spominske svečanosti kulturno-prosvetnih, športnih in borčevskih organizacij ■ SSk ob dnevu mrtvih
Danes, ko obhajamo spomin na naše drage pokojne, se spoštljivo klanjamo tudi spominu padlih za svobodo. V mestu in po vaseh bodo zjutraj in popoldne številne spominske svečanosti.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza se bo žrtvam nacifašizma oddolžila, kot smo poročali že včeraj, s položitvijo vencev s slovensko trobojnico in zvezdo k obeležjem talcev v ulicah Ghega in D’Azeglio,
vilka revije Ponterosso - Rusi most. zatem v Rižarni, na vojaškem in Vsaka številka ima svojo značilnost, 1 civilnem pokopališču pri Sv. Ani
novembrska pa je posvečena pred-
lo,- je pristavil "‘jzivalne trdit-aškem občin-
ve Gambassinija v skem svetu, češ da utegne uresničitev proste industrijske cone na Krasu roditi pojave terorizma.
«Miljski upravitelji so v svetopisemskem slogu že vse predolgo ponujali nasprotnikom svoja lica, čas je, da preidejo k dejanjem*. Bordon je poleg omenjene prijave sodišču napovedal, da bo njegova uprava nastopila tudi na drugih pristojnih mestih za dokončno raz-čiščenje v zvezi z nekorektnim u pravnim delovanjem šolskega skrbništva (preden je mesto skrbnika prevzel prof. De Rosa), pokrajinskega šolskega sveta in samega šolskega ministrstva v zvezi s Slovenskim šolskim in kulturnim centrom. Deželno (TAR) naj bi npr. preverilo veljavnost odloka prejšnjega skrbnika Angiolettija o vselitvi obeh sekcij italijanskega državnega vrtca v «center» in obvezujočo naravo mnenja, ki »a je v podporo te*a odloka izrekel pokrajinski šolski svet, in to ne da bi se posvetoval s pristojnim (osemnajstim) šolskim okrajem.
Župan je zatem nadrobno orisal razpoložljivost šolskih prostorov v občini od jasli in vrtcev do osnovnih in nižje srednje šole. Iz vsega izhaja, da je učilnic še več kot jih danes potrebujejo krajani. Zna-
Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence seminarja za kulturne delavce v Ljubljani, da bo odhod z osebnimi avtomobili jutri, 2. t.m., ob 8. uri s Trga Oberdan v Trstu.
Ne pozabite potnih listov.
«,	ioina	»dme
poreci.. tag>	____
...................................................
.vlsj*(.*v'	I
ter k spomeniku padlim na griču Sv. Justa.
Predstavniki rajonskega sveta za zahodni Kras bodo med 9. in 10. uro položili vence na spomenike padlih na Kontovelu, na Proseku in v Križu. Sekcija VZPI-ANPI vabi vse vaščane, da se udeležijo polaganja vencev na oba spomenika in na grobnico ob 14. uri na Proseku in ob 15. urinsaH (Kontovelu. Ob
lnjnMni|(junmtiilliii<iiilimitil7uiiWiiiiT,liiiiii,iiiiiiiiiiiu<i»u,Miii(Mii>ii>i.
VČERAJ ZJUTRAJ NA TRBIŠKI CESTI
Pretresljiva smrt mladega šoferja
25-letni Roberto Smaniotto skočil iz kabine tovornjaka, ki so mu odpovedale zavore, težko vozilo pa ga je stisnilo ob zid
Mlad avtoprevoznik iz Jesola se je včeraj zjutraj smrtno ponesrečil v pretresljivi prometni nesreči na trbiški cesti nedaleč od nadvoza za Katinaro. 25-letni Roberto Smaniotto, tako mu je bilo ime, je potem,
upravno* “"sodišče ko £ op>al. da so tovarnjaku od-povedale zavore, skočil iz kabine

SKRITE POTI ITALIJANSKEGA PRESTOPNIŠTVA
Selitev iz Rima na sever v «dobro založene» domove
Agenti letečega oddelka so v sodelovanju s finančnimi stražniki v preteklih dneh aretirali enega od tatov, ki so v letošnjih poletnih mesecih praznili stanovanja številnim Tržačanom, drugega so že izsledili in ga trenutno vneto iščejo. Na sledi so še tolpi tatov, ki je prišla kar iz Rima k> lahek zaslužek v naše mesto.
Aretiranec je 23-letni Antonello Scanu, seveda iz Rima, ki so ga prijeli, ko je na Nabrežju nameraval skriti v fiat 128 rimske registracije kovček poln ukradenega blaga in dragocenih predmetov. Njegovemu pajdašu, someščanu Paolu Garufu, je tedaj uspelo sbežati in
policija ga še išče.
Ob aretaciji Scanuja je zanimivo predvsem, kar je mladi nepridiprav dejal med zaslišanjem namestniku državnega tožilca dr. Staffi. Izjavil je namreč, da se zadnje čase mladi rimski prestopniki radi selijo v mesta severne Italije, kjer opravijo po nekaj tatvin, ter se nato vrnejo domov, da «prodajo» ukradene dragocenosti. Na vprašanje, zakaj to počenjajo, je Scanu odgovo ril, da se tatvine v severnoitalijan skih mestih izplačajo, ker so sta novanja »dobro založena*.
Na sliki: del ukradenih predmetov, ki so jih našli v Scanujevem kovčku.
svojega drvečega vozila, pri tem pa ga je težak tovornjak stisnil ob obcestni zid ter ga še za nekaj metrov vlačil s sabo. Mladenič je bil v nesreči pri priči mrtev.
Tragedija se je pripetila nekaj minut po 9. uri, ko je Smaniotto upravljal tovornjak fiat 682 s prikolico beneške registracije po troi-ški cesti v smeri proti industrijski coni. Tovornjak in prikolica, last «Consorzio Triveneto* iz Eraclee, sta bila natovorjena s težkimi balami sintetičnega bombaža, ki jih je moral mladi šofer prepeljati v , pristanišče. Do nadvoza za Katinaro je tovornjak vozil brez nevšečnosti prav tako je dobro zapeljal na nadaljnji ravn.nski del ceste, tu pa je zaradi rahle rebri in zaradi težkega tovora pridobil na hitrosti. Smaniotto je tedaj pritisnil na zavore, da bi nekoliko ublažil hitrost vozila, vendar kolesa težkega tovornjaka niso zavrla vožnje. Zavore so odpovedale, tragedija se je začela.
Mladenič je bil sicer toliko priseben, da je nekaj metrov po krajšem predoru zavil proti desnemu robu cestišča ter, poskusil ustaviti tovornjak z drsenjem ob obcestni zid, ker pa mu ni manever takoj uspel, se ga je po vsej verjetnosti polastila panika. Odprl je vrata na desni strani kabine tovornjaka in med drvenjem skočil v prazno. Takrat je bilo po njem.
Tovornjak s prikolico je zavil v desno, udaril v mladeniča, ga vrgel v zid ter ga nato strahovito butal v zid, dokler ga ni, kakih 20 do 30 metrov bolj naprej, spustil iz smrtnega obje.na. Za Roberta Smaniotta tedaj ni bilo več nobene pomoči.
Težko vozilo je nato št. za približno 30 metrov nadaljevalo svoje drsenje ob zidu ter se naposled po trčenju v zid blizu cestinske hiše tudi ustavilo.
Bolničarjem, gasilcem in karabinjerjem, ki so prispeli na kraj nesreče, se je rudil srhljiv prizor. Dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Giassi je ves presunjen izjavil, da v vseh dolgih letih svojega poklica še ni videl nekaj podobnega. Medtem so gasilci ugotovili vzrok nesreče, še najbolj kruto pa je bilo njihovo spoznanje, da bi se mladi šofer gotovo rešil smrti, ko bi o-stal v kabini. Slednja namreč, kljub drsenju ob zidu in končnem trčenju, ni bila huje poškodovana. Gasilci so do 14.30 odstranili 8 cesti-
priliki bo pel domači zbor Vasilij Mirk.
Podobna svečanost bo v Križu. Ob 10. uri se na dvorišču Ljudskega doma zberejo predstavniki vaških organizacij, ki bodo skupaj z vaščani krenili v sporedu na kraj, kjer sta bila obešena dva partizana in tam položili venec. Venec bodo položili tudi k rojstni hiši heroja Josipa Verginelle, na spomenik padlim v NOB in na pokopališču, kjer bo ob 16.30 moški zbor Vesna zapel nekaj žalostink.
Športno društvo Polet z Opčin bo prav tako položil venca k spomenikoma padlih v NOB; zbirališče članov in športnikov bo ob 9.45 na dvorišču Prosvetnega doma.
V	dolinski občini bodo k spomenikom padlih položile vence vaške sekcije VZPI-ANPI. V nekaterih vaseh bodo to storili po verskem o-bredu, ki ga po navadi darujejo vaški duhovniki pri spomenikih: ponekod bodo svatje polagali že 'zjutraj.
V	devinsko-nabrežinski občini bo danes 'polagala vence ‘tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti, in to ob 8. uri k spomeniku padlim na nabrežinskem trgu, ob 8.45 v Šem-polaju in ob 8.30 v Praprotu. Podobna svečanost bo ob 9, uri na avstroogrski pokopališču v Nabrežini.
Včeraj so spomeniška obeležja o-biskali predstavniki generalnega konzulata SFRJ. Generalni konzul Cigoj in konzul Kante sta položila venca na tržaškem pokopališču ter v Rižarni. Danes bodo gen. konzul Cigoj in konzula Benohč in Plečaš položili vence ob 9. uii v Gonarsu, ob 11, uri v Gorici in ob 12.30 na vojaškem pokopališču v Trstu.
Jutri, 2. novembra, ob 10. uri bo v veži tržaške kvesture verski o-bred v počastitev spomina na padle policijske agente, ki mu bodo prisostvovali vladni komisar in svojci umrlih.
Nazadnje Slovenska skupnost v Furlaniji - Julijski krajini vabi vse rojake, naj se udeležijo skupne spominske slovesnosti v nedeljo, 4. novembra, popoldne, v Gonarsu pri Palmanovi, kjer Se uo SSk s položitvijo venca na grobnico umrlih taboriščnikov simbolično oddolžila vsem žrtvam svetovne vojne, posebno tistim, ki so izmučeni od trpljenja pomrli v ječah in taboriščih, kakor piše v njenem tiskovnem sporočilu. Slednje pravi še, da se da-
nes naša narodnostna skupnosLj spoštljivostjo klanja spominu v ,1 tistih svojih pripadnikov, ki so 4 zadnjih desetletjih na kateri način izpostavili svoje življenj ®j| ma, na bojiščih in v taboriščih , odporu in uporu proti nasilju ■L posamezniki, narodi in ljudstvi. JI sel nam sama od sebe sili — naCM še posebej ”
ljuje dokument
bazoviško gmajno, na Lojzeta Kt| «-*—-------------------------.bnePI
tuža iz Gorice, na žrtve poseb. . sodišča od Viktorja Bobka do P>n\.| Tomažiča in drugih. SSk se SKI minja še vseh, katerih imena 1,1 J znana, a kljub temu niso nič doprinesli k skupnemu boju P1?, nasilju nad našim narodom od s®l mih obronkov Beneške Sloven'fl prek Gorice in Krasa do Trsta •"l Istre.
Vaške organizacije iz Lonjer-ja. in Katinare VZPI - ANPl PD Lonjer - Katinara, ŠD A' gi^p.jSpkčm KPI se bomo danes ob 15.
uri skupno z domačimi pevci in člani TPPZ p°' klonili na domačem pokopališča na Katinari pred oskrunjenih1 spomenikom padlim borcem, k1 so dali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost.
Danes ob 11. uri bo odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, od Sv-Ane in s Kolonkovca položil vence k začasnemu spomeniku pri Sv. Ani.
šča tovornjak in prikolico, medtem je marešal karabinjerjev Petrella podpisal nalog za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnice, uslužbenci pogrebne službe pa so tudi že zbrali v krsto posmrtne ostanke nesrečnega mladeniča in poskrbeli za prenos.
Na sliki: z belo rjuho prekrito truplo mladega šoferja tovornjaka po včerajšnji tragediji na trbiški cesti.
iniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniMiiiniiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiniiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
NA UNIVERZI OD 9. DO 11. NOVEMBRA
Mednarodni posvet o problemih prevozov v mestnih središčih
Stavka dijakov italijanskih višjih srednjih šol
Nekaj nad tisoč dijakov ita’ijan-skih višjih srednjih šol je včeraj spet stavkalo in manifestiralo po mestnih ulicah proti okrožnici ministra za šolstvo Valituttija, ki predvideva podaljšanje učnih ur na 60 minut. Italijanski dijaki so končali svoj shod pred šolskim skrbništvom, kjer jih je, v odsotnosti šolskega skrbnika prof. De Rose, sprejel e-den od šolskih funkcionarjev. Popoldne so se predstavniki italijanskih dijakov (bilo jih je kakih 50) sestali na sedežu radikalne stranke, da bi se domenih o nadaljnjih o-blikah Studenskega boja. Vse kaže, da so se domenili za nekajdnevno «premirje». Vsaj za jutri namreč niso napovedali drugih akcij.
Dijaki slovenskih višjih srednjih šolah se niso ude’ežili včerajšnje manifestacije zaradi izgreda, ki je nastal v torek zvečer na sestanku predstavnikov dijakov v Dijaškem domu. Po izgredu so se namreč i-talijanski predstavniki razšli ter se samovoljno odločili za včerajšnjo stavko.
Predsednik Inštituta za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti prof. Matemini je včeraj na posebni tiskovni konferenci predstavil «Mednarodno srečanje o prevažanju potnikov in blaga na Urbaniziranih območjih*, ki ga inštitut organizira v času od 9. do 11. novembra v avli »Venezian* na tukajšnji univerzi. Prof. Maternim — s katerim so bili člani organizacijskega odbora prof. Amodeo, Santorini, Caracoglia in Rasi — je naglasil, da je naraščajoč' avtomobilizem povzročil v vseh zahodnoevropskih mestih vrsto problemov, ki so se jih posamezne mestne o-ziroma občinske uprave lotile z raznimi inštrumenti in posegi. Osnovni namen skorajšnjega mednarodnega srečanja bo prav v tem, da izlušči iz teh različnih izkušenj najboljše rešitve, da jih nato predloži pristojnim organom pri vodstvu EGS.
Drugo vrsto problemov povzroča na urbaniziranih območjih tudi naraščajoča energetska kriza. Rešitev je v glavnem vezana na razvoj javnih prevozov in v vsaj delni vrnitvi k električni vleki. Idealno rešitev v tem trenutku bi predstavljala podzemska železnica (takih železnic je danes v svetu 67, njihova skupna dolžina pa zpaša 4.000 km), vendar le malokatera središča premorejo finančna sredstva za ustrezne naložbe.
Na skorajšnje srečanje se je pri
glasilo okrog 150 strokovnjakov iz Italije in iz vse Evrope, ki bodo poleg omenjenih obravnavali tudi vprašanja, vezana na varstvo narave pred onesnaženjem. Uradnih poročil bo sedem, od tega tri iz Italije ter po eno iz Zahodne Nemčije, Francije, Velike Britanije in Danske. O problemih javnega prometa v Trstu bo podal poročilo predstavnik Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT. Predavanja bodo kakor omenjeno v avli «Venezian» na go-spopadrski fakulteti tukajšnje univerze, izvajanja strokovnjakov pa bodo sproti prevajali v italijanščino, francoščino, nemščino in angleščino.
Prispevki
ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČO&
V spomin na nepozabne očeta J®?, ka, mater Natalijo in sestro Vi® I
daruje Dušan Furlan 30.000 lir.
V	spomin na ljubo mamo J®8®
Košuta - Tence, dragega nonota “ _ žefa Košuta in Franca Dovšaka ruje Vlasta 50.000 lir za Kultur'1' dom v Trstu.	»	,,
V	spomin na nepozabno prijatelj' co Silvo Ban - škerkovo in ljublje®" Gildo Flego roj. Sluga daruje »1® sta 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Marijo Kralj P®:’
Milič darujejo Marica, Joško
kV
Zdravko Obad z družinama 10-®j lir, za ŠK Kras, 10.000 za Skupn®6' družina Opčine in 10.000 lir za sP®” menik padlim v NOB v Gabrovo®]
V	spomin na svoje drage dar® jeta Vojko in Saša Slavec 500 N®" za ŠD Breg.
V	spomin na očeta Lidije Podžgi nik darujeta Alenka in Pino 10 ™ lir za SPDT.
Ob obletnici smrti dragega očejr in moža Luciana Luina daruje dru*1' na 10.000 lir za spomenik padlW ’ NOB pri Sv. Ani, na Kolonkovcu j® v Skednju ter 10.000 lir za osnovh® šolo v Skednju.
Namesto cvetja na grob Jus® Spetiča daruje Danila Tavčar 50®® lir za poimenovanje osnovne ^®c pri Sv. Jakobu po Josipu Ribiči®®'
Ob 5. obletnici smrti Jožeta ČuP®rJ la darujeta žena in hčerka 5000 U‘ za ŠK Kras in 5000 lir za PD Rde®8 zvezda.
Člani in odborniki TPK Sirena I*' rekajo Rumen Fcrfolji iskreno s®" žaije ob izgubi očeta.
4“
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ARTUR0 RUSSIAN
Pogreb bo danes, 1. novembra, ob 11.30 iz hiše žalosti, Veliki Repen št. 98, na domače pokopališče.
Žalujoči: žena Marija Petrina, hčerki Loredana in Mayla, zeta Enij in Franko, vnučka Andrej in Erik, brat Ramiro ter vsi sorodniki
Veliki Repen, 1. novembra 1979
gledališča
AVDITORIJ
V adaljujej° se predstave «Lutke stav 3 Bodrecce>>- Ob 9.30 predle 70 Za a°te- V teku so rezervaci-17 itPrec®s*ave za občinstvo v dneh 1!	24. in 25. novembra.
ROSSETTI
(kom
1. novembra, ob 16. uri
18.20) predstava Georga Red0Cpa funzionario Krehler*. ea «Prosti». Rezervacije za pred-Stave do 7. novembra.
VERDI
y aaes ob 20. uri četrta predstava Se aiJ,ev® opere Rigoletto. Medtem nadaljujejo priprave na drugo o-Maa eb)šnje sezone, Puccinijevo Deri!*1 BuUerfly. Predstavitev o-na 6 , v Ponedeljek, 12. novembra, »sedežu CCA v Ul. San Carlo 2.
f Čestitke
Za 60. rojstni dan voščimo noni IVANI vse najboljše. Mitja in Ravel z očkom, mamico ter nonotom.
ALEKSANDER - SAŠKO KALC je včeraj praznoval svoj rojstni dan. Na ta lepi dan mu želi obilo sreče v šoli in zadovoljstva v življenju Angela.
Stricu NINOTU želi za njegov rojstni dan obilo zdravja Angela.
glasbeni kritik Alfredo
Kino
'anale 15.00 «Un maggiolino tut-Ah ,rna^to»- Walt Disney.
L,.n 16.00—22.00 «Banana repu-jrc*- Lucio Dalla in Francesco r* Gregori. Barvni film za vsakogar.
Rit;
* 16.00—22.15 «Sabato, domenica e, Venerdi*. A. Celentano, Edvvige t^enech.
on 16.30 «Dottor Jekyll e gentile t“>gn°ra». p. Villaggio, E. Fenech.
»oeisior
15.30
Jon
:-.v, io.ou «Campione».
G, °!chet- Barvni film.
‘»nacielo 16.00—22.15 «Un assassi-
ope-
sul Tevere*. Prepovedan mla-if pod 14. letom.
. mce i6.o «Alien». Barvni film gnon 1500 «Un tipo straordina-F'l|1j>>' BenrV Winkle’r.
"Odrammatico 15.30-22.00 «Le Porno ereditiere*. Prepovedan Cri*dini pod 18. letom, stallo 15.30 «Moonraker -
MnaZlone sPazio». R. Moore.
nerno 15.00 «Attimo per attimo*.. , ohn Travolta.
rn„ara 15.30 «Rocky 2». S. Stallone. Pttol 16.00 «1 guerrieri della not-leto ^repovedan mladini pod 18.
V Veneto 15.00 «Amori mieb. goniča Vitti, J. Dorelli °' a (Milje) 1 , ufo-robot». Barvni film. aran 16.00—22.00 «Banana re-
(Milje) 15.00 «Mazinga contro Aldeha ...
Public». Lucio Dalla in France-00 De Gregori.
Bazna obvestila
Kon-
ude-
tov | banska zvezg^Prosek lež ’ Vab’ vse vaščane, da f*-10 Postavljanja vencev, na kate-Va-i - s°deloval tudi pevski zbor siiij Mirk, na spomenika in grobom ® Padlih, danes, 1. t.m. in sicer Da v' ur' na Proseku in ob 15. uri Kontovelu.
^ekcija partizanov in aktivistov z jw,'n, od Banov, s Konkonela in od bov ncev organizira danes, 1. dlin?*>ra' v Počastit;ev spomina pa,-n borcev, skupno komcmciracijo s >K!aSanjem vencev. Sodeluje pevskj «Tabor».	ul ■
PrM 10' uri odhod sPrevoda iz i ^ Prosvetnega doma k spomeni-
t-. Padlim (Narodna ulica j. k 71 jj.CeiP, k Pinku Tomažiču in tova-U.em. nato na vaško pokopališče kraj usmrtitve tov. Rozalije
Vabimo vaščane, da se poklonijo *4Um.	Odbor
liftt/D Igo Gruden priredi v ponede-j k. 5. t.m., ob 20. uri predavanje Predvajanjem barvnih diapozitivov p temo «Gobe z naše gmajne*, ftedaval bo dr. Milko Čebulec. ladno vabljeni ljubitelji gob.
Koncerti
V občinskem gledališču Verdi bo v soboto, 3. novembra, ob 20.30 slavnostni koncert ob 60. obletnici obstoja mestne godbe Giuseppe Verdi. Na sporedu bodo skladbe Sinica, Verdija, Mascagnija in Mussorske-ga. Dirigent Lidiano Azzopardo.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «l;Ioover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. ure.
PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132.
PRODAM peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75.
IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro «stano-vanje».
POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zaposlitev — tel. na 69-077 ali 65-482.
NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovin' nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine.
KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v uajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure
IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68-812
GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. ž gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110
V MIRAMARU potrebujem osebo za hišno pomoč enkrat tedensko. Telefonirati na tel. št. 22-44-07.
PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po, (jpgO.vfflTU,, Jelgfonirati od 12. na' tel. 30175 ci
OKROGLA MIZA PSI 0 TEM VPRAŠANJU
Je akumulacijski jez na Soči potreben? Univ. prof. Preslamborgo ni tega mnenja
Vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, daje bila odločitev o jezu pri pevmskem mostu prenagljena in morda tudi neutemeljena• V Rimu šele preučujejo geološko sestavo tal
do 14. ure
razen so-
Izleti
j/veza partizanov in aktivistov Op-W sP°r°ča, da bo odhod na Dobsko v nedeljo, 4. novembra, ob Op«« izpred Prosvetnega doma na
Mo SPDT prireja v nedeljo, 4. no-1. jesenski izlet za osnov-v ni. 0 mladino na Mali Kras in Glinščico. Zbirališče je pred glav-3 železniško postajo v Trstu ob 8. j E Povratek otrok bo okoli 16.30 *Pet nrori -,oi micfnin Vsi otroci
hote j,n	.Otoii-u/ii-jH-
ZAVAROVANJA za -življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa-lici 1, Opčine, tel. 211489.
IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure.
TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem.
ELEKTRONSKE - TV igre po to varniški ceni lahko kupite v trgo vini TV - elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel. 225 471
PRODAM mini 120, 37.000 km, 2.500 000 lir. Telef. 414913 od 12. do 14 ure, zvečer 731757.
PRODAM fiat 127 - 71. letnik odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 824425.
pam železnina
|y|	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
Je akumulacijski jez na Soči pri pevmskem mostu sploh potreben? To vprašanje je spet stopilo v o-spredje na okrogli mizi, ki jo je v torek zvečer v mali dvorani UGG priredila goriška sekcija socialistične stranke in na kateri so, po pozdravnih besedah tajnika arh. Bruna Brunella, spregovorili odv. Ce-sare Devetag, videmski geolog dr. Visintini, tržaški univ. profesor Mario Prestamburgo.
Kaj izhaja iz posegov v razpravo? Župan De Simone je istočasno imel sejo ožjega odbora in je zaradi tega poslal pismo, v katerem ve povedati, da izdeluje ing, Pietrange-li v Rimu podrobni načrt za nov jez. Zaključuje se namreč zbiranje hitroloških in agronomskih podatkov. Na podlagi teh bo ing. Pietran-geli izdelal načrt. Kdaj bo ta načrt napravljen ni dano vedeti, država je za gradnjo tega jeza nakazala 12 milijard lir.
Medtem ko sta odv. Devetag in geolog dr. Visintini prikazala problematiko s pravne in geološke strani, je univ. profesor Prestamburgo bil zelo kritičen do pobudnikov te orjaške gradnje. Je jez sploh potreben? Denar so nakazali kar tako, ne da bi bili sploh pripravljeni študije in načrti. Kdor je jez hotel po vsej sili zgraditi, je znal uspešno preslepiti tudi goriške občinske svetovalce, ki so 19.12.1977 skoro soglas-(protj je bil le en glas) odobrili sklep o tem jezu. Goriški občinski svetovalci so bili prepričani, da ravnajo prav, ni pa bilo na voljo u-strezne dokumentacije.
Jez bo popolnoma nepotreben, kaj-potrebovali ga bodo le ob koncu tedna in to samo v poletnih mesecih, ko bo hidrocentrala pri Solkanu lahko mirovala. Je potreben torej jez,, ki bi služil največ dvajset dni v letu, se je vprašal prof. Prestamburgo. Težko je celo priti podatkov. Sploh ni podatkov o vodostaju na Soči. Jugoslovani so na svoji strani možnost gradnje je: zu na Soči pri Solkanu preučevali dolgo let in šele potem ko je bila dokumentacija popolna so se odločili za gradnjo in poiskali finansiranje. Zdi se, je še dejal prof. Prestamburgo, da hočejo nekateri pri nas napraviti iz jeza nekak pro tijugoslovanski jarek. To ker ne zaupajo Jugoslovanom, da bj nam dajali toliko vode, kot je predvideno v mirovni pogodbi in v osimskem sprazumu. Mimo vsega tega pa prof. Prest&fhbafgo mnenja, da akumulacijski., jez., ne služil kmetijstvu na krminsko - gradiščanskem polju. Namakanje je danes možno s cenejšimi in enostavnejšimi napravami.
Sledila so izvajanja nekaterih med številnimi prisotnimi. Ljudi je bilo veliko, kar je znak, da je to vprašanje v Gorici aktualno. Dr. Vendramin od združenja športnih ribičev je dejal, da bi jez uničil ribji zarod na tem področju in da so v Solkanu stvar temeljito preučili ter podvzeli nekatere ukrepe.
Ing. Guido Fornasir, občinski svetovalec in pred kratkim upokojeni direktor namakalnega konzorcija za krminsko - gradiščansko polje, ki je govoril v imenu pokrajinskega
. . Pred žel. posUJu. .o.------------
Prinesejo knjižico pionir - plani-(tisti, ki je	in hodn
°blli na izletu).
...n......................................................................
TRST (lndu»fr1J»Va ton«) D O M J O, 132 - Tol. I2f979
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 1. novembra
„	VSI SVETI
lfUoe vz>de ob 6.44 in zatone ob ha — Dolžina dneva 10.10 — Lu-Vz-ide ob 15.42 in zatone ob 2.55
Jutri, PETEK, 2. novembra VERNE DUŠE
Ve včeraj- najvišja temperaturi stopinj, najnižja 10,8, ob 18. ha* - stepinj, zračni tlak 1013 mb raSča veter 18 km na uro vzhod-r er°vzh°dnik, burja s sunki do 29 Jas °a uro’ v*aga 41-odstotna, nebo r n°. morje razgibano, temperatu-m°rja 16,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Bellanca Alessia Rukavina, Michela Divo Paola Rota.
UMRLI SO:	83-letni Cataldo
Pentassuglia, 58 letni Marino Co-ciani, 54-letni Marcello Pizziga, 64 letna Carolina Merchel por. Torre 74-letni Giuseppe Fontanot, 84-let-na Antonia Grossi, 84-letni Ugo Da-dich, 65-letni Ruggero Vucg, 67-let-ni Rodolfo Spettini, 78-letnj Fran cesco Mazzuchin, 71-letni Umberto Cuttin, 71-letni Giuseppe Lenardon 71-letni Alessandro Verdicchio, 78 letni Stefano Ferfoglia, 88-letna Lu-cia Saitz vd. Ruzzier, 84-letna Ma-riannina Bretti vd. de Palo, 88 letni Elvino Medeot.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN ,od 8.30 do 20.30)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14 Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št 172
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Largo Son.Jno 4, Trg Liberta
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4. Trg Libertš
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica tel 226-165; Opčine: tel. 211001 Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje tel. 213-137; Milje:, tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
tajništva krščanske demokracije, je zagovarjal gradnjo jezu. Pobudo je dal on sam, ker je ugotovil, da potrebujejo kmetijske površine vodo, njen dotok pa bi bil neurejen zaradi jezu za hidroelektrarno pri Solkanu. Oporekal je izjavam prof. Prestamburga. Dejal pa je nekaj zanimivih stvari. Najprej to, da je prišlo do ideje o jezu na podlagi njegovih osebnih zapisov in računov, in da so se on in drugi strokovnjaki sestali z jugoslovanskimi strokovnjaki na privatni ravni, da bi razpravljali o problemu vodnega režima na Soči. Ta njegova izjava je zelo huda. Vemo, da sta občini Gorica in Nova Gorica imenovali štiri mešane komisije za preučevanje vprašanj v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Medtem ko so bile v Novi Gorici to uradne delegacije tamkajšnje občinske skupščine, je občinski svet v Gorici za sestavo in sestanke goriške delegacije izvedel iz časopisja. Člane teh delegacij je imenoval župan. Sploh ne vemo, če obstajajo s tem v zvezi uradni akti goriške občine. V goriškem občinskem svetu je večkrat prišlo do zahteve svetovalcev po uradnem aktu o teh komisijah. Sedaj pa pride eden izmed članov teh komisij in da na javnem shodu razumeti, da je šlo za privatne pogovore. Moramo še povedati, da so rezultate teh pogovorov kot uradne akte sprejele razne italijansko - jugoslovanske mednarod ne komisije.
Tudi komunistični svetovalec Silvino Poletto je dejal, da bi moralo biti več konkretnega sodelovanja med krajevnimi upravami ob meji. Pokrajinska uprava je ustanovila svojo komisijo za Osimo tudi v želji, da popravi morebitne napake, ki jih je napravila goriška občina, čeprav ne gleda na to delo z nezaupanjem. Vendarle pa pomeni razprava o jezu alarmantni znak o vodenju priprav za taka dela in dokazuje da se marsikaj dela na prelahek način.
Spregovorili so še liberalni občinski svetovalec ing. Sergio Fornasir, socialistični deželni svetovalec odv, Pietro Zanfagnini, predsednica združenja geografov prof. Franco -Devetag in še nekateri drugi.
Še nekaj zaključkov in mnenj s torkove okrogle mize. Italija se je z osimskim sporazumom obvezala, da bo načrte za jez izdelala in predložila v roku enega leta. Leto je že mimo, študije niso še končane, zaradi tega spj^h ni moč izdelati podrobnih packov. Počakajmo/da bo leta 1981 solkanski jez končan in šele tedaj, ko bomo ugotovili, kakšne posledice bo imel na vodni režim Soče, odločajmo. In še nekaj: 12 milijard lir bo najbrž kapljica v dejanski finančni potrebi.
gramov kave in 3,5 kilograma sladkorja. Razdeljevanje se bo zaključilo 31. decembra.
Predstavniki deželnega združenja ANED na zasedanju v Bologni
V soboto in nedeljo je v Bologni zasedalo osrednje vodstvo vsedržavne zveze bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Razpravljali so o nekaterih pomembnih vprašanjih, predvsem pa o osnutku zakona za priznanje dosmrtne rente bivšim deportirancem ter o sklicanju 8. vsedržavnega kongresa, ki bo pri hodnje leto v Rimu. Razpravljali so tudi o skorajšnji ureditvi ita lijanskega oddelka muzeja v O-
swienzcimu. Zasedanja v Bologni	....
se je udeležila tudi delegacija zdru-	V Doberdobu bodo danes izročili
ženja bivših deportirancev iz na-	namenu	novo pokopališče,	ki so	ga
še deleže, v kateri so bili Pošto-	zgradili	izven naselja, ob	cesti	za
gna Manzini in Zidar iz Trsta, Bar- Redipuglio. Ob 16. uri bo sloves
Polaganje vencev na grobove in spominska obeležja iz NOB
Poleg obiska na grobovih naših drgih, se bomo danes poklonili tudi spominu partizanskih borcev. Spominske slovesnosti bodo skoraj v vseh naših krajih, pred spominskimi obeležji iz NOB in na noko-pališčih. Osrednja slovesnost bo ob 11. uri na goriškem glavnem pokopališču, kjer bodo polagali vence predstavniki SKGZ, jugoslovanskega konzulata, predstavniki VZPI -ANPI in nekaterih drugih organizacij. Podobna slovesnost bo ob 9. uri pred spomenikom v Gonarsu.
Po naših vaseh bodo spominske slovesnosti potekle po sledečem razporedu: ob 9. uri v Pevmi, ob
10.30	v Podgori, ob 11. uri v Štever-janu, ob 11. uri v Sovodnjah in ob
11.30	na Vrhu. V doberdobski občini bodo polagali vence na Poljanah (ob 9. uri), na Palkišču (ob 9.15), v Jamljah (ob 9.30) in v Doberdobu (ob 9.50).
V DOBERDOBU
Danes blagoslovitev novega pokopališča
OGORČENJE NAD RAVNANJEM OBČINSKE UPRAVE V GORICI
Dve leti in pol traja postopek za izdajo trgovskega dovoljenja
Člani konzorcija Copego zahtevajo točen odgovor v roku petnajstih dni
Kako dolgotrajen je lahko postopek za izdajo dovoljenja ra odprtje novih prodajnih prostorov, posebej če ni ustrezne politične volje, vedo najbolje povedati člani štandreške-ga konzorcija Copego. 25. maja pred dvema letoma so v skladu z veljavnimi predpisi, določbami regulacijskega načrta in načrta trgovinske mreže, zaprosili županstvo v Gorici za izdajo dovoljenja za odprtje novih prostorov na področju novega naselja Sv. Ane, ki je bilo (in je še zmeraj) v tem pogledu precej zanemarjeno.
Medtem je konzorcij tudi že odkupil zemljišče ter izdelal okvirni načrt izgradnje novega trgovskega središča. Po dveh in pol letih pa se zadeva po upravni strani ni premaknila niti za las. Konzorcij, ki je prvi vložil prošnjo (za njim so isto napravili še nekateri drugi interesenti), ni v tem času prejel nikakršnega odgovora in menda namerava občina s tako politiko zavlačevanja nadaljevati tudi v prihodnje. Kaj to pomeni? Predvsem veliko gmotno škodo, saj se je vrednost naložbe v dveh in pol letih že zvišala za preko 45 odstotkov. Za koliko se bo zvišala v prihodnjih mesecih, do izdaje dovoljenja, če bo do tega sploh priflo?
bina iz Vidma ter Tardivo in Bres- nost s cerkvenim obredom, ki ga bo san iz Gorice.	I opravil goriški nadškof Cocolin.
........................
Goriški dijaki v kromberškem gradu
Kava in sladkor po znižani ceni
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da bodo 5. novembra začeli razdeljevati kavo in sladkor po znižani ceni, v okviru goriške proste cone. Upravičenci prejmejo po 750
Vsekakor pa je namernega ali nenamernega zavlačevanja dovolj. To so jasno povedali člani štandre-škega konzorcija te dni v pismu, ki so ga naslovili goriškemu županu, v vrednost pa prefektu, predsedniku trgovinske zbornice, predsedniku deželnega odbora, predsedniku pokrajine, pokrajinskemu nadzornemu odboru in združenju goriških trgovcev. V pismu zahtevajo, da občina v roku 15 dmi odgovori na vlogo, ki so jo predložili maja 1977. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni sprejeti drugačne ukrepe za zaščito lastnih pravic in koristi.
V pismu nadalje opozarjajo na o-čiten primer zavlačevanja, ki je lahko dokaz neuspešnosti občinske uprave, je pa po drugi strani tudi dokaz pomanjkanja politične volje za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj. FVi tem ne smemo pozabiti, ugotavljajo v pismu člani Copega, da gre za isto upravo, ki je takoj pripravljena sprejeti in izvajati velike posege na področju javnih del, zaseči velike površin« obdelovalne zemlje, potem pa neprizadeto ugotavljati, da so načrti po desetih in več letih le na pol izvedeni, da manjka denarnih sredstev itd. Ista uprava pa ni pripravljena podpreti gospodarskih pobud zasebnega značaja, pri katerih so soudeleženi tudi tisti občani, ki so bili tako ali drugače prizadeti z zasegi zemljišč in gradnjo infrastruktur.
In navsezadnje so prizadeti tudi občani na področju Sv. Ane, ki so bili v tem času prikrajšani za nekatere v sodobni družbi nujno potrebne storitve.
Ln
J
GORICA, Korzo Italijo /6 tal. 81-032
rJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
FANTASTIČNA JESEN, Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU
ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj!
Pred nekaj dnevi so dijaki nižje srednje šole «Ivan Trinko* iz Gorice obiskali Goriški muzej v kromberškem gradu, kjer je v teh dneh urejena razstava del in rokopisov buditelja beneških Slovencev, pesnika in pisatelja Ivana Trinka. Z zanimanjem so naši dijaki sledili izvajanju prof. Tomaža Pavšiča. Po obisku kromberškega gradu so si goriški dijaki ogledali tudi cerkev na Kostanjevici in grobnico francoskih kraljev, ki je v njej. Ob povratku proti domu so se v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici ustavili še pred spomenikom Ivanu Trinku, ki je bil odkrit pred kratkim.
Sestanek slovenskega področja goriške škofije
V soboto, 27. oktobra, je bil v zavodu Sv. družine v Gorici prvi seri anek Slovenskega področnega sveta goriške škofije. Je to drugi korak na poti prenove struktur goriške Cerkve, prvi je bil določitev -izvolitev župnijskih predstavnikov.
■	ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseh merah)	LIR	7.900
■	ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI	»>	21.900
■	ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER RIFLE	M	11.900
■	MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE	»t	4.000
■	OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE	#»	6.500
■	DEŽNI PLAŠČI	M	2.000
■	DEŽNI JOPIČI	»>	3.900
■	ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULIJI	»1	2.000
■	OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDAN S	»*	9.500
■	MOŠKI IN ŽENSKI PULIJI		
	IZ ANGORA VOLNE	ft	5.000
■	OTROŠKI PULIJI	tf	3.900
■	ŽAMETNI JOPIČI 250/R DO 12 LET		
	PODLOŽENI S KRZNOM	II	18.900
■	KRILA (vseh mer)	II	11.900
■	ŽENSKE OBLEKE IZ BOUCLEJA		21.900
OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNE RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I
Poskusite ne stane nič,
kupiti pa pomeni... skleniti dobro kupčijo I
ELIO «IN» MODE
Ulica Formica 28 GORICA
V soboto, 27. oktobra, sta se v Podgori poročila
WANDA OKROGLIC in
RINO MORGUT
Ob te j priložnosti jima čestitajo člani prosvetnega društva Andrej Paglavec.
Navzočih je bilo 34 zastopnikov.
Kot povzemamo iz tiskovnega poročila, ki so nam ga poslali, je navzoče pozdravil predsednik Slovenskega področja —■ dekan Marjan Komjanc in tudi poudaril nekaj cerkvenih misli. Zatem je spregovoril še škofov vikar za Slovence msgr. dr. Oskar Simčič, ki je še posebej pozdravil Slovence, ki zastopajo rojake, ki živijo na italijanskih področjih škofije.
Nato je tekla razprava o dokumentu o škofijskem pastoralnem svetu.	*
Volitve v škofijski pastoralni svet so sporazumno potekale ločeno. Predstavniki župnij bivše štandre-ške dekanije so ob navzočnosti dekana A. Lazarja izvolili Marilko Koršič čotar, kot namestnika Danijela Pintarja in Ludvika Devetaka. Predstavniki župnij bivše devinske dekanije so ob navzočnosti J. Markuže izvolili Gregorja Perto-ta in namestnika Simona Kralja. Predstavniki Slovencev italijanskih področij so ob navzočnosti M. Rijavca izvolili Karla Muccija in namestnike Darka Cerkvenika in Stanko-ta Keber ja.
Zatem so sklenili, da bodo objave pošiljali Katoliškemu glasu, Novemu listu, Primorskemu dnevniku, števerjanskem. vestniku in Družini ter na tržaški radio. Prihodnji sestanek bo 17. novembra v Sovodnjah.
Scandolara v deželni komisiji za gradbeništvo
Te dni so v deželnem okviru u-stanovili komisijo, ki se bo ukvar-
Zakaj ni vseh šolskih knjig?
V našem uredništvu so se zglasili starši nekaterih dijakov, ki obiskujejo slovenske srednje šole in potožili, da njihovi otroci niso dobili » goriških knjigarnah vseh šolskih knjig, ki so jih naročili že v začetku poletja. Dijaki (gre predvem za one, bi obiskujejo nižje srednje šole), ne morejo normalno slediti pouku. To velja še posebej za tiste, ki bivajo na vasi. Starši pravijo, da ni ne nekaterih slovenskih ne nekaterih italijanskih knjig in da so jih naročili že pred več meseci. Kaj ja temu vzrok?
Prireditve
jala s preučevanjem reforme deželne zakonodaje s področja stanovanjske politike. Sestavljajo jo poleg strokovnjakov, ki jih je imenovala deželna uprava, predstavniki za družnih organizacij, zavoda IACP in predstavniki gradbenih podjetnikov. Gradbene zadruge bo v omenjeni komisiji predstavljal Sandro Scan-dolara, ki v goriški pokrajini vodi dejavnost gradbenih zadrug ACLI.
Iz goriške bolnišnice
Križišče med pokrajinsko cesto in novim odsekam državne ceste št. 55 pri Sovodnjah ostaja še naprej ena od najbolj nevarnih točk prometa na Goriškem. Včeraj okrog 15. ure se je na tem mestu pripetila že spet hujša prometna nesreča, pri kateri sta bili huje ranjeni dve osebi, in sicer 21-letna Anna Maria Coccolo iz Gorice. Drevored štiriindvajsetega maja 7, in 24-letni Gior-gio Marangon iz Gorice, Tržaška cesta 165.
Ženski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu, priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni Devetak.
Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandolič.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno ponedeljka, 5. novembra. Prevoz z lastnimi sredstvi, kajti vsa mesta v avtobusu so že oddana.
Razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega zavoda Ivan Cankar vabi starše na zborovanje za izbiro kandidatov v razredne svete in na roditeljski sestanek, ki bo 5. novembra ob 17.30 na sedežu zavoda.
Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila.
Kino
v > r' •*«*K	• I
h ,7> ; V
■ \jk
SPLOŠNA STANOVANJSKA OPREMA
MARIJO JAKIN
—	vsakovrstno serijsko pohištvo
—	izdelujemo pohištvo po naročilu
STEVERJAN — Bukov|e 15 — Tel. (0481) 31143
Obiščite nas tudi na sejmu «Ambiente 3» v Gorici od 27. 10. do 4. 11. 1979
Priznano mednarodno avl opre vozu iško podjetje
LA GORIZI AN A
GORICA — UL Duca 0’Aosta 180 — teL 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Kradli so iz parkiranih
avtomobilov
Policija je v Tržiču aretirala skupino dobro organiziranih tatov, ki se je ukvarjala pretežno z vlamljanjem v parkirane avtomobile.
Za zapahi so se znašli 20-letni Carlo Ferrarese iz kraja Roverchia-ra v Venetu, 19-letni Pietro Grande iz Vicenae, 20-letni Paolo Rinal-di iz kraja San Bonifacio ter 20-letni Saivatore Calogero Rubino, doma iz Catanie, ki pa stanuje v kraju Muggio v Lombardiji, s tatinsko dejavnostjo pa so se ukvarjali tako rekoč v prostem času, saj vsi štirje služijo vojaški rok v Vidmu. Od tod so se najbrž vozili na razne tatinske izlete v bližnje in tudi bolj oddaljene kraje. Tako se je zgodilo tudi v noči od torka na sredo, ko so jih zasačili na glavnem trgu v Tržiču. Policijski obhodnici se je zdelo nekoliko sumljivo obnašanje četverice, ki se je zadrževala v bližini avtomobila alfa romeo 1300, v katerem so kasneje našli celo zbirko najrazličnejšega blaga, od avtomobilskih radijskih sprejemnikov, do kaset ih vlomilskega orodja. Na policiji so sicer ugotovili, da je avtomobil last enega izmed tatinske četverice, sumljivega izvora pa so predmeti, ki so jih našli v vozilu. Po obveznih formalnostih so vse štiri prepeljali v goriški zapor, kjer so na razpolago sodnim oblastem. Zagovarjati se bodo morali zaradi tatvine v obtežilnih okoliščinah.
Carica
VERDI 15.15—22.00 «007 Moonrea-ker*. Barvni film.
CORSO 14.30—22.00 «La luna*. M. Barry in V Lazar. Barvni film. Prepovedan mladim' pod 14. letom.
VITTOR1A 15.15-22.00 «Dalla Cina con furore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Tržič
EXCELS10R 14.00—22.00 «Buon com-pieanno Topolino*. Barvna risan-
PRINCIPE 14.00-22.00 «Esce il drago entra la tigre*.
J\ont Carica in uholica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 «Divja dirka*. Ameriški film.
SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Po sledeh zločina*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Nori konj*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Italija 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
ROZA FERLETIC
Pogreb bo jutri, 2. novembra, ob 14. uri iz mrtvašnice videmske bolnišnice na pokopališče v Dol.
Žalujoči: sestre, nečakinje in drugo sorodstvo
Dol, 1. novembra 1979
Sto let furlanske proge O avstralskem besedišču tj
O Avstralcih in njihovem načinu izgovarjave so znane tudi zunaj avstralskih meja. Ostaja pa I
-n	—	_	n«rtl<vMn'U K/\t>orl	onrkl/rlinio Ir! !n nn/loimft	Pftlo '	HpiloiU Ivvcorl ahm’! (TPncItPl/n ITVOrM Ul
Borzna katastrofa maja 1873 je dokončno pokopala predilsko progo in Avstrija je odobrila gradnjo proge Trbiž - Pontafel
angleških besed kroži anekdota, ki je nedavno nastala v Honoluluju na Havajih. Skupina turistov iz Sydneya je prišla v neki hotel. Že pri prvem obroku je šef strežbe vprašal glavnega natakarja, ki jih je stregel, od kod so. «Vprašal sem jih, vendar govorijo tako angleščino, da tega še nisem mogel ugotoviti,* je odgovoril natakar.
Anekdota je te dni dobila tudi uradno potrditev. Izšel je namreč angleški slovar, ki so ga strokovnjaki pripravljali več kot deset let. Do sedaj so v Oxfordu že izdali avstro - angleški slovar, z obsežnim avstro - angleškim pa so storili nujno potrebni korak tudi v sami Avstraliji, da bi posebnosti angleškega jezika, ki ga govorijo Avstralci, še bolj poudarili in leksikalno priznali. Novi slovar avstro - angleškega jezika se vključuje v prizadevanja za potrditev nacionalnih posebnosti v tej diržavi, konglomeratu okrog 60 emigrantskili narodnosti, zato ni nič čudnega, da so avtorji vztrajali, da je treba vnesti v slovar vse, kar je tipično avstralsko.
V slovarju je okrog 400 besed, gesel in fraz, ki so izključno avstralske. V predgovoru je profesor na Sydneyski univerzi Gerry Wilkes poudaril, da je večina avstralizmov nastala v vsakdanjem govoru že na začetku moderne Avstralije, torej ob prihodu prvih priseljencev na ozemlje današnjega Novega Južnega Welesa. Prvi vir avstralskega jezika je bil jezik domačinov. Nekatere njihove besede, kot na primer bumerang, kenguru in dingo,
cela vrsta drugih besed aborigenskega izvora, ki so dobile «državljansko pravico? le v Avstraliji. Kljub temu pa izvira največ tipičnih avstraližmcv predvsem iz časa prvega naseljevanja celine, ki je bila kaznjenska kolonija Velike Britanije. Kaznjenci so prinesli svoj slang, prvi doseljenci, ki so prišli z njimi — vojaki in drugi Britanci — tudi besede iz narečij različnih britanskih krajev. Tako na pr.mer besedo «dinkum», poznajo le v Avstraliji, pomeni pa «pošteno», «častno»; za to uporabljajo v Veliki Britaniji druge sinonime. Tudi nekateri zgodovinski dogodki imajo pomembno vlogo pri nastanku tipično avstralskih besed. Eden takili je gotovo «zlata mrzlica*, ko so v Avstralijo pridrveli iskalci zlata iz Severne Amerike Veliko je tudi besed, ki izvirajo iz Kanade, Indije, A-frike, Irske, celo s Karibov in ki so se udomačile v avstralskem govoru. Avstralska angleščina je znana tudi po okrajšavah dolgih besed; tako pravijo za «kompenzacijo» — «compo».
Lastnosti Avstralcev — demokratičnega, dostopnega in nevsiljenega ljudstva — se kažejo tudi v avstralski angleščini. To težnjo po enakopravnosti v avstralski aružbi pojasnjuje prof. VVilkes takole; «Pri nas ravno ne spoštujemo preveč uglednih o-sebnosti in si prizadevamo zmanjšati njihovo veličino. Zato imamo veliko več besed, s katerimi jih «spuščamo z višav*, kot pa tistih, s katerimi jih «dvigamo» v te višave*.
(Po Tanjugu)
Prizadevanje, da bi dobili drugo zvezo s Trstom, ki bi bila neodvisna od Rotschildove južne železnice (Dunaj - Ljubljana - Trst; otvorjena 27. julija 1857) in ki bi po najkrajši poti povezovala južno-češke industrijske centre ter gor-njeavstrijsko, gornještajersko in koroško fužinarstvo z morjem, je dobilo stvarno podlago šele po letu 1864, ko se je morala južna železnica na pritisk avstrijske vlade odreči posebni pravici, da bi sama zgradila tako zvezo.
Medtem so se pojavili novi načrti in trgovske zbornice v Linzu, Leobnu, Celovcu, Trstu, Gorici in Vidmu so se začele zavzemati za graditev železnice, ki bi bila speljana iz Zgornje Avstrije skozi glavne centre železarske industrije proti jugu do Jadranskega morja, da bi z njo odprli novo pot proti jugozahodu. Celovška zbornica je 11. decembra 1864 sklicala zborovanje, da bi se krajevni odbori medsebojno povezali in združili v enotno organizacijo.
Ustanoviim centralni odbor s knezom Coloredo - Mannsfeldom na čelu jc zaprosil za koncesijo in 11. novembra 1866 so se koncesionarji zavezali, da bodo gradili progo od Beljaka do Trsta oziroma do kake druge obalne točke
Ko je Rudolfova železniška družba (K.u.K. Kronprinz Rudolf -Bahn) dobila koncesijo za gorenjsko železnico Ljubljana - Trbiž -Beljak (otvorjena 14. decembra 1870) so začeli akcijo, da bi od ustrezne točke gorenjske proge med Kranjem in Škofjo Loko zgradili novo progo po Poljanski do lini, Hrušico do Razdrtega in od tam skozi Senožeče in Divačo v Trst.
Trgovski zbornici v Gorici in Trstu sta se leta 1866 zavzemali za to, da bi iz Trbiža proti jugu i gradili zvezo čez Predilsko sedlo (predilska železnica) po gornji Soški dolini do Gorice, od koder j
Tablja - Pontafel - most med obema sta vzdrževali skupno.
Proga je bila drugorazredna gorska proga z vzponi do 22 odst. in minimalnim polmerom krivin 250 m Železnica ima 36 predorov za 6.859 m, 17 zidanih mostov za 1.608 m, 16 železnih mostov za 884 m.
Italijansko železniško vodstvo je začelo takoj po drugi svetovni vojni usmirjati blagovni promet z Avstrijo in severnimi državami prek furlanske proge. Že leta 1958 je tovorni promet preko Trbiža znašal 6 milijonov ton. Progo so v povojnih letih pospešeno z znatnimi investicijami razširili, ojačili njeno zmogljivost in modernizirali, da bi bil Trst neodvisen od prehoda čez jugoslovansko o-zemlje. Nato so tudi s tarifami speljali promet na daljšo furlansko progo in razvrednotili koristi, ki bi jih dajal krajši tranzitni prevoz preko Jugoslavije.
Dejstvo, tla proga ne odgovarja več prometnim zahtevam, je pri sililo deželo F-JK, da je pripravila leta 1973 študijo za preureditev trase in podvojitev tira; s tem bi se vzponi zmanjšali na 14,5 odst. in najvišja hitrost bi se zvišala na 160 km/h.
Proga je bila v zadnjih letih večkrat prekinjena; septembra 1968, po hudem nalivu, se je zrušil most pri Dogni. V 68 dneh so postavili vojaški provizorij tipa roth - vvaagner (iz prve svetovne vojne!), ki ga je maja 1975 zamenjal novi betonski most. Maja in septembra 1976 pa je potres močno poškodoval progo in železniška poslopja.
IGOR-©GL ENO--«>
Vlllllllki||iailllllllllllllllllllllillllllMllltllllllllllllllllllllUIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHUII||lllllll,lllll|l|tllllll|ll|||||||||||||||||||||||||||||||||(||||f tvillllllllll
PRED SREČANJEM FOLKLORNIH SKUPIN V TRSTU
«Čez tri gore - čez tri dole»
Prireditev bo najbrž 11. novembra v Kulturnem domu - Privlačna in zanimiva razstava «Iz domače skrinje», ki bo pokazala dragocene «ljudske» predmete
Ko je pred približno dvema letoma v tržaškem Kulturnem domu izzvenela sklepna pesem <cčez tri gore*, je bila tudi potrjena obljuba, da jo bodo kmalu zapele druge folklorne skupine, ki prav tako prikazujejo in prenašajo ljudsko pesem in ples rodnega kraja.
Obljuba dela dolg, pravi stara ljudska modrost. In tudi zato ter povsem v skladu z eljuaskim zna-čajem» prireditve je Slovenska prosvetna zveza svoj dolg poravnala.
Oz roma skoraj poravnala, saj druge izvedbe «čez tri gore, čez tri dole* le še nismo videli. Po vsej verjetnosti, kajti priprave so že zdravnaj stekle, pa si bomo lahko drugo mednarodno srečanje folklornih skupin ogledali v nedeljo, 11. novembra.
Naslov in namen prireditve — medsebojno spoznavanje ljudskega izročila — sta ostala ista, vendar so prireditelji koncept nekoliko razširili. Ne gre več za srečanje folklornih skupin iz Furlanije in Istre, iz Primorske, Koroške in Štajerske, kgkor je^pisalo na prej-
šnjem programu, temveč za srečanje in skupni nastop skupin iz Furlanije in Istre, iz Veneta, Slovenije, Hrvaške in dela Avstrije, kjer žive gradiščanski Hrvati.
Obzorja se širijo, bi lahko pripomnili k letošnjemu srečanju «čez tri gore, čez tri dole*, prireditvi, ki je že v svoji zasnovi bienale. Kaj si lahko obetamo čez dve leti, še ne vemo, vsekakor je program tokratne prireditve spodbuden porok za nadaljnje uspešno življenje pobude SPZ.
Preidimo h programu: v imenu gostitelja bosta novembra v Kulturnem domu nastopila ženska pevska skupina, ki deluje v sklopu tržaškega folklornega ansambla «Stu ledi*, in pa beneški Muma-rjh.
Oboji zaslužijo vsaj bežen oris: skupina pevk je nastala pred približno dvema letoma, vendar se je kaj kmalu osamosvojila in začela nastopati tudi samostojno. Seveda je sodelovala na vseh večjih nastopih «Stu ledi*, nastopila pa je M tudi m reviji Primorska
poje Izvaja izključno slovenske narodne pesmi: 11. novembra bo uvodoma zapela rezijansko «Da pa naco* in kot uvod v drugi del sporeda «Oj mamca, mamca».
O Mumarjih*. skupini fantov iz črnega vrha v beneški občini Podbonesec, je bilo že marsikaj napisano. Predvsem zalo, ker prenašajo in prikazujejo enega izmed najstarejših beneških običajev, ki je še danes živ. Na pustni torek, včasih to prenesejo na nedeljo, se v Črnem vrhu zberejo domači fantje, si nadenejo posebne in zelo zanimive pustne maske, ki jih krasijo in oznanjajo posebni zvonci, in tolikokrat tečejo okoli vasi, kolikor fantov je v skupini. V dvorani je seveda tak privlačen običaj težko podati, ker mu manjka naravno okolje, je pa tako enkraten, da občinstvo vseeno navduši.
O gostih bo v tem članku zgolj krajša navedba, kajti predstavili vam jih bomo v posebnih prispevkih. Gostujoče skupine se bodo 11. novembra popoldne na o-dru Kulturnega doma" takole zvr-
llll,Hlinili.......................................................................luilllllllllllll.Illlllllllllllllllllll.iiiiiiiiiiiiiiii.mm——imiMiimmiiimllllllliiiliiiJ||JHlil|^vlfHM,‘l'""*
je bila naprej že zgrajena proga južne železnice.
Vplivna videmska zbornica pa se je zavzemala, da bi progo gradili čez Tabljo in Humin po Re-zijanski dolini skozi Furlanijo.
Vprašanje zveze od Beljaka proti Trstu je bilo torej odprto! .
V trgovski pogodbi s 23. aprila 1887 je italijanski vladi uspelo dodati prilogo v kateri sta se državi obvezali graditi železnico čez Tabljo in Humin.
Borzna katastrofa maja 1873 pa je dokončno pokopala predilsko progo in avstrijska vlada je odobrila gradnjo manj zahtevne proge Trbiž - Pontafel. Za graditev proge Videm - Tablja je Italija
Patronat KZ - INAC svetuje
>v:
izrabila traso, ki jo je pripravil inž. Alessandro Cavedolin leta
1857. Koncesijo je dobila Generalna banka iz Rima, ki jo je oddala Železniški družbi za severno Italijo. Podpisanih je bilo 56.000 delnic po 500 lir s 5 odst. interesom.
Na italijanski strani so začeli z delom oktobra 1873, na avstrijski šele 4. aprila 1877. Novembra 1875 je bil dokončan del do Humina, 18. decembra do Karnije, 14. marca 1878 do Kluž in julija 1879 sta se združili delovni enoti pri Tablji. Skupni stroški so znašali 40.700.000 lir.
Slavnostna otvoritev je bila 11. oktobra 1879; 30. oktobra istega leta so progo izročili tovornemu in potniškemu prometu. Obe državi sta zgradili obmejno postajo:
Najvišja pokojninska doba je 40 let
Vpr.: «Po dolgem čakanju mi je INPS vendarle priznal skoraj 20 let sindikalnega dela, ki sem ga opravljala takoj po vojni. Tako mi bodo lahko likvidirali starostno pokojnino na osnovi prošnje, ki sem jo vložila pred več kot dvema letoma. Ker nimam še pokojnine, sem še vedno zaposlena, čeprav sem stara že 57 let. Redno priznane delovne dobe i-mam trenutno 7 let in nameravam delati vse dokler ne bom dobila pokojnine. Zanima me, koliko časa bom morala približno čakati za likvidacijo pokojnine in koliko bo v odstotkih znašala pokojnina za 25 let dobe, če upoštevamo, da je za ženske maksimalna delovna doba 35 let. Prisrčna hvala za vaše zanimanje.» N.P.
Najprej moram, draga gospa, popraviti vašo trditev v zadnjem stavku, ko predpostavljate, da je najvišja možna pokojninska doba za ženske zavarovanke 35 let, torej pet let manj kot zakon predvideva za moške. To pa ni res, ker glede pokojninske dobe vlada popolna enakopravnost med delovnimi ljudmi obeh spolov in za 40-letno pokojninsko dobo, ki je najvišja možna, pritiče pokoj-
nina v višini 80 odstotkov najugodnejšega triletnega povprečja plače v zadnjih desetih letih. Kdor uveljavlja manjše število let zavarovanja, temu seveda pritiče sorazmerno manjši odstotek pokojnine. Sicer je res, da imajo ženske zavarovanke možnost petletne predčasne upokojitve (podrejene delavke s 55. namesto s 60. letom starosti, samostojne delavke s 60. namesto s 65. letom), kar pa zadeva odmero pokojnine. pa ni nobene razlike med spoloma. To velja seveda za italijansko zakonodajo, v nekaterih drugih državah pa so kriteriji še drugačni. Npr. v Jugoslaviji je za žensko predvidena najvišja pokojninska doba 35 let, za moškega pa 40. To pomeni, da moški in ženska, ki sta bila recimo zaposlena pri istem podjetju enako število let in prejemala enako plačo, nimata ob upokojitvi enake pokojnine, ker ženski pritiče nekoliko višji odstotek. To pa ne velja za italijanske razmere.
V vašem specifičnem primeru ste ob predložitvi prošnje na INPS za starostno pokojnino po dopolnitvi 55. leta starosti razpolagali s 25-letno pokojninsko dobo, ki
je osnova za odmero pokojninskega zneska. Deležni boste torej 50-odstotnega povprečja zadnjih treh let plače. Ker pa sta, kot sami pravite, pretekli že dve leti od predložitve prošnje za upokojitev, vam svetujemo, da vložite na INPS še prošnjo za dodatek, kar boste potem storili vsaki dve leti, seveda dokler boste zaposleni. Kar pa zadeva likvidacijo pokojnine, ugotavljamo že več mesecev, da se na INPS zaradi agitacije osebja pratike vse bolj zavlačujejo in zelo verjetno bo minilo nekaj mesecev, preden bodo izplačali vsaj prvo akontacijo vaše pokojnine.
DRUŽINSKA DOKLADA HIŠNIH POMOČNIC
Vpr.: «že aprila sem kot redno zavarovana hišna pomočnica vložila na INPS prošnjo za družinsko doklado, ker imam hčerko v breme. Vendar pa do danes nisem še dobila ničesar. Koliko časa mislite, da bom morala še čakati?* S.A.
Pozanimali smo se na INPS, kako lahko pride do takih zamud pri izplačevanju družinske dokla-
de. Na žalost ni mogoče pospešiti postopka, ker običajno izplačajo družinskim pomočnicam iz posebnega sklada družinsko doklado dvakrat letno, in sicer junija in decembra. Vendar pa iz biro-kratkih razlogov in zaradi zakasnitev pri pošiljanju podatkov preko elektronskih naprav centru v Rimu pa pride do velikih zamud pri izplačevanju družinske doklade, včasih je treba celo čakati kar celo leto, ne da bi se dalo dejansko posredovati. Zaradi tega je potrebna dobršna mera potrpljenja.
OBVESTILO
JUGOSLOVANSKIM
UPOKOJENCEM
Upokojenci, ki prejemajo samostojno ali sorazmerni del jugoslovanske pokojnine, naj se najkasneje do konca novembra zglasijo v uradih Patronata INAC za vsakoletno obnovo pokojnine. Vsem priporočamo, da prinesejo s seboj odločbo o priznanju pokojnine ali pa zadnji pokojninski odrezek, da se preveri, če jim pri tiče še poseben povišek od leta 1973 dalje.
stile: kratek izbor iz bogate belokranjske zakladnice bo podala skupina «Ivan Navratila» iz Metlike, «Balarins de Riviere» iz Cente bodo prikazali domače, furlanske 'svatbene običaje in pa živahnejšo «la sclavone».
Posebna zanimivost, ker ne sodi med običajne, bo nastop folklorne skupine gradiščanskih Hrvatov iz Dolnje Pulje, ki mu bo v začetku drugega dela sledil nastop ansambla «Lorenzo Forlani* iz Vod-njana pri Pulju, ansambla, ki združuje pripadnike italijanske skupnosti in ki je že večkrat gostoval v naših krajih.
Prvič pa prihajata v Trst zadnji dve nastopajoči skupini: «1 Mercanti Dogali* iz Montebellune v pokrajini Treviso, ki prikazujejo pesmi, plese in razne običaje, ki so v njihovem rojstnem kraju nastajali v začetku prejšnjega stoletja, in pa skupina «Seljačke sloge* iz Donje Dubrave v Medži-murju, ki bo nastopila s plesi v parih, s koli in pesmimi, v katerih se že čuti vpliv sosednje Madžarske.
Letošnja *čez tri 'gore, čez tri dole» pa bo imela daljši in sve-čanejši uvod. Na predvečer, 8. novembra, bodo namreč v Boljun-cu nastopili Medžimurci in gradiščanski Hrvati, v petek, 9. novembra, bodo v pritličnem prostoru Kulturnega doma odprli privlačno in zanimivo razstavo «Iz domače skrinje», Pripravila, točneje, pripravljata jo še, Odsek za zgodovino pri NŠK in folklorna skupina «Stu ledi*.
V rastavljenih starih skrinjah in okoli njih bo veliko zanimivega: od narodnih noš pa do raznega o-rodja, ki so ga naši predniki u-porabljali pri domačih ali poljskih opravilih. Razstavo, ki bo odprta cel mesec, bodo nadalje krasile še slike in fotografije narodnih noš ali motivov, iz starih skrinj pa bo verjetno moč potegniti še kakšno častivredno znamenitost.
Prav gotovo pa bi razstava bila še razkošnejša, ko bi več posa meznikov v muzejske namena žrtvovalo kaicšen drag spomin ali zanimivost, ki tako mogoče sameva na kakšnem podstrešju. Zato med namene prirediteljev razstave ne sodi samo nagib, da bi si razstavo ogledal čimširši krog ljudi, zlasti mladih, temveč tudi želja, da bi številni obiskovalci nato doma pogledali v stare skrinje in v njih našli tako dragoceno blago, da bi ga bilo vredno dati na ogled, kot dokaz o bogatem ljudskem izročilu v naših krajih.
(bp)
Priaprrnjlp za
DIJAŠKO MATKO
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55 Nabožna oddaja
12.15	Afričan Santus
13.00	Dan za dnem
Posebna oddaja Dnevnika 1
13.30	DNEVNIK
14.00	Non stop: Ballata senza ma-novratore, 10. del
14.30	Robinson Crusce on ice: Predstava na ledu
15.15	Remi: Grace, neka druga prijateljica, 9. del
15.40	Pesem kot darilo:
Glasbeni program
16.40	Kdo je bil Antonio Pigafet ta, 5. del
17.15	Ljubezen med ruševinami, film
Režija: George C ukor/ Igrajo: Katharine Hepburn, Laurence Oliver, Colin Blak-ley, Richard Paeson, Joan Simes, Robert Harris, Peter Reeves, John Blythe . . .
19.00	DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 Trije nečaki in majordom,
TV film
Žena za strica Billija
20.00	DNEVNIK
20.40	Vestire gli ignudi, komedija - 2. del
21.50 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
12.15	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Neapeljski koncert
14.00	Alla conquista del West 15.40 Milan: Konjske dirke
Program za mladino 16.10 Barbapapa, risanke
16.15	Peter Joseph in predsednikov sin, TV film
17.00	Capitan Harlock: risani film 17.25 II mare deve vivere, dok.
18.30	DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer z . . . Macariom
Vmes TV film iz serije Ger-ge e Mildred:
Chiamiamolo George Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studi« | 20.40 Ujetnik, film
Režija: Aldo Lado . . Igrajo: John Steiner, Marin«| Malfatti, Luigi Di Sales . ■ 22.50 Jeans concerto:	,,
Glasbena oddaja, ki jo vodi | Michael Pergolam Ob koncu DNEVNIK 2 - Zad | nje vesti
JUGOSLOVANSKA TV | Ljubljana
17.25 Poročila
17.30	Jakec in čarobna lučka: otroška serija
17.45	Dnevnik bega, dok. film 18.35 Obzornik
18.45	Tehtnica za natančno teh-1 tanje
19.15 Risanka
20.00 Priti pred zoro. film
21.30	L. van Beethoven: IV. sim-1 fonija v B-duru TV dnevnik
22.00
Koper
19.50 Stičišče 19.58 2 minuti 20.00 Otroški kotiček
Deček, ki je ljubil sonce 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Umreti v Madridu, film Režija: Federico Rossifer 22.20 Narodna žalna pesem
Zagreb
17.45	čuvaj parka, otroška oddajj11 18.15 Nevroze, izobraževalna
daja
18.45	Humoristični klub 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja
20.50	Nikola Tesla, TV nad.
21.45	Akcije
21.50	TV DNEVNIK
ŠVICA
15.30 Toto in Marcellino, film 18.00 Program za najmlajše 18.10 Prijateljica narava 19.35 Archeologia delle terre bib liche
II laureato, film
20.45
TRST A
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 KHz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 MHz do 103,9 MHz
GLAVNE FREKVENCE Vzhodna Benečija 96,1 MHz Gorica	98,3	MHz
Rezija in
Kanalska dolina 100,7 MHz Videm	101,9	MHz
Trst	103,9	MHz
8.oo,11i.$,BVžf.o6?!14:6o, MStVPo-
ročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
9.00	Maša; 9.45 Radijski koncert;
11.05	Mladinski oder: «Vanček in tatkovi šulni*; 11.30 Jugoslovanski pevci; 12.15 Z glasbo po svetu;
13.00	Vzgoja srca v prostrani vili Amareni, ljubezenske pesmi; 13.20 Zborovska glasba; 14.10 Otroško okence: «Tomi na obisku*; 14.30 Na goriškem valu; 15.00 Mladi pisci; 15.15 Programska dela slovenskih pisateljev; 16.00 Dvignjena zavesa; 16.40 Mi in glasba;
18.05	Kulturni prostor.
KOPER
(Italijanski priigram)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Slovenski skladatelji; 9.15 Knjiga po radiu; 9.30 Pojejo slovenski zbori; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Klasični motivi;
11.30	Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Posebna oddaja; 14.15 Anton Lajevic: Adagio per gran-de orchestra; 14.30 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Leteči zmaj; 15.20 Popoldanski koncert;
16.00	Od melodije do melodije; 16.15 Ghinassi; 16.30 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Jugoslovanska pop scena; 18.15 Tanja Gros;
18.30	Orkester lahke glasbe; 19.00 Pesmi.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Jutranji glasbeni spored; 8.00 Jesen, spored zborovske glasbe; 8.59 Zakliuček; 13.00 Igrajo godalni orkestri; 13.37 Iz zemlje gre tresk:
14.00	Mali koncerti lahkih not;
14.30 V gori zeleni - pesmi naših borcev; 15.00 Posebna oddaja ot! dnevu mrtvih; 15.15 Primorski skladatelji v spomin padlim; 16.08 Primorski dnevnik; 16.15 Objav« in glasba; 16.30 Aktualna tern« 16.35 Znane melodije; 17.00 P° stoj, kdor mimo greš.
RADIO 1
8.00,	10.10, 12.00, 13.00, 14.00, 1908
Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.30 Maša; 10.13 Radio anch’io; 12.03	13.15 Vi in jaz;
14.03 Glasba; 14.30 Sulle ali del 1'ippogrifo; 15.00 Rally; 15.30 Er repi 1; 16.40 Na kratko; 17.08 Love mušic; 17.30 Globetrotterl 18.3j>.^Srečanje z Juli & Julie h’ AdrianomwCelentanom; 19' 15 Pri; ,aluhui,y,ecerL„se!; 10.20 Emisferj musicali; 20.00 Opera - quiz; 20.30 II diavolo in seminario: 21.03 Orkester v večeru; 21.30 Slučajno glasba; 23.00 Preden zaspiš, draga-
RADIO 2
7.30 , 8.30 , 9.30, 11.30, 12.30, 13.30. 16.30. 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -8.45 Dnevi; 9.05 Ippolita; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Pesmi; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Sound Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.37 In Concert; 17.55 Interviste possi-bili; 18.33 E vissero felici e con-tenti; 19.50 Šola; 20.10 Spazio X: 22.00 - 22.45 Nottetempo. LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12.00 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila 8.07 Jutranji koncert; 9.05 «J« senski listi*; 9.25 V jesenski ti hi čas. .; 9.45 Iz komornoglas bene literature; 10.05 Utripi našil bolečin; 11.05 Dopolnil dan je bo lečino; 11.30 «Padli partizansk komandanti*; 12.10 Akordi za g° dala; 13.10 Obvestila in glasba 13.20 Iz partitur skladatelja Ma rijana Vodopivca: 14.05 «Mehurč ki*; 14.20 še vedno jim radi pri sluhnemo; 15.00 Dogodki in od mevi; 15.30 Janez Gregorc: «& ca*; 16.00 »Melodije in pesmi* 17.05 Zborovske pesmi; 17.20 «Mla da smrt*; 18.00 Z našimi operni mi pevci; 19.30 Obvestila in glas ba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privš ka; 20.00 Četrtkov večer pesmi in napevov; 21.00 Spomin . . .; 21.34 Beethoven: Klavirski trio; 22.20 V razpoloženju bluosa; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Zvoki za lab ko noč.
E
l
f
5
R
S' Vič v S J
Sta stič vič .8 ui
Mu
Ion
lac
8o
Ca
R(
da
vs
sk
te
k<
ti
Si
D;
V
tl
P
.1
n
k
s
«
(

Bob Woodward Carl Bernstein
NIX0N0V
PADEC
18.
s
.V
I
&
I
• •
!;j:
Prevedel Dušan Dolinar mmmmmf&mii
»Ne, gospod, ne, ne slišim,»• je dejal Ziegler.
»Ampak vidiš,« je znova začei, Nixon, «če naj bom pošten do Deana — ko je omenil, da je Strachan vpleten, je omenil dejstvo, da ne bi bilo dobro raztrobiti, češ Ehrlichman bo morda imel težave in tako dalje, in morda je prišel do sklepa, Ron, da bi predsednik rad, naj se — o tem molči.«
Ziegler je urno pokazal šefu, kako naj zasuče vso reč sebi v prid. «2e, ampak iz političnih razlogov v Ervinovem odboru, ne pa iz pravnih razlogov glede na sodno razpravo.«
«To je ta razloček, že vidim,« je rekel predsednik.
»To je ta razloček.« Ziegler je pritisnil še bolj. »Tako se mi je zdelo ves čas. Ja.»
»Govorila sva o Ervinovem odboru,« je spoznal predsednik.
»Tako je.»
»Nisva govorila o procesu,« je dejal predsednik. »Procesa je bilo že konec.«*
»Skrbelo nas je, res nas je zaradi Ervinovega odbora,« je rekel Ziegler. »In to, kako bodo pritisnili na nas ne zaradi nezakonitosti, ampak zaradi politične zadrege. Eh, saj veste, zaradi eh, eh, eh, zaradi nekaterih...«
Naposled je bilo videti, da je predsednik le zadovoljen, ker ni kriv prikrivanja. «Se ti ne zdi, da se je kljub vsemu zanimivo prebiti skozi to?« je vprašal. «Prav zares ti prekleti zapisi niso slabi, kajne?«
»Jaz imam ob njih zelo dober občutek,« mu je odgovoril Ziegler.
Predsedniku se je zdelo, da zdaj malo pretirava. »Zame to ni. prav udobno, saj sem čepel tukaj kot kak tumpast puran, ki čaka, da ga zakoljejo.«
Ziegler je imel na to pripravljen odgovor. »To je tako kot pri Rašomonu.»
Kaj?« je vprašal predsednik.
»Kakor pri Rašomonu,» je znova poskusil Ziegler. »Pet ljudi sedi v sobi in vse, kar se v sobi zgodi ali kar je v njej izrečeno, se zdi vsakomur od njih drugačno, odvisno pač od dogodkov, ki so se zgodili pred njihovim srečanjem v sobi. In to je natanko tako. Natanko tako.«
Predsednik je doumel, kaj hoče povedati: Dean je spoznal, da je predsednik vpleten v prikrivanje, ki temelji na Deanovem, ne pa na Nixonovem posebnem poznavanju poprejšnjih dogodkov. Predsedniku se je zde!a ta zamisel dobra. Morda bo vdzržala. Toda kaj, če se Dean spremeni v odvezan top? V top na stari ladji, ki se je sredi
viharja odvezal in začel s svojo podivjano težo razbijati vse okrog sebe. «Kaj pa, če Deana popade in kaj pove?« je vprašal predsednik.
No, zato pa pravim, da moramo Deanu pustiti, naj se izkašlja,« je menil Ziegler; «prav zato, ker sam toliko govori in ker se toliko govori namesto njega, pa postaja vse skupaj zmedeno in izkrivljeno.«
Sporazumela sta se, da bi bilo napak odzivati se na vsako Deanovo izjavo. Deana zanaša. Počakali bodo, da ga mine.
»In potem ga bo strlo,« je rekel Ziegler, »ali pa bomo opravili z njim na kak drug način, za katerega se bomo odločili pozneje, veste.«
Predsednik je malo premislil. »Naj ga prevzamejo Ehrlichman, Haldeman in drugi.«
»Prav, gospod,« je pritrdil Ziegler.
»Tu ga imamo na hladnem, Ron, mar ne?« je vprašal predsednik.
Pomenkovala sta se še o Deanovih delovnih navadah in prišla do sklepa, da ni tip, ki bi si delal podrobne zapiske. Buzhardt je brskal po Deanovih mapah in iskal reči, ki niso bile v zvezi z VVatergateom; ugotovil je, da ni v njih nobenih zapisnikov s pogovorov in sestankov. S sabo jih ni vzel; nikoli se ni trudil, da bi si delal zapisnike.
Zdaj je njihova pozicija zgrajena. Imajo popoln zapis predsednikovih pogovorov z Deanom. Naj se le zanaša na svoj spomin. Haldeman, Ehrlichman in drugi ga bodo uničili z natančnejšo verzijo.
»Preživeli bomo vse, kar nas čaka,« je končal Ziegler.
Ziegler je odšel, predsednik pa se je vrnil k posU' šanju. Potem je poklical v pisarno Buzhardta in a111 razložil, da si je zgradil svojo različico prikaza za dva)' set najpomembnejših sestankov in telefonskih pogovorov z Deanom o Watergateu. Na precej podoben način kot prej z Zieglerjem je Nixon zdai bral Buzhardtu svoje zapiske, se ob njih ustavljal in kaj poudaril, da podkrepil svojo razlago.
Ti zapiski jasno podpirajo njega, Deana pa spod' bijajo, je dejal Nixon. Mar ne?
Buzhardt je v pritrditev prikimal in si zapisal pred' mete, o katerih sta po predsednikovih besedah med slehernim pogovorom razpravljala z Deanom. V sebi I® čutil, kako ga preplavljajo čedalje višji valovi nelagodja-Medtem ko je Nixon glasno bral, je Buzhardt zaznaval komaj prikrita protislovja. Veliko tega sploh nima niks-' kršnega smisla. Med nekim sestankom je Nixon zvedel-da Strachan ve za wetergatesko operacijo, komaj teden dni nato pa je slišal in očitno tudi sprejel obvestilo-češ da ni «niti iskrice dokazov« o kakršni bodi vplete' nosti Bele hiše.
Buzhardt je molčal. Predsednik se je zdaj loteval svoje različice znamenitega sestanka, ki je bil dne 21-marca; to je sestanek, o katerem Dean trdi, da je N!' xon med njim dejal, da watergateskim zarotnikom ne bi bilo težko izplačati še milijon dolarjev. Haldeman, ki je poslušal trak s posnetkom tega pogovora, in Nixon. ki ga ni poslušal, sta prikazovala podrobnosti enako-
* Na prvi razpravi zaradi Watergatea januarja 1973 so Hunt, Liddy in pet vlomilcev vsi priznali krivdo ali pa so jim jo dokazali. Vsi s0 molčali in odklonili možnost, da bi nastopili kot priče v lastni obrambi-
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. novembra 1979
nogomet
VČERAJ V KOSOVSKI MITROVIČI
■
ZASLUŽENA ZMAGA JUGOSLAVIJE PROTI POŽRTVOVALNIM ROMUNOM
Strelca za «plave» sta bila ZI. Vujovič in Sliškovič, za goste pa Raducanu - V prvem polčasu boljši Romuni ■ Odločilne prve minute d. p.
^goslavija — Romunija 2:1
(0:0)
STRELCI: v 47. min. Zl. Vujo-,	(J), v 50. min. Sliškovič (J),
v min. Raducanu (R). JUGOSLAVIJA: Pantelič; Hadžič. *r°vlah, Zajec, Primorat1, Še-Petrovič, Zl. Vujovič, Sliško-i c.(v 89. min. Stojkovič), Sušič, rjak (v 85. min. Cukrov). ROMUNIJA: Cristian; Tiliehoy, unteanu; Sames. Stefanescu, Bo-. ny!; Grisan, Dinu, Mucescu, Ba-c' (v 80. Augustin), Raducanu. SODNIK: Jean Redfels (ZRN). GLEDALCEV: 35.000.
KO11; Jugoslavija 10, Romunija 3.
Kosovska mitrovica - Jugoslavija je včeraj v izločilnem sre-Raniu za EP zasluženo premagala omunijo, pa čeprav gre omeniti, a '<plavis> s prikazano igro niso po-vs«n Zadovoljili.
,v Prvem polčasu so jugoslovan-A1 nogometaši celo bili v velikih , žayah na razmočenem igrišču, ta-v? da so jih Romuni s hitrimi pro-Jnapadi tudi večkrat presenetili, e zlasti nevaren je bil hitri sred-!• napadalec Munescu, ki je imel m. in 20. minuti izredni prilož-za zadetek. Pri tem pa gre p vahti tudi odličnega vratarja anteliča, ki je pri teh zelo nevar-;ih strelih odlično posegel in je ta-a Ponovno potrdil, da je v jugo-«piVanski reprezentanci pravi steber. ; layi» so v tem delu tekme slabo »rali, vse preveč so zdrževali žo-sri-i?ar ie bilo na razmočenem i-j lscij vse prej kot koristno. No, v adnjih minutah polčasa so le iz-.adlj nekaj učinkovitih nanadov in Urjak je le za las zgrešil cilj. rtJn s tem poletom so «plavi» nadaljevali tudi v drugem polčasu. 0?,.y 2. minuti igre je Safet Sušič ^dncno preigral na levi strani dva l^Protnikova branilca, lepo pred
PREOSTALE TEKME Jugoslavija - Ciper (14. 11.); Romunija - Ciper (18. 11.); Ciper -Španija (9. 12.).
Bolgarija — Danska 3:0
SOFIJA — V včerajšnji izločilni tekmi skupine 1 za EP je Bolgarija premagala Dansko s 3:0 (1:0). Strelca: Jeljackov (21’) in Cvetkov (51’ in 87’).
LESTVICA
Anglija 6	5	10 18:5 11
Sev. Irska	6	2	3	1	9:5	7
Bolgarija	7	2	1	4	12:5	5
Danska	8	1	2	5	13:17	4
ie bi
Prostemu Zlatku Vujoviču, ki
‘rez težav premagal romunskega atarja Cristiana. Jugoslovani so , a kot prerojeni in že tri minute Sneje dosegli drugi gol s Sliško-Ko je že kazalo, da se je dmačim nogometašem povsem «od-lQs, pa so le-ti počasi začenjali J^Puščati. Očitno so bili zadovoljni
ji zmago
{,/?.• Sušič, šurjak, Zl. Vujovič in
7® Sliškm/iY 7.nrpli q sni n flk-
z dvema zadetkoma raz-
SZ — Finska	2:2
MOSKVA — V zadnji izločilni tekmi skupine 6 za EP sta včeraj Sovjetska zveza in Finska igrali neodločeno 2:2 (0:0).
Strelci: Andrejev in Gavrilov za SZ ter Himanka in Hakala za Finsko.
KONČNA LESTVICA Grčija	6	3	12 13:7
2 2 2 2 1	3
Grčija.
Madžarska 6 Finska	6
SZ	6
Kvalificirana:
9:9
10:15
7:8
mednarodnem turnirju je bil uspešen. Barazzutti je premagal Francoza Morettona s 6:7, 6:3, 6:4.
Manj uspešen je bil Tonino Žuga-
7::?, 4:6, 6:2 za Američana.
ODBOJKA
CUS ne da igralcev
Vodstvo tržaškega CUS je poslalo tiskovno sporočilo, v katerem pravi, da ne bo v letošnji sezoni prepustilo drugim društvom nobenega svojega igralca. Nekateri igralci sa namreč prosili vodstvo CUS za izpisnico, katere pa, kot zdaj kaže, v tej sezoni ne bodo dobili.
Ivo Grgič je v tej akciji skočil najvišje, v boju ..a žogo, med nedeljskim srečanjem bazoviške Zarje proti Zaulam, v katerem pa je ostal izid do konca tekme neodločen, brez zadetka
DOMAČI ŠPORT
DAN KS
ČETRTEK, 1. NOVEMBRA 1979
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA 10.30 na Padričah Gaja - Edera
PRIJATELJSKA TEKMA
14.30	v Križu Vesna - Odessa (SZ)
KADETI 10.45 v Dolini Breg - Zaule
CICIBANI
11.30	v Trstu, Čarbola
SanfAndrea - Primorje ZAČETNIKI
10.00 na Proseku
Primorje - Ponziana A # * #
10.15 na Opčinah
Sant’Andrea B • Breg
/ji«# Vi /	-#■ v./
				
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
ITALIJANSKI POKAL
Inter-Juvcntus
MILAN — Izžrebali so pare četrtfinala italijanskega nogometnega	S()FT1A _ v trpt;pm kolu * ,ku.
pokala. No, že v četrtfinalu se bosta ,SUMJA 7 v petjem ko u A sku pomerila Inter in Juventus, ki sta P>ne evropskega košarkarskega tek-v	movanja za pokal prvakov je sa-
rajevska Bosna Sofiji izgubila
Nepričakovan poraz sarajevsko Bosne
Sarajevčani so izgubili v Sofiji proti ekipi Lcvskija
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 3. AL
trenutno prvi in drugi na prvenstveni lestvici.
V ostalih parih bo Milan igral z Romo, Torino z Laziom in Napeli s Ternano.
«Bravo '80»
BOLOGNA — Na lestvici za nagrado «Bravo 80» vodi nogometaš Nottingham Foresta. Tony VVoodcock s 33 točkami; tri točke zaostanka ima drugouvrščeni Hansi Miiiier (Stuttgart), Italijan Pietro Fanna (Juventus) pa je peti s 24 točkami.
.. Sliškovič so začeli s solo ak skupinske igre ni bilo več. jjnkovitosti v napadli''T&^nikakk. ul.,.0 so se Romuni počasi' ojiija-le7 začeli so zopet1 "organizirati v on na sre<Kni igrišča in so tako ? 7- minuti tudi dosegli častni gol , naducanom, ki je izkoristil napa 0 yse jugoslovanske obrambe.
R tem zadetkom je bilo tudi tek-
k.	0 Praktično konec. Jugoslovani so s 0 zadovoljni z zmago, Romuni pa
Castnim porazom.
Kaj sedaj?
Jugoslavija ima v tej, tretji sku-* m 6 točk, eno točko manj od Panije. Tako «plavi» kot Španci .. 0rajo odigrati še eno tekmo, obo-
l.	P*bti Cipru. Težko je verjeti, da id lahko Ciper zaustavil Španijo. „.Cer Pa so v nogometu preseneče-
Ja na dnevnem redu . . .
, LESTVICA 3. SKUPINE T^iia 5	3	11 10:4	7
Jugoslavija	5	3	0	2	9:6	6
junija	5	1	2	2	7:8	4
lper	3	0	1	2	1:9	1
Prijateljske tekme
Danes bodo italijanski nogometni prvoligaši odigrali vrsto prijateljskih tekem.
Igrali bodo takole: Potenza - Roma ; Thiene - Ascoli: Torretta Asti -Milan; Nuorese - Cagliari; Impe-ria - Torino: Benevento - Avellino; Palermo • Lazio; Prato - Perugia; Cosenza, -v Catanz^rg; ^ptaresco * Pescara. ....,...u	......
Stavka trenerjev?
GENOVA — Zveza italijanskih nogometnih trenerjev je zagrozila s stavko, če se ne bo takoj ukrepalo, da se prepreči predsednikom društev, da na voljo odslavljajo trenerje.
ATLETIKA
Danes in jutri bo v Berlinu zasedanje evropske atletske zveze, na katerem bodo sestavili tekmovalni koledar za prihodnjo sezono, poleg tega pa bodo tudi izvolili novega predsednika te organizacije.
TENIS
proti ekipi Levskija s 85:92 (42:50).
Čeprav je bilo pričakovati, da bo gostovanje Sarajevčanov v . Sofiji vse prej kot lahko, pa vseeno je ta poraz nepričakovan. Tanjevičevi varovanci so bili trenutno v zadovoljivi formi. Na medcelinskem pokalu so namreč osvojili odlično drugo mesto, na turnirju «Večernjih Novosti* so prav tako bili drugi (zmagal je Partizan). Vse je torej kazalo, da so Delibašič in tovariši povsem pripravljeni, da v Sofiji o-svojijo drugi par točk v A skupini tega pokalnega tekmovanja. V prvem srečanju so namreč brez večjih težav premagali kairski Za-malek.
No, pripetilo se je prav obratno: Sarajevčani so v Sofiji naleteli na zelo ambicioznega nasprotnika, ki je izredno požrtvovalno igral. Ob podpori domačega občinstva pa je bolgarskim kg^jiarjem tako uspel velik podvig. .. _
Najboljši strelec v sarajevskih vrstah je bil Mirza Delibašič, ki je dosegel 22 točk, Ratko Radovanovič pa je zbral 18 pik.
Glede na končno lestvico ta poraz le malo pomeni za sarajevske košarkarje, ki bodo igrali proti Lev-skiju povratno tekmo na svojem i-grišču. Sedem točk zaostanka bo Bosna seveda brez težav nadoknadila.
Resnici na ljubo pa je bilo pričakovati, da bo evropski prvak končal izločilni del brez poraza.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Zadar uspešen
V prvem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Zadar v Budimpešti premagal domačo ekipo MAFC s 109:104 (46:46).
Najboljša strelca v jugoslovanskih vrstah sta bila Perinčič (36 točk) in Sunara (31).
OSTALI ŽIDI TEGA KOLA Reykjavik (Isl.) - Caen (Fr.) 84:104 Doneaster (VB) - Ostende (Bel) 67:73 Upsala (Šve.) - Lugano (Švi.) 99:67 Steaua Bukarešta (Rom.) -SK Istanbul (Turč.)	71:67
Steinsel (Luks.) -Hapoel Ramat Gan (Izr.) 91:105
Jolly Izgubil
HAJFA — V prvem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal Korač je sinoči izraelsko moštvo Hapoela iz Hajfe premagalo Jolly iz Forlija s 95:84 (52:36),
Najboljši strelec v italijanskih vrstah je bil Anderson, ki je dosegel 28 točk.
V istem tekmovanju je sinoči An-tonini iz Siene v gosteh premagal Verviers (Fr.) z 78:63 (44:32).
B&razzutti zmagal
PARIZ — Prvi nastop Corrada Barazzuttija na pariškem teniškem
""»1111 n,i,,,,,,,,,,,,,mn, ......................I  .............................................„„„„„......„„„„,!.......
((Azzur/i«,.premagali SZ
RIM — V prijateljski mladinski košarkarski •tekmi je včeraj Italija premagala Sovjetsko zvezo s 83:77 (37:37).
Najboljši strelci v italijanskih vrstah so bili Costa /16), Fantin (15) in Silvestfin (14), pri gostih pa: Va-likonis (18), Berejnoj (14) in Ja-sinski (11).
ROKOMET
Zmaga «plavih» nad ČSSR
YSTAD — V prvem srečanju finalnega dela svetovnega mladinskega rokometnega prvenstva je Jugoslavija premagala ČSSR s 17:15 (9:9).
Pred 1500 gledalci sta se obe reprezentanci predstavili z dokaj izenačeno igro, kar kaže tudi izid o-beh polčasov.
Lestvica tega dela prvenstva je zdaj (po dveh odigranih tekmah): Jugoslavija in Švedska 4, ČSSR in NDR 0 točk.
KRAS ŠE VEDNO NA DRUGEM MESTU
Pomembna zmaga Gaje na tujem - Lep uspeh Sovodenj in Juventine - Terčon je okrepil zgoniško enajsterico
^UCANJE
JUGOSLOVANI PRED NOVO SEZONO
Tudi letos med najboljšimi
Trenutno so «plavi» v boljši formi kot lani - Goričan Franko si želi naslov evropskega mladinskega prvaka
Jugoslovanska smučarska reore-tek nca -ie priprave na letošnjo da-/valno sezono pričela zelo zgo IjJ1 že v maju. Od 19. oktobra, tom ko je trenirala v Argentini 5? se mudi v Val Senalesu. Tu tan sre°ali trenerja A reprezen s Ce Filipa Gartnerja, kateremu kat° zastavili nekaj vprašanj, na Uinfi3 'e rade vo|je odgovoril. Za-•ualo nas je, kako potekajo pri-ave jn kako je secjaj z repre-
*eutanti.
'■Našj fantje, je odvrnil tov. Gart-s L so imeli 48 dni priprav na ter 28 skupnih priprav na nem, za nabiranje prepotrebne h?ne moči Poleg tega so treni-u tudi v svojih klubih. Zaenkrat k,, Vsi zdravi, težjih poškodb ni pr°: vsi so naredili lep korak na-
rnl!‘?^eQ vas s0 tu še Švedi s Sten i‘ r.k°ni na čelu, pa Se Američani Norvežani. Je morda v pogovori * njihovimi nodstvi beseda na n„. na to kdo naj bi bil letos ^resnejši 'kandidat za osvojitev etoune9a p0kala?*
*težko je odgovarjati na taka klanja. Prepričan pa sem. da n7°a ostajajo ista. Zaenkrat ni ^ v'h ljudi, ki bi se lahko vrinili °d stare lisjake.* soJtem gotovo ne bo brez be-°e Bojan Križaj. KakSne so nje realne možnosti?»
Ule ■ ne bo prišlo do poškodb, 1 nim. da ima enake možnosti kot J?1- Bolje bi se moral vsekakor b/^ati v slalomu, ker je precej nu/juga posvetil prav tej disci-
«Zanima nas, kako poleg Križaja napredujejo tudi ostali, zlasti še unkcia ,c,u -e- tisti, ki so se predvsem v zadnjem Od 19. oktobra, I delu lanskega tekmovanja za sve pokal odločno postavili v
se znanja tiče, pa tudi je boljša kot prejšnja
tovpi ------ --
ospredje, Ali že v tem letu lahko pričakujemo tak napredek, da bo lahko jugoslovanska reprezentanca zasedla sam vrh svetovnega smučanja?»	.
«Žanje velja isto kot za Bojana. Če bo šlo vse kot po olju, je mo; žen kvaliteten napredek. Zavedati pa se moramo, da se za to sezono vsi intenzivno pripravljajo. Zato bo zelo težko izpodriniti druge z že doseženih pozicij.*
«Po/eo tekem za svetovni pokal, ki trajajo kar štiri mesece, bodo na vrsti tudi olimpijske igre, na katerih odloča en sam spust. Ali mislite priprave usmerde tako aa bodo vaši fantje v optimalni formi za časa olimpijskih iger ali pa že v prvih tekmah za točke svetovnega pokala? »
«Vsekakor je preveliko tveganje računati samo na olimpijske :are, zato je za nas prav tako vredna vsaka točka svetovnega pokala *
«Križaj iv Strel sta bila evrov ska mladinska prvaka. Se da že sedaj predvidevati, kdo ju bo na dume stil?*
»Trenutni položaj je še kar zadovoljiv. V A skupini trenira tudi mladinec Jurii Franko iz Solkana, ki se bo brez dvoma boril za ko lajno na evropskem mladinskem prvenstvu.*
4 Čez dobra štiri leta bodo zimske olimpijske igre v Jugoslaviji■ Kako se pripravljate? Je morda prav ta množična prisotnost in zavzetost mladih sil že dejanski pri-
četek vzvratnega štetja, ki se bo zaključilo na Jahorini?»
«Plan, ki smo ga izdelali, sega vse do olimpijskih iger leta 1980. To je tako imenovana "bela knjiga" smučarskih disciplin. Njegovo uresničitev pa pogojujejo številni faktorji: od zavesti samih tekmovalcev in trenerjev pa do smučarskih klubov in seveda finančnih sredstev. Prepričan sem. da nikomur od teh mladincev misli ne be žijo tako daleč naprej, je pa tudi res. da je danes pristop do dela drugačen, že od pionirjev naprej. Počasi dosegamo stopnjo priprav ki je v veljavi pri vodilnih državah v alpskem smučanju.*
♦Eno vprašanje tudi Bojanu Križaju: te bolj zanimajo olimpijske igre ali svetovni pokal?*
«Nobene razlike ne vidim. Rad bi le ponovil lanske rezultate. Seveda, bodo vrhunec letošnje sezone prav olimpijske igre, konkurenca pa bo zelo ostra, zato si ne delam nobenih utvar.* Sedemnajstletni Jurij Franko je Še mladinec, a je že vključen v A reprezentanco. «Kako ti je všeč v družbi najboljših?»
«Zelo sem zadovoljen, sai se vsi dobro razumemo, starejši tovariši pa mi veliko pomagajo. Mislim, da vlada v reprezentanci izredno vzdušje, ki je prvi pogoj za dobro delo in pozitivne rezultate.*
«Kakšen je tvoj letošnji cilj?* «Seveda, evropsko mladinsko pr venstvo. Za lani sem bil po prvem spustu v veleslalomu na 3. mestu, potem pa sem naredil napako in zasedel 9. mesto. Zato letos star-tam z veliko željo za čimboljšo uvrstitev.«
NA DP V BENETKAH
Lakovič spet prekinil
V	11. kolu italijanskega šahovskega prvenstva v Benetkah je Lakovič igral včeraj proti Sartoriju in je partijo ponovno prekinil. V nasprotju s torkovo partijo proti Tothu, katero je izgubil, pa je Lakovič tokrat favorit za zmago. Ob izenačeni vrednosti figur ima namreč odlično pozicijo in lahko rečemo, da ima partijo praktično že dobljeno.
Izidi včerajšnjega kola so bili taki:
Toth - Capece	remi
Sartori - Lakovič prekinjeno Tatai - Vallifuoco	remi
Messa Rosino prekinjeno Taruffi Passerotti	1:0
Bonfa - Santolini	0:1
Trabattoni - Olivotto	1:0
Počival je Coppini.
V	današnjem dvanajstem kolu bo
L^Vovič itrrol <•
OLIMPIJSKE IGRE
Moskva:
300.000 obiskovalcev
MOSKVA — V sovjetskem glavnem mestu so v teku še zadnje mrzlične priprave na olimpijske igre. Sovjetski olimpijski odbor je izračunal, da bo prišlo na igre v Moskvo okrog 300.000 tujih obiskovalcev. Mesto pa je, kakor zatrjujejo «Novosti», pripravljeno, da jih sprejme in bo zato vsakdo lahko dobil prenočišče.
V tisku so tudi že vstopnice za srečanja: od 5.800.000, kolikor jih nameravajo natisniti, bo 30 odstotkov namenjenih tujcem, ki si bodo tako lahko dnevno ogledali vsaj eno srečanje.
Poleg vesti iz Moskve, prihaja iz Ottawe še druga, veliko manj razveseljiva vest. Po nekaterih zapadnih agencijah je sovjetski disident, My-kola Šariguine, ki živi v tujini, baje izjavil, da izdelujejo spominčke, ki jih bodo delili na olimpijskih igrah kaznjenci v zaporih in delovnih ta-uvrstitev.*	V. S.
NA TRŽAŠKEM
V petem kolu nogometnega prvenstva 3. amaterske lige je v skupini M vodeča enajsterica CGS spet pridobila točko pred drugouvrščenim Krasom. Enajsterica CGS je tokrat imela v gosteh Aurisino, ki je z nedeljskim visokim porazom dokazala, da v letošnjem prvenstvu prav gotovo ne meri na prestop v višjo ligo, saj ima po petih odigranih tekmah le dve točki. Ekipa CGS pa se je s to zmago postavila še bolj v osprodje in je prav gotovo sedaj med glavnirrii favoriti za končno zmago.
Za petami CGS je ostal samo Kras, ki pa v nedeljo ni uspel premagati trdožive Edere. Pripomniti sicer moramo, da je po nekaj minutah igre zapustil (zaradi poškodbe) i-grišče napadalec Raseni kar je bilo precej občutiti, saj je Kras v nedeljo odpovedal prav v zaključevanju. Omenili bi vsekakor, da je od nedelje okrepil vrsto Krasa bivši član Zarje Terčon, kar je nedvom-no./altl?kipo, Velika,,pridobitev. Z nedeljskim remijem je Kras ohranil nepremagljivost, obenem pa so «rde-če-beli» potrdili, da lahko upravičeno računajo na visoko uvrstitev in tudi na prestop v višjo ligo.
Do pomembne zmage je tokrat prišla Gaja, ki je v gosteh presenetila (sicer s tesnim izidom) Esp. SI. Čeprav gajevci s prikazano igro niso ravno navdušili, so prišli do obeh točk in to je bilo v nedeljo zelo važno, saj je nasprotnik solidna ekipa, ki meri na visoko uvrstitev. Gajevci bodo danes odigrali zaostalo tekmo z Edero in če jim tokrat ponovno uspe priti do zmage bodo, dohiteli na drugem mestu Kras, kar bi predstavljalo za Gajo lep podvig, obenem pa bi se «zeleno-rumeni» spet znašli na zgornjem delu lestvice in bi s tem seveda bili spet v borbi za prestop v višjo ligo.
Ostali tekmi sta se končali s prvo zmago novoustanovljene Sistiane na račun Interja SS in s prepričljivim uspehom ekipe S. Luigi nad poprečno enajsterico Cave, ki je skupaj z Aurisino in Interjem SS ostala na repu lestvice.
V skupini N sta bili Op. Supercaf-fe in GMT prisiljena remizirati, vendar je vodeča dvojica ohranila dve točki prednosti pred drugouvrščeno S. Anno.
SKUPINA M IZIDI 5. KOLA
IZIDI 5. KOLA
Audax - Fogliano	1:1
Azzurra - Mariano	1:2
Sovodnje - Brazzanese	3:2
San Lorenzo • Poggio	1:1
Vermegliano - Capriva	2:1
Farra - Mladost	1:0
Juventina - Piedimonte	2:1
Priznanje
Primorskega dnevnika
V letošnjem prvenstvu 3. a-materske lige na Goriškem i-grajo vse tri slovenske ekipe v isti skupim. Zato smo sklenili, da uvedemo za slovenske enajsterice posebno lestvico, ki se bo nanašala na rezultate v medsebojnih srečanjih. Doslej so odigrali eno tako srečanje in sicer Mladost - Sovodnje, ki se je zaključilo v korist domačinov z rezultatom 4:0.
Kar zadeva točkovanje, bo to potekalo po naslednjem ključu: zmaga na tujem tjo. veljala 4 točke, zmaga doma 2 točki, remi na tujem 2 točki, remi doma eno točko, za poraz ekipe ne bodo dobile točke. V primeru enakega števila točk, bo veljalo razmerje v golih; če bo tudi v tem primeru število enako, bomo upoštevali zadetke, ki so bili doseženi	doma	in	na
tujem.
LESTVICA
Mladost	1	1	0	0	4:0	2
Sovodnje	0	0	0	1	0:4	0
Juventina	0	0	0	0	0:0	0
LESTVICA
Mariano, Isonzo, Poggio, San Lorenzo 7; Azzurra, Juventina, Sovodnje 6; Brazzanese, Mladost 5; Vermegliano 4; Audax, Farra 3 Piedimonte 2; Capriva in Fogliano 1.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Piedimonte - Isonzo: Mladost -Juventina: Capriva - Farra; Pog-
gio - Vermegliano; Brazzanese San Lorenzo; Mariano - Sovodnje: Fogliano - Azzurra.	(pr)
V 3. AMATERSKI LIGI
Danes na Padričah Gaja proti Ederi
Danes ob 10.30 bo Gaja igrala na Padričah zaostalo tekmo 3. AL s tržaško ekipo Edero, ki sodi med boljše enajsterice tega prvenstva. Zaradi tega bi moralo biti srečanje zelo zanimivo, kajti obe ekipi imata na lestvici enako število petih točk; v primeru zmage ene ali druge ekipe bi se zmagovalka povzpela na drugo mesto lestvice. Varovanci trenerja Kozine bodo po nedeljskem uspehu startali na zmago, kajti v primeru poraza bi Gaja preveč zaostala za vodečimi ekipami, predvsem za CGS, ki ima na lestvici devet točk; domačini predvsem ne smo-jo podcenjevati nasprotnika, ki ima enake možnosti kot domači, da pridejo do umagai < c	d.gr.
* * #
Danes popoldne ob 14.30 bo na kriškem nogometnem igrišču prijateljska tekma med domačo Vesno hi enajsterico sovjetske ladje »Odessa*, ki je zasidrana v tržaškem Arzenalu.
# 4 *
NARAŠČAJNIKI Vesna — CGS 2:2 (2:1)
VESNA: Savarin, Purič, Musizza, Metelko, Zucca, Pertot, Soave, De I/orenzi, Sardoč, Stefančič, Kost-napfel.
STRELCA za Vesno: v 25. in 28. min. Kostnapfel.
Proti prvouvrščeni ekipi CGS so naraščajniki Vesne zasluženo remizirali, saj so bili skozi vso tekmo kos Tržačanom. Gol - akcij je bilo precej, predvsem v prvem polčasu, v katerem sta ekipi dali kar tri zadetke. Zlasti lepa sta bila gola Kost-napfla, ki je bil gotovo najboljši na igrišču in prava gonilna sila svoje ekipe.	Fabio
10.00
Kras
NAJMLAJŠI v Repnu - SanfAndrea
KOŠARKA
11.30 v
Jadran
D LIGA
Dolini
- Intel- 1904
KOLESARSTVO
V CIUDAD MEXICU
Včeraj (rije novi svetovni rekordi
CIUDAD MENICO - Danski kole-sdr Henrik Oersted, katerega vadi italijanski trener Guido Costa, je na olimpijskem dirkališču v mehiški prestolnici postavil kar tri nove svetovne rekorde. 4 km je prevozil v 4’40"23, pet km v 5'50"58 in 10 km v U’34,’91.
Njegov uspeh je temvečji, ker je tretji rekord,' na 10 km boljši tudi od svetovnega rekorda profesionalcev (medtem ko prva dva veljata 1* za amaterje).
Dosedanji rekordi so bili taki:
4.	km: (Lund)	4'45"25
5.	km: (Lund in Ritter) 6'00”30
10. km: (Lund)	12'21”32
NAMIZNI TENIS
Jutri se bo v Murski Soboti in Ljubljani začelo jugoslovansko državno ekipno namiznoteniško prvenstvo. Moški bodo igrali v Murski Soboti, ženske pa v Ljubljani.
V moški konkurenci bo igralo deset ekip, med katerimi bosta Slovenijo zastopali domača Sobota in ljubljanska Olimpija. V Ljubljani pa bo nastopilo osem ženskih ekip: Slovenija bo imela med temi le eno postavo in sicer Olimpijo. Za slovenske ekipe bi bil že velik uspeh, če bi se v obeh konkurencah katera izmed njih uvrstila med prvo polovico sodelujočih postav.
KEGLJANJE
Na mednarodnem turnirju v kegljanju na ledu na Jesenicah, kjer je nastopilo 17 ekip iz Jugoslavije, Avstrije in Nemčije, so zmagali predstavniki Beljaka. Med slovenskimi ekipami je bil najuspešnejši Bled, ki je bil peti.
OBVESTILA TPK SIRENA
vabi, člane in prijatelje na DELOVNO AKCIJO v nedeljo, 4. novembra s pričel kom ob 8. uri, za ureditev društvenega zemljišča.
' # * *
Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 4. novembra,
1. jesenski izlet za osnovnošolsko mladino na Mali Kras in v Glinščico. Zbirališče je pred glavno železniško postajo v Trstu ob 8. uri. Povratek okoli 16.30 na isto mesto.
« * «
Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski
pohod po Krasu.
« « «
rK KRAS
sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob. sredah in petkih nd 21.00 do 22 30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu.
• • *
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki da pridejo na stadion «1. maj* vsako sredo in petek od 14. do 15. ure.
CGS — Aurisina	3:0
Inter TS - Sistiana	0:2
Edera - Kras	0:0
Esperia SI - Gaja	0:1
Cave - S. Luigi	1:3
LESTVICA	
CGS 9; Kras 7; S. Luigi in Esp. S. Giovanni 6; Edera in Gaja 5; Si-stiana 4; Inter TS, Aurisina in Cave 2.
PRIHODNJE KOLO (4. 11.1979)
Gaja - Cave
Kras - Esperia SI
Sistiana - Edera
Aurisina - Inter TS
S. Luigi - CGS
SKUPINA N IZIDI 5. KOLA
Op. Supercaffe - Roianese 1:1; S. Sergio - Artigiani 0:0; GMT -S. Anna 1:1; Union - Rabuiese 0:4; Chiarbola - S. Vito 0:1.
LESTVICA
Op. Supercaffe in GMT 9; S. Anna 7; S. Andrea 5; S. Vito in Roianese 4; Rabuiese, S. Sergio in U-nion 3; Artigiani 2; Chiarbola 1.
B. R.
* * #
NA GORIŠKEM
Goriške ekipe v 3. amaterski ligi so v zadnjem prvenstvenem kolu vsekakor zadovoljile, saj smo zabeležili dve zmagi in en poraz.
štandreška Juventina je po predvidevanju zmagala v dvoboju s po prečnim Piedimuntejem. Lepo so presenetili tudi Sovodenjci, ki so na domačih tleh s tesnim izidom premagali Brazzanese. Doberdobci pa so v Fari klonili tamkajšnji ekipi ter so ponovno potrdili, da so v gosteh zelt) ranljiva ekipa.
Na vrhu lestvice trenutno vodijo štiri ekipe (Mariano, Poggio, Isonzo, San Lorenzo), ki pa niso pokazale posebno kakovostnega nogometa, kar kaže, da se bo na vrhu lestvice v naslednjih kolih zvrstilo precej novih ekip.
nMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiinniiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiifiiiitiiiiiiMiiMiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
V nedeljo prireja mladinski odsek SPDT 1. jesenski izlet za osnovnošolsko mladino. Cilj izleta je Mali Kras nad Dolino ter znamenita dolina Glinščice. Zbiranje otrok ter njihovih vodičev bo ob S. uri pred glavno železniško postajo v Trstu, od koder bo ob 8.30 odhod avtobusa štev. 40 do Doline. Od tu se bo skupina podala navkreber na Mali Kras, od koder je lep razgled na vso dolinsko občino. Povratek bo po dolini Glinščice, pot pa nikakor ni utrudljiva, zlasti ker se bodo 0-troci med potjo ustavljali za malico, pa tudi za razne igre. Spomniti se moramo, da prireja SPDT že vrsto let izlete za najmlajše, ki so vedno dobro uspeli, saj se jih je npr. lani vedno udeleževalo poprečno okoli 50 otrok iz vseh tržaških osnovnih šol, pa tudi nekaj otrok otroških vrtcev. Tisti otroci, ki že imajo knjižico tPionir - planinec*, naj jo na izlet prinesejo, da mu jo bodo vodiči žigosali, tisti pa, ki je še nimajo, jo bodo na tem izletu prejeli. Povratek otrok iz Bo-Ijunca bo okoli 16.30 na glavno železniško postajo, kjer jih bodo čakali starši. Otroci naj s seboj prinesejo primerno opremo (pred vsem obutev ter toplo majico), nato še malico, če pa bo zjutraj vreme kislo, še proti dežju, saj ni previdnosti nikoli dovolj.
Bliža se smučarska sezona
Kot vsako leto se že novembra SPDT intenzivno pripravlja na smučarsko sezono, ki traja skoraj štiri mesece, kot delovanje pa pomeni predvsem smučarski tečaj, avtobusni smučarski izleti ter na koncu sezone priredbo zimskih športnih iger.
Letošnji smučarski tečaj bo trajal pet nedelj in sicer . ter 16. decembra letos in 6., 13. ter 20. januarja prihodnjega leta. Vpisovanje bo v petek, 8., in soboto, S. no-
vembra, od 19.00 do 20.30 ter v soboto, 10. t.m., od 10. do 12. ure, vse na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3). Cena zajema *paket» petih nedelj vožnje ter smučarskega učitelja, samo vožnjo ali pa samo smučarski tečaj. Letos bo na sporedu tudi tečaj za smučarski tek. Tečaja se lahko udeleže samo člani SPDT, ki so plačali letošnjo članarino. Vse podrobno bomo še javili.
• • •
Začenja se tudi predavateljska sezona SPDT, saj bo prvo predavanje že v četrtek, 8. novembra, v mali dvorani Kulturnega doma s pričetkom ob 20.30. Predaval bo vodja letošnje uspešne jugoslovanske odprave na Everest Tone Škarja. Prepričani smo, da bo ob tej priliki dvorana polna planincev P“ tudi takih, ki jih zanima letošnji izredni podvig jugoslovanskih alpinistov.
Ob torkih in petkih se na stadionu «1. maj*, s pričetkom ob 20.30, nadaljuje predsmučarska telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. Kdor bi se rad udeležil telovadbe naj se prijavi na mestu.
D J.
ORIENTACIJSKI POHOD
CEZ DObtviH Db.ufcl DNI
Zanimivo tekmovanje planinske sekcije smučarskega kluba Devin
Tretji jesenski pohod po Krasu, katerega bo priredila planinska sekcija pri smučarskem klubu Devin 11. novembra letos, bo prav gotovo zanimiv. Organizator je namreč izbral prostor za odhod in prihod v slikoviti naravni pečini med Nabrežino in Praprotom. V istem kraju-
bo ob pohodu deloval tudi kliosk z jedačo in novo domačo vinsko kapljico. Poleg tega bo pečina, ki lahko sprejme več kot 100 ljudi, razsvetljena. Za zabavo pa bo poskrbel harmonikar. Organizator bo tudi poskrbel za pravo planinsko martinovanje.
Pohod, ki se bo pričel pri tej naravni pečini, bo primeren za vsakogar, tudi za najmlajše. Hoje bo približno dve uri in pol. Steza, ki bo dobro označena, bo vodila proti Praprotu in mimo tega kraja na Sv. Lenart, od tu pa proti zadružnemu hlevu in mimo Šempolaja spet k startu.
Odhodi se bodo pričeli ob 9. uri ir. zaključili od 11. uri.
Nagrajevanje bo v popoldanskih urah. Nagrade prejme prvih deset uvrščenih ekip. tri najštevilnejše šole ter najstarejši in najmlajši u-deleženec.
Točnejše podatke bomo objavili še v prihodnjih dneh.
IZJAVA ŠK KRAS
Izvršni odbor ŠK Kras javno, odločno odklanja vse govorice in neutemeljena namigovanja glede športne politike društva, specifično na nogometnem področju. Osnovni in ''dini cilj društva je bil in ostaia iati domači slovenski mladini mož-nost športnega udejstvovanj. Skrajno neodgovorne iz j ve ljudi izven našega društva zavračamo in obsojamo. Na raznolaao smo v vsakem trenutku vsem dobro mislečim ljudem za vsakršno pojasnilo, saj smo z delom v 18. letih obstoja društva dokazali, da smo na pravi poti in skrbimo za zdravo telesno, družbenopolitično in narodnostno rast naše mladine. Zavzemali se bomo še naprej za čimvečje sodelovanje med slovenskimi zamejskimi društvi v duhu statuta našega društva in sta< tuta ZSŠDI, katerega smo člani.
Predsednik: Vojko Kocman
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 lln!|e)
Podružnico	Gorica Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir - vnaprel plačana celotno 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48 000 lir za naročnike brezplačno revija «DAN»
V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
1. novembra 1979
Žiro račun 50101-603-45361 «*urT» DZS • tnOOO liudIIO"1 Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožoii0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besedit Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije - Jul#*« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih de? v Italiji pri SPI.
. t	član italijanske
Izda | a	ZTT zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst založnikov fieg
ZAGOTOVILO FINANČNEGA MINISTRSTVA
Odločen boj proti davčnim goljufom
Največ davčnih utajevalcev je med tako imenovanimi prostimi poklici
Ameriško letalo z 89 potniki na krovu strmoglavilo na mehiškem letališču
RIM — «Leto 1980 bo leto odločnega boja proti davčnim utajevalcem* tako .je včeraj naglasil finančni minister Reviglio na slavnostni prireditvi ob priliki začetka državnega tečaja za usposabljanje finančnih stražnikov. Bo ministrova obljuba ostala, kot večkrat doslej, le na papirju ali pa imajo namen državni organi res začeti ostro »borbo*, da bodo vsi italijanski državljani po svojih dolžnostih redno plačevali davke? Podatki,.ki jih je posredoval Reviglio. ponovno zgcfvomo dokazujejo, da v Italiji plačujejo davke predvsem odvisni delavci ter upokojenci, medtem ko se tako imenovani' prosti poklici večkrat spretno .izogibajo rednemu plačevanju davkov in drugih ostalih davčnih pristojbin.
Samo v prvem semestru letošnjega leta je finančna straža prijavila sodstvu približno štiri tisoč davčnih utajevalcev, ki so ogoljufali državo za več kot 220 milijard lir. čeprav menijo, da finančni stražniki niso prišli na sled vsaj še enkrat tolikemu številu državljanov, ki imajo še «odprte račune* z davkarijo. Zaradi birokratskih zapletov in ovir pa sodni organi večkrat ne utegnejo niti o-bravnavati vse primere davčnih utaj in po nekaj letih zapade rok za sodni pregon, čeprav so finančni stražniki sedaj pristojni, da v mnogih primerih lahko neposredno kaznujejo utajevalce z visokimi denarnimi globami.
Vsekakor je v tem letu finančno ministrstvo pooblastilo stražnike. da < obiščejo* približno tristo tisoč državljanov, ki opravljajo proste poklice in pri teh so agenti odkrili kar 25 tisoč davčnih nepravilnosti. Kot je povedal minister Reviglio so pri tem finančni stražniki prijavili sodišču nekaj trgovcev na debelo, ki so samo v tem letu ogoljufali državo za več kot sto milijonov lir vsak. Z novim letom pa bo stopilo v veljavo obvezno davčno potrdilo za restavracije in za hotele, kar bo terjalo nove napore in nove obveznosti od finančnih stražnikov ter davčne uprave.	„A,
Kot kaže .je torej finančni minister Reviglio precej optimist in upa, da ne bodo v prihodnosti v tujini več imenovali Italijo <ot «dr-žavo davčnih utajevalcev*, čeprav se tudi nekatere druge države za hodne Evrope lahko ne postavlja jo z dejstvom, da vsi državljani redno plačujejo davke V Italiji pa je problem še bolj pekoč, tudi za to. ker je bilo finančno ministrstvo s krajevnimi davčnimi uradi »vklenjeno v birokratske Klešče*, kar je zelo omejevalo in večkrat celo onemogočalo pravilne davčne kontrole. V zadnjih letih pa se je doIo žaj z reorganizacijo raznih pristojnosti in z uvedbo moderniziranih
postopkov spremenil na boljše, kljub temu pa še zdaleč ni bilo doseženo, da bi vsi državljani na podla gl svojih dohodkov redno plačevali davke, saj je bila to doslej povečini dolžnost le odvisnih delavcev ter manj razvitih družbenih slojev.
(st)
Temnopolti Arrinjjton novi župan Birminghama
BIRMINGHAM (Alabama) — Temnopoltega vzgojitelja Richarda Ar-ringtona so na zadnjih volitvah izvolili za birminghamskega župana.
Po New Orleansu in Atlanti bo tudi v tem mestu Alabame, po številu prebivalcev tretje mesto na ameriškem Jugu, temnopolti človek načeloval občinski upravi. Arring-ton, ki je kandidiral z belopoltim Frankom Parsonom. je dobil 51 odstotkov vseh oddanih glasov. Za nimivo je. da je 45 odstotkov pre bivalcev Birminghama temne polti
iiiiiiii itn 1111111111111111111111111111111 iiiii iiiiii n iiiiiiiiiiiiiiniiiii m m m im mn iiiiiiiiiinii mn n n n,miiiiiiini, mm nuni 1111111,11111,11,1,umu,,i,illil,„illimii,,miia
BENEŠKI DNEVNIK
SLOVENSKA DRUŠTVA V BENEČIJI POČASTILA PADLE BORCE V NOB
Vence so položili tudi predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu, VZPI-ANPI ter delegacija iz Tolmina
ČEDAD — Beneška Slovenija je posejana z grobovi partizanov. Od padlih za svobodo je največ Slovencev in to ni čudno, saj so se na našem ozemlju bojevali proti o-kupatorju predvsem edinice slavnega IX. korpusa. V zadnjih oktobrskih in prvih novembrskih dneh se grobovi odenejo1 v ■ bele krizanteme in se naša srca bolj kot kdajkoli klanjajo spominu na vse tiste, ki so nam s svojo žrtvijo odprli pot v svobodo. Tako kot vsako leto smo se spomnili tudi letos naših padlih junakov. V torek smo se zbrali pred spomenikom odporništva v Čedadu z delegacijo jugoslovanskega konzulata iz Trsta, ki jo je vodil generalni konzul Štefan Cigoj ter pred stavniki beneških kulturnih društev, Zveze partizanov ANPI iz Čedada, Vidma in Nadiških dolin ter predstavniki družbeno-političnih organizacij iz Tolmina. Ob polaganju vencev je bil prisoten tudi čedadski župan dr. Giovanni Del Basso z drugimi civilnimi in vojaškimi oblastmi. Po kratki slavnosti v Čedadu smo obiskali spomenike in položili
vence po celi Benečiji in v Reziji. Najprej smo obiskali spomenik podlih nad šentlenartskem pokopališču, ob (»laganju vencev je zapel žalostinke dekliški oktet tolminske gimnazije pod vodstvom Vere Klemente. Mladinka Mojca Pagon iz Tolmina pa je imela priložnostni govor, v katerem se je spomnila boja Slovencev videmske pokrajine proti okupatorju v partizanskih edinicah Narodnoosvobodilne fronte. Nato je sledil kratek sprejem v domači gostilni, ki ga je priredil župan dr. Renato Osgnach, zatem smo položili vence še ob spomenike na pokopališčih pri Černetičih (Srednje), pri Štoblanku (Dreka), v Topolovem (Grmek) in v Matajurju (Sovodnje). Pred omenjenimi spominskimi obeležji je dekliški oktet in Tolmina zapel žalostinke, prav tako pa so spregovorili mlajši govorniki iz Tolmina. Pri Černetičih je spregovorila Giannina Ljuba, pri Štoblanku Drago Podobnik, v Topolovem Franc Vencelj, ha Matajurju Teodor Štrukelj ter v Reziji pa Angel Laharnar. Vsi mladi govorniki so pouda-
■IliiiltillliimillllliililllllllHlllillllnitllMlimilHilHiiiMlllllliniiimlfllll     ■ 111111 ■ i ■■ ■   n   iimiihmi
Sovjetska ladja v plamenih
rili pomembnost enotnega boja proti skupnemu sovražniku za svobodo in za prijateljske in bratske odnose med tukaj živečima narodoma.
Nato je delegacija generalnega konzulata SFRJ iz Trsta, ki jo je vodil generalni konzul Cigoj odpotovala v Rezijo, kjer je bil na svečanost* ob spomeniku padlim' partizanom prisoten tudi krajevni župan Beltrame s svojimi sodelavci. Ob spomeniku v Osojanih je pel žalostinske kobariški oktet Simon Gregorčič. Večja slovesnost pa je bila na vrhu Matajurja, kjer je pred spomenikom najprej govoril podpredsednik videmskega odbora AN Pl prof. Luigi Raimondi, nato pa v imenu slovenskih organizacij v Benečiji prof. Černo in nazadnje že omenjini Teodor Šrtukelj. Predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata pa so se zvečer srečali na družabnem večeru v hotelu Bel-vedere v Špetru s predstavniki kulturnih in političnih organizacij iz Benečije in Furlanije.
Včeraj se je delegacija slovenskih kulturnih društev iz videmske pokrajine udeležila komemoracije padlih v NOB v spomenskem parku v Jesenicah na Gorenjskem. V popoldanskih urah so se spominu padlih poklonili tudi predstavniki društev Lepi Vrh in Planinka iz Ukev v Kanalski dolini, še prej pa so položili venec pred spominsko ploščo Prešernovega brata Jurija v Ovčji vasi.
IZIDOR PREDAN
Minister Preti včeraj v Huminu
VIDEM — Minister za prevoze Preti je včeraj predal svojemu namenu obnovljeno huminsko železniško postajo, ki jo je potres do tal porušil. Minister si je nato s posebnim vlakom ogledal pomožne postaje v Osoppu. Kamiji in v Ra-tenju, še prej pa družbeni center, ki so ga v Huminu zgradili s prispevki vseh italijanskih železničarjev.
KOPENHAGEN - Zaradi goste megle sta včeraj med vožnjo po ožini Veliki Belt med dansko celino in otokom Zeelandom trčili dve sovjetski ladji: petrolejska ladja «General Skodunovič* baje ni utrpela nobene resne škode, raziskovalno ladjo »Olenik* pa so zajeli plameni. Zaradi požara in pravijo tudi eksplozij, je posadka, kolikor se je rešila, poskakala v morje.
Po še nepotrjenih vesteh so štirje mornarji mrtvi, medtem ko so jih 96 rešili. Nekatere, posebno zaradi hudih opeklin, so morali odpeljati v bolnišnico, kjer .je eden podlegel poškodbam. Reševalna akcija je takoj stekla, vendar sta jo ovirala tako razburkano morje kot tudi hud mraz.
Na sliki (telefoto ANSA): požar na sovjetski raziskovalni ladji.
VVASHINGTON — Tajnik ministrstva za mornarico Edivard Hi-dalgo je .javil, da bodo ohranili prvo ameriško podmornico na jedr-ghi pogon »Nautilus* kot spomenik.
SAO PAULO — Brazilska policija je ubila Roberta Diasa, enega glavnih voditeljev sindikata delavcev kovinarske stroke. Dias se je udeležil stavke in je s sodelavci zastražil neko tovarno, ko je posegla policija s strelnim orožjem.
uiiiiiiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMKiKnmniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiHiimiiHininiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
DISIDENTI^ V SREDIŠČU^ POZORNOSTI
Prizadevanja za uveljavitev človekovih pravic v svetu
RIM — Predlog vsedržavnega tajnika UIL Benvenuta, da bi sindikalne organizacije ustanovile mednarodni sklad za finančno podporo gibanju disidentov vzhodnih držav, je naletel na odobravanje. Tajnik CISI. je namreč včeraj izrazil pripravljenost svoje organizacije, da se poleg finančne solidarnosti organizira tudi širši posvet, na katerem bi sindikalni predstavniki poglobili problematiko v zvezi s soodločanjem in z demokracijo v državah »realnega socializma*.
O teptanju verske svobode v Sovjetski zvezi pa je s papežem govoril včeraj, po generalni avdienciji, sovjetski disident Anatolij Krasnov. Janeza Pavla II. je je prosil za poseg v prid trem katoliškim intelektualcem, Gordonikovu, Poresu in Ščipkovemu, ki so žc eno leto zaprti zaradi «parazitizma» v sibirskih lagerjih. Krasnov je v Vatikanu poudaril, da se v njegovi državi izvaja močna represija nad katoličani, za konec letošnjega leta pa je že najavljen proces, ki bo verjetno
prava «hekatomba» kristjanov.
Nedeljski papežev poziv Argentini in Čilu, naj pojasnita dejansko stanje glede več kot tisoč oseb, ki so v zadnjih letih izginile, ni sprožil zaželenih reakcij. Papežev poziv je verjetno premilo opoiorilo za ta čmosrajčniška južnoameriška bratca. Argentinske oblasti vsekakor izkazujejo velik smisel, za politično satiro, ko izjavljajo, da so izginjene osebe (Arrmesty Inter. jih je naštela 5800) v gverilci, ki so se «avtoelimi-narili ali pa so jih tovariši ubili.*
CIUDAD DE MEXICO — Letalo DC10 ameriške družbe «Western airlines* je strmoglavilo včeraj popoldne med pristajanjem na letališču v mehiški prestolnici. Začasni obračun nesreče je več kot 60 smrtnih žrtev. V bolnišnico so sprejeli petnajst oseb, med katerimi je tudi pilot letala, nekaj pa jih še pogrešajo. V trenutku nesreče je bilo na letalu 76 potnikov in 13 članov posac.e.
Vzroki nesreče so še nepojasnjeni. Kot kaže, je letalo med pristajanjem s krilom trčilo v neki hangar ob robu pristajalne steze, kar pomeni, da je pilot zgrešil smer pristajanja. V trenutku nesreče je bila na letališču mehiškega glavnega mesta precej gosta megla in je verjetno pilot opazil oviro pred seboj, ko je bilo že prepozno, saj je med pristajanjem letala hitrost znašala približno 240 kilometrov na uro. Letalo se je vnelo, ko je bilo še v zraku in se je nato raztreščilo na '^tališču. Tresk je bil tako silovit, da so se 'kosi -skrotovičene pločevine razleteli za kilometer naokoli. Kljub takdjšhjemu posegu reševalcev pa za veliko večino potnikov ni bilo več pomoči, saj so pri priči izgubili življenje.
Preiskavo so uvedle tako krajev-
Neupravičenc zahteve zasebnih zavarovalnic
RIM — Zahteva združenja zasebnih zavarovalniških družb (ANIA), da se z novim letom poviša zavarovanje za avtomobile, tovornjake in motorna kolesa, je naletela v javnem mnenju in med nekaterimi političnimi silami na val neodobravanj in ostrih reakcij. Vsi se namreč sedaj zaskrbljeno sprašujejo, če bosta ministrstvo za industrijo ter nazadnje CIP (medministrski odbor za cene) sprejela pretirane zahteve ANIA, ki predvidevajo. da se zavarovanje za avtomobile poviša za poprečno od trideset in celo do petdeset odstotkov za avtomobile in tovornjake.
Poviški, bi v primeru, da stopijo v veljavo, najbolj prizadeli predvsem zasebne avtomobiliste ter tudi šoferja tovornjakov, kar bi avtomatično povzročilo naraščanje stroškov za prevoze. Proti tej zahtevi zavarovalniških družb so že ostro nastopili socialisti in komunisti, ki zahtevajo, da se vlada čimprej izreče o tem važnem vprašanju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO PRIZNANJU ROPA NA PRIZIVNI SODNI OBRAVNAVI
ZNATNO ZNIŽANE ZAPORNE KAZNI ZA ROPARJE V ZLATARNI VENIER
Francesco Carbone: «Priznam rop, da ne bi moj molk še dlje oškodoval enega od ostalih šestih obtožencev»
Tržaško prizivno sodišče je v torek zvečer po dolgi razpravi in posvetovanju občutno znižalo zaporne kazni trem od sedmih zlikovcev, ki so bili obtoženi, da so februarja 1977. s pištolami v rokah oropali zlatarno Venier v Videmski ulici za dragocenosti v skupni vrednosti nad 20 milijonov lir. Torkova prizivna obravnava se je zaključila s presenečenjem, saj je na njej eden od obtožencev, 28-letni Francesco Carbone iz Catanie, prvič priznal, da je sodeloval pri ropu, in prav temu priznanju se imajo verjetno trije obtoženci zahvaliti, da so jim sodniki znižali prvotno kazen. 45-letne-mu Luigiju Zangrandu so znižali kazen od 8 let in pol zapora na 7 let in dva meseca ječe ter 850.000 lir globe, Carboneju so priznali olajševalne okoliščine za enakovredne ob-teževalnim ter mu prisodili 4 leta in pol zapora (prej 6 let), Salvatoreju Scaravilliju pa so znižali kazen od 4 let na leto in 10 mesecev ječe. Carbone bo moral nadalje plačati 750.000 lir globe Scaravilli pa 200 tisoč. Obenem je sodni zbor zavrnil prošnjo po izpustitvi Zangranda na začasno svobodo, ki so jo predložili njegovi branilci zaradi njegove bolezni.
Vsem drugim obtožencem, ki pa niso bili prisotni na obravnavi, je sodni zbor, ki mu je predsedoval dr. Mancino, potrdil prvostopenjsko kazen. 20-letni Sebastiano Sortino bo-moral tako presedeti 3 leta v ječi, 39-letni Orlando Bianco leto in 8 mesecev, njegova mati in Zangran-dova sestra Giulia Bianco pa 8 mesecev, medtem ko je bil 30-letni Sal-vatore Mirabella oproščen zaradi pomanjkanja dokazov (kot na prvostopenjskem procesu 20. maja lani).
Rop, ki je privedel tolpo pred sodnike, sta izvedla 2. februarja 1977 Carbone in Sortino v zlatarni Venier v Videmski ulici, ko sta s samokresom v roki prisilila lastnika Domeni-ca Veniera, da jima je izročil za 20 milijonov lir zlatnine in dragih kamnov ter 600 tisoč lir v gotovini. Pri pripravi ropa' šrV/jirh pomagali drugi obtoženci (večina jih je iz Catanie, kot sta iz Catanie tudi Carbone in Sortino), med katerimi je imel vidnejšo vlogo Tržačan Luigi Zan-grando. Slednji naj bi namreč stopil v stik s Sicilijanci, jih pripeljal v Trst ter iim priskrbel orožje.
Včerajšnje priznanje Francesca Carboneja se je nekoliko razlikovalo od zaključkov, ki jih je napisal preiskovalni sodnik v obtožnici in po katerih naj bi bil prav Zangrando vodja zločinske tolpe.
«Odločil sem se, da priznam resnico*, je dejal Carbone, «ker nočem, da bi moj molk še dlje prizadel Zangranda. On nima kaj opraviti z ropom. Zločin sva zakrivila s Stortinom, ne da bi on vedel zanj,
ker sva bila obupana in brez denarja. Videla sva zlatarno in opravila svoje, samokres pa je bila v resnici le strašilna pištola, ki sva jo malo prej kupila, šele po ropu sva v Ronkah obvestila Luigija o dejanju, on pa nas je za to okregal.* Na vprašanje, kam sta skrila plen, je Carbone odgovoril, da sta ga prodala nekje v Neaplju.
Po priznanju je državni pravdnik dr. Franzot zahteval potrditev prvotne obsodbe, sodniki pa so trem zlikovcem, ki so sledili obravnavi, kot rečeno, občutno znižali kazni.
V DEŽELNI KOMISIJI
Razgibana razprava o pravici do študija
Deželna komisija za izobraževanje je začela razpravo o zakonskem osnutku, ki obravnava vprašanja pra-
vice do študija. Odobrila je P*1* tri člene, njeno delo pa se je za ust*' vilo pri četrtem členu, o katere*11 se je začela obširna razprava.
Prvi člen določa namene zal*00 skega osnutka. Poleg običajnih P° segov (menze, podelitev knjig ? raznih didaktičnih pripomočkov) * posebna pozornost posvečena po5° dam, ki bi delavcem dovolile obisk0’ vanje tečajev «150 ur* ter takih P° segov, ki bi omogočili spoznava*1? jezika in kulture manjšin ter M kovnih skupnosti v naši deželi. člen štev. L sta glasovali le KD 1 LpT (razen DP in PDUP, ki st‘ bila proti, so se ostali vzdržal11' Tudi člen štev. 2 je bil odobren “ z glasovi KD in LpT (PSDI se j* vzdržal, vsi ostali so bili prot1« saj predvideva izenačenje med JaV' nimi in zasebnimi šolami. Člen št«v’ 3 predvideva organizacijo šolsk"1 menz.
1111111"*
iiiiinmiiiiiimniiinniiiimnnininiiiiinmiiiMutitnniiintinininniniiniiiiiiinnninniniiniftnni
S POKRAJINSKE SKUPŠČINE KADROV CISL
Deželni razvojni načrt premalo upošteva dejanske potrebe Trsta
Glavno poročilo o organizacijskih vprašanjih sl'n(likat* je podal pokrajinski tajnik Degrassi - Poseg pred' Slavnika osrednjega vodstva CISL Marinija

l&is-. S'
Nastop pokrajinskega tajnika Degrassija na včerajšnji skupščini
V glavni dvorani pomorske postaje je bila včeraj oopoldne 4. pokrajinska skupščina kadrov sindi-data CISL, na Ijateri so obravnavali vrsto organizacijskih vprašanj in smernice za nadaljnje delo v korist delavstvu in tržaškemu gospodarstvu. ter izvolili 21 delegatov na deželno skupščino kadrov, ki bo v Vidmu 30. novembra, medtem ko bo osrednja skupščina v prihodnjem januarju v Rimu.
ilimiiinnnnniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiHMiiiiMniiinnnniiinniiiiiMiniiintnniniliui
S SEJE RAJONSKEGA SVETA ZA ZAHODNI KRAS
VSAKOLETNA LJUDSKA SKUPŠČINA BO ŽE KONEC TEGA MESECA
Okrog 190 delegatov prisotnih 1,8 včerajšnjem «kongresu», so poz*#' vili pokrajinski tajnik CG1L G>a luz, pokrajinski tajnik UIL Fabr1? ci, predsednik ACLI Di Barbo * predstavnik sindikata stanovanjs*^ upravičencev SICET Cutazzo. Gl*' no poročilo o organizacijskih vp** šanjih je podal pokrajinski taj# CISL Degrassi. Prvi del svoj«8 poročila je Degrassi namenil spodarskemu stanju na Trzašl:«P ter naglasil da bi moral dež«1" razvojni načrt v večji meri 11 števati potrebe našega območr Glede javnega finansiranja inClli strijskih podjetij v krizi je go«0.^ nik dejal, da bo treba v prihod# pred vsakim posegom temeljito pU gledati, ali gre za resne pobud«'
zagotavljajo poleg drugega
ti**
ne oblasti, kot tudi ameriška letalska uprava FAA, ker je bilo pač letalo, ki je prihajalo iz Los Angelesa last ameriške letalske družbe.
Prvi izsledki preiskave in zaslišanje prič delno pojasnjujejo dinamiko nesreče: letalo je pristalo, nato pa je iz še nepojasnjenih vzrokov »odskočilo* in s krilom zadelo hangar letališkega potniškega urada. Ta sunek je baje ^povzročil požar na krovu. Prava sreča pa je bila, da je bilo na letalu, ki sicer premore 350 oseb le 89 oseb in da je motor, ki se je odtrgal od krila padel na travnik in ne na bližnjo lopo v kateri je bilo zaposlenih več letaliških uslužbencev.
Na sliki (telefoto AP) razbitine ameriškega letala na mehiškem le tališču.
BRASILIA — Theomiro Romeiro Dos Santos, komunist po prepričanju. ki je avgusta letos pobegnil iz zapora, se je zatekel v apostolsko nunciaturo, to je vatikansko poslaništvo, v Brasilii. 29-letnega Dos Santosa, ki so ga obtožili u-mora nekega narednika, so 1971. leta obsodili na smrt. a so mu kazen najprej spremenili na 30 let, kasneje pa na 15 let ječe.
Vest, da se je Dos Santos zatekel v nunciaturo je objavilo bra zilsko zunanje ministrstvo, ki je pripomhilo. da bo mož lahko zapustil državo, le če mu bo vlada podpisala prepustnico in če mu bo kaka država zagotovila zatočišče. ,
primerno povečanje obsega zaP«8 lenosti. V deželnem merilu bo
Predvidene so štiri ločene skupščine, dve v Križu in dve na Proseku ^vpraševanjeSpodkvaii^rari> &
lovni sili, za kar bi bilo najbolj da bi ustanovili poseben »obseriU torij*. V zvezi s pomanjkanj0^ kvalificirane delovne sile je grassi omenil, da se CISL strinJ, z gledišči industrijcev, ki že n* časa opozarjajo na pojav, da v lika podjetja odžirajo kvalificir*1? delovno silo malim in srednjim bratom, ne da bi sama poskrb« za strokovno kvalifikacijo mlad1*, V razpravo je posegel tudi P1^? stavnik osrednjega vodstva GD Marini, ki je razvil predvsem točki: program decentralizacije 5**j dikalnih struktur — sindikat nai* se na novo organiziral po «k°U, prenzorijih*. ki naj bi obsegali *” ločena teritorialna območja s n“ mogenimi delavskimi problemi in pa vprašanje postopnega ževanja posameznih sekcij v ok*! ru sindikata. Konkretno je CF> razdeljen na 33 sekcij, katerih
V	torek se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na dnevnem redu vrsto zanimivih točk. Najprej je vzel na znanje rezultate seje, ki so jo imeli pred nedavnim predstavniki Kmečke zveze in predstavniki komisije za kmetijstvo pri rajonskem svetu z domačimi kmetovalci glede problema osmič. Kot že znano, so se na tej seji potegovali, da bi kmetje ne dah v promet višje količine vina, kot ga dejansko pridelajo, to je. da bi na osmicah prodajali samo vino domače proizvodnje, ne pa vina, ki ga pridelajo iz prevoženega furlanskega grozdja. Rajonski svet je gle: de tega problema poudaril, da ni pristojen za morebitni pregled ne kakovosti ne količine pridelanega vina pri posameznih vinogradnikih, ampak poziva pristojne tehnike občinske uprave, da se posvetijo temu problemu.
V	izpolnitev letne obveznosti bo rajonski svet od 27. do 30. novembra organiziral ljudske skupščine, na katerih bodo svetovalci in predsednik podali prisotnim vaščanom pregled dosedanjega delovanja. Iz zgolj praktičnih razlogov se bo prva ljudska skupščina odvijala ločeno na Proseku in v Križu, in sicer v torek, 27., v slovenščini v kriškem Ljudskem domu, v sredo, 28., v italijanščini v prostorih kriškega rekre-atorija, v četrtek, 29., v krožku ŠD Primorje med Prosekom in Konto-velom v slovenskem jeziku in v petek, 30. novembra, v prostorih pro-seškega rekreatorija v italijanščini.
Dalje je komunistična skupina predložila resolucijo o draginji tržaškemu občinskemu svetu, ki so jo prisotni soglasno sprejeli in v kateri je med drugim rečeno: »Življenjski stroški v Trstu so se v zadnjem letu povišali za približno 20 od sto. Ugotovljeno je bilo, da je Trst eno najdražjih mest v Italiji, saj je bila podražitev blaga široke potrošnje v Trstu za 2,4 od sto višja od povprečne podražitve v državi, Spričo tega rajonski svet za
zahodni Kras izraža zaskrbljenost zaradi nenehnega naraščanja cen blaga široke potrošnje in tarif javnih storitev, ki močno bremenijo delavce in vse ostale občane z nizkimi in srednjimi dohodki ter poziva župana, občinski odbor in občinski svet, da dajo primerne pobude za nadzorstvo nad cenami, da se zavarujejo potrošniki.*
• Predsednik deželnega sveta Colli
je včeraj sprejel predsednika tržaškega inštituta za grafologijo prof-Venturinija.
• Tržaški konzorcij za prevoze spo roča, da bodo z današnjim dnem ukinili postajo avtobusov št. 16 in 30 v Ul. Schaparelli (hišna št. 7) in na Elizejskih poljanah (hišna št. 32/a). Nadomestili ju bodo z novo postajo v Ul. de Coletti št. 7. Obenem sporočajo, da bodo z da našnjim dnem ukinili tudi postajo avtobusov št. 5, 26 in 38 v Ul. U-dine v višini hišne št. 19.
vilo naj bi se v prihodnje znat' zmanjšalo. Na koncu je Marini PfT ročal tudi o nekaterih proble*1^ vsedržavnega značaja.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
31. OKTOBRA 1979
Povrtnina	Min	Maks	Prevl	Sadje	Min	Maks	Pre«1
Česen	1200	2500	2000	Ind. fige	403	805	460
Radič zelen	2700	3200	3000	Banane	935	1100	1100
Cikorija	180	336	240	Hruške I	575	633	575
Čebula	250	380	300	Jabolka			
Fižol				jonathan	230	288	288
v stročju	575	805	748	Pomaranče	633	805	690
Melancano				Kostanji	600	700	650
dolge	288	403	345	Češplje	403	805	690
Krompir bea	200	320	250	Limone			
Zelena				zelene	575	633	633
paprika	173	403	345	Grenivke	495	770	550
Paradižniki	230	403	345	Grozdje			
Peteršilj	500	800	600	italia I.	460	748	518
Zelena	400	800	500	Kaki	230	633	403