M 78066 O ffi 78066 /f MATERAM Praznik Marijinega Oznanenja smo katoličani v domovini praznovali kot materinski dan. Ob spominu na zače¬ tek Marijinega materinstva smo hoteli posebej počastiti naše dobre matere, javno smo se jim hoteli zahvaliti za nji¬ hovo veliko ljubezen napram nam, jav¬ no smo jim hoteli povedati, da jih ima¬ mo radi. Materinski dan je bil praznik ljubezni, obojne, materinske in sinov- ske. Prav je, da to lepo slovensko nava¬ do ohranimo tudi sedaj, ko živimo v ve¬ likem svetu, saj nam je gojitev pleme¬ nitih družinskih vezi, ki so najjačja o- pora za ohranitev naše samobitnosti, se¬ daj še bolj potrebna. Pojma mati in ljubezen sta si tako blizu, da jih kar ločiti ne moremo. Že v živalskem svetu vidimo, s kakšno skrbjo in ljubeznijo negujejo matere svoje mla¬ diče in kako jih znajo braniti pred so¬ vražniki. Toliko bolj se pojavlja čustvo ljubezni pri človeški materi, kajti po¬ leg naravnega nagona ji ljubezen do otroka narekuje razum in direktna božja zapoved. Materina ljubezen je združena vedno z žrtvami in trpljenjem: doba no¬ sečnosti, porod, doba detinstva z vsemi neprijetnostmi za nebogljenčka — otro¬ ka in za čuvarieo — mater, šolska do¬ ba, doba dozorevanja in mladeniška, o- ziroma dekliška doba, vsaka pomeni za mater kup skrbi, truda, jarpljenja, ki ne preneha, čeprav so otroci že odrasli in so si ustanovili lastne družine, že dol¬ go je tega, ko sem bral pismo devetde¬ setletne mamice, ki ga je pisala skoro sedemdeset letnemu sinu. Začela ga je z “Ljubo moje dete!" Nekoliko odraslo, to ljubo dete, kajne? Pa samo za nas. Mati ga vidi še vedno takega, kakor je bil pred sedemdesetimi leti v njenem naročju, kajti gleda ga z ljubeznijo. Če bi mati ne imela nobenega druge¬ ga opravka, kakor odgajati svoje otro¬ ke, bi bilo dovolj. Toda slovenske mate¬ re so poleg te prvotne naloge vedno opravljale še druga važna opravila, po starem reku, da mati pri hiši tri vogale podpira. Mati kmetica je bila prva pri vsakem poljskem delu, pri pletvi in že¬ tvi, dostikrat tudi pri košnji in mlačvi, poleg tega pa sama v kuhinji, pri molži in pri reji pujskov in perjadi. Garala je pozno v noč in zopet začenjala pred zo¬ ro, da otrokom ne bi kaj manjkalo in da bi jim bilo enkrat malo bolje, kakor pa je bilo njej. če pogledamo danes delav¬ sko ali uradniško ženo in mater, vidimo približno isto sliko. Poleg zgolj mate¬ rinskih dolžnosti in gospodinjstva v strogem pomenu besede, je treba popri¬ jeti se tri in tam, da se družinica reši glavnih skrbi in da ima zagotovljeno prihodnost. Tako vidimo ženo in mater V tovarni, za pletilnim strojem, pri pe¬ rilniku, z metlo v roki pri domačem roč¬ nem delu; vedno pripravljeno doprinesti svoj delež, da hi bila družinica srečnej¬ ša in zadovoljnejša. Take dobre matere žive samo v ple¬ menitem krščanskem okolju, ki zna dati ljubezni, trpljenju in žrtvam nadnarav¬ ni značaj. Moderna mati, ki je proizvod materialističnega in razkristjanjenega okolja, v katerem svet danes živi, za le¬ poto materinske ljubezni in za njene žrtve nima smisla. Moderna mati ne ma¬ ra otrok, ker se boji bremena materin¬ stva. če otroke ima, jih izroči v vzgojo drugim. Bolj kot otroška soba ji ugaja plesišče, bolj jo veseli družba puhlih ka¬ valirjev kakor čebljanje lastnih otrok. Čas, ki ga prebije v družini, se ji zdi izgubljen. Prava materinska ljubezen se spremeni v opičje ljubkovanje otrok; ob¬ leče jih v skladu z modo, načička jih za plese in maškarade, sicer pa se ne zme¬ ni za nje. Veliki svet je nevarnost za vsakogar, tudi za naše. žene in matere, ki so na vsak 'korak izpostavljene slabim zgle- dom in ki morajo tolikokrat slišati pol očitajočo, pol zasmehljivo besedo: čemu toliko otrok? čemu uničevati zdravje in mladost z neprestanimi porodi in vsem, kar jih spremlja? Nate matere, ki so znale vkljub teš- kim preizkušnjam ohraniti nedotak¬ njeno čast materinstva, zaslužijo naše spoštovanje in ljubezen. Spoštovanje GENERAL PERON 0 NALOGAH GOSPODARSTVA IN 0 NOVIH PLAČAH Pretekli ponedeljek popoldne je govo¬ ril general Peron glavnim tajnikom .sin¬ dikatov, ki so vključeni v Confederacion General de Trabajo, vodilnim osebno¬ stim argentinskega gospodarstva, t. j. predstavnikom industrije, trgovine in obrti. Vsi so bili zbrani v gledališču Colon. Za predsednikov govor je vlada¬ lo veliko zanimanje, ker pada v čas, ko poteka veljavnost kolektivnih pogodb v posameznih strokah in bo treba sklepa¬ ti nove. Govor so prenašale vse argen¬ tinske radijske postaje. General Peron se je v uvodu svojih izvajanj dotaknil govoric v zvezi s po¬ tekom veljavnosti kolektivnih pogodb in povdarja takoj, da ima vlada dolžnost dati take smernice, da bo prišlo do bolj¬ ših odnosov med delom in kapitalom. V Argentini je med obema doseženo rav¬ novesje, povsod po svetu pa ni tako, zato se take države znajdejo v silnih te¬ žavah ob nastopu kriz. Kriza se pa na¬ vadno pojavi vedno 10 let po kaki voj¬ ni. Po prvi svetovni vojni se je pokaza¬ la leta 1929, po drugi pa prihaja sedaj že tudi do izraza. Vse te krize obsega¬ jo navadno vrsto neurejenih odnosov na gospodarskem, socialnem in političnem področju. General Peron naglaša, da je njegova vlada storila vse, da je odstra¬ nila hude posledice zadnje velike suše, zato argentinsko gospodarstvo stopa nasproti krizi z optimističnim upanjem. Pri razpravljanju o nameščenskih pla¬ čah je omenjal razne vrste mezd in tu¬ di najnižje, pod katere ni mogoče iti. Povdarjal je, da so sposobni ljudje kan¬ didati za boljši živi jenski standard. Predsednik je tu omenjal dobre, vestne in pridne delavce ter malomarne in ta¬ koj povdarja, da ne bi bilo pravično, da bi jemali od plače vestnega in pridnega delavca, ki veliko in dobro dela ter da¬ jali tistemu, ki slabo dela, ali pa ki no¬ če delati, samo, da bi oba prejemala e- nako plačo. Zato se predsednik general Peron zavzema za plače po sposobnostih. Ker večina argentinskega delavstva prej ni imela potrebne strokovne izo¬ brazbe je njegova vlada ustanovila celo vrsto strokovnih šol. Vlada bo še naprej odpirala take šole. Priznava, da se je kdaj napravila tudi kaka napaka, toda napake so bile na vseh straneh. S to¬ leranco in medsebojnim odpuščanjem se zasluži sleherna slovenska mati, ki iz¬ polni svojo dolžnost. Ljubezen pa velja zlasti našim lastnim materam, ki jim dolgujemo življenje in ki so znale v naša srca položiti toliko zlatih naukov, ki so s svojim zgledom vodile naše korake po poti poštenja, ki so nas s svojimi mo¬ litvami ohranjale na pravi poti v dneh preizkušenj, ki so izgorevale v nepre¬ stanih žrtvah za naš dušni in telesni blagor. Ta ljubezen ne sme biti samo teore¬ tična; pokažimo jo v resnici. Predvsem se matere ne smemo naveličati. Je res morda že stara, betežna, morda nerod¬ na, ^‘i gre že na otročje, ne razume za¬ htev modernega časa in ne potreb no¬ vodobne mladine, rada govori o tem, kako je bilo takrat, ko je bila ona mla¬ da, vse bolj lepo, bolj pošteno in bolj srečno kakor pa danes. Nam gre včasih malo na živce. Kolikokrat pa smo ji šli mi na živce, ko smo kot nebogljen« prejokali cele noči in je ona, bolj mrtva kot živa cula ob naši bolni ki posteljici, ali pa kot preplašena zver begala z na¬ mi v naročju pred sovražniki in moril¬ ci naših duš in teles... Še nekaj: Povejmo svoji mamici vča¬ sih, da jo imamo res radi. Ne veste ka¬ ko rada ona to sliši. Pa nam gre ta¬ ko nerada ta beseda z jezika, zlasti nam dedcem. Kot da bi nas bilo sram, da imamo svojo mater radi! Vsaj za materinski dan ali v njegovi osmini pokažimo na zunaj in v dejanju vso tisto ljubezen, ki jo v svojih srcih čutimo do naših mater.. S tem, jim bo¬ mo najlepše poplačali vse, kar so one v svoji ljubezni storile za nas. pa povsod lahko začne novo pošteno delo. Pravo gospodarsko podjetje je po ge¬ neralu Peronu tisto, v katerem je last¬ nik podjetja delavcu tovariš in v kate¬ rem napredek podjetja donaša koristi tudi delavcu, ki s poštenim in dobrim delom jača temelje obratu. Delavske plače morajo biti pravične in take, da bodo ljudje lahko pošteno živeli. V do¬ ločevanje novih plač se pa vlada ne bo več vmešavala, ampak jih morajo spora¬ zumno določiti delodajalci in delavci za vsako stroko posebej. Končno je general Peron naglašal, da je eno od velikih bogastev gospodarstva narod, ki kupuje in stvari porablja. To je v Argentini. Povdarjal je tudi, da je pravično in naravno, da delavci hočejo več zaslužiti, prav tako pa je tudi po¬ šteno, da hoče tudi podjetnik več dobiti. Napredek republike teče vzporedno z gospodarskim napredkom podjetij, ki de¬ lo dajejo in delavci, ki proizvajajo go¬ spodarske dobrine. General Peron je to označil za gospodarsko ravnovesje, ki se ne sme porušiti. Podjetniki morajo biti o tem prepriča¬ ni, da je zvišanje življenskega standar¬ da nujno, delavci pa, da je za zvišanje življenskega standarda potrebna večja storitev. Prvo razdobje, v katerem je bil živ- ljenski standard drastično zvišan, je se¬ daj zaključeno in nove drastične meto¬ de niso več možne. Sedaj morajo priti SE SORTKARAN MIE Afi TOMOVIEES EATlfiE LOS MEDICOS DE TODO EE PAIS Por resolucion del general Peron se- ran sorteados mil automoviles entre los profesionales medicos de todo el pais. El anuncio fue hecho durante la en- trevista que miembros de la comision ejecutiva de la Confederacion General de Profesionales mantuvieron con el je- fe del Estado, para imponerle de las di- ficultades con que tropiezan los medicos de todo el pais por la carencia de me- dios de transportes individuales. Como condicion unica para poder par- ticipar en el sorteo se ha establecido el no poseer vehiculo o que el mismo sea de modelo anterior a 1946. En el sorteo podran participar todos los facultativos afiliados o no a la Confederacion de Profesionales. EN TISOČ AVTOMOBILOV BODO IZŽREBALI ZA ZDRAVNIKE V REPUBLIKI General Peron je odredil, da bodo iz¬ žrebali en tisoč avtomobilov med zdrav¬ nike, ki izvršujejo svoj poklic v repu¬ bliki. To odredbo je izdal general Peron med razgovorom, ki ga je imel s člani odbora Generalne konfederacije profe¬ sionalcev, ki so predsednika republike obvestili o težavah, s katerimi se mora¬ jo boriti zdravniki v notranjosti republi¬ ke zaradi pomanjkanja osebnih prevoz¬ nih sredstev. Edini pogoj za možnost udeležbe pri žrebanju je ta, da zdravnik ne sme že imeti svojega avtomobila, če ga ima, bo lahko sodeloval pri žrebanju samo, če je model njegovega avtomobila starejši od leta 1946. Drugače se bodo pa žrebanja lahko udeležili ysi poklicni zdravniki, ne oziraje se, ali so člani Generalne konfe¬ deracije profesionalcev ali ne. do veljave pametni sistemi, ki bodo po- stopomo vodili do zvišanja življenskega standarda. Če bodo vsi storili svojo dolžnost bo do zvišanja gotovo prišlo, ker je vse postavljeno na trdno osnovo. Tehtna in globoka izvajanja predsed¬ nika generala Perona so vsi navzoči funkcionarji argent. organiziranega de¬ lavstva ter predstavniki argent. gospo¬ darstva vzeli z velikim odobravanjem na znanje. Jarnik težišča ¥ Euro&š Svobodna Evropa se počasi umika s prvega mesta v obrambni fronti proti komunizmu. Še pred kratkim se je zlasti v ameriškem tisku rada ponavljala tr¬ ditev, da je meja ZDA od Labi, radi so povdarjali, da je glavni cilj ameriške strategije v Evropi ta, da sovjeti ne smejo prodreti proti zahodu tako daleč, da bi dobili v svoje roke Porurje in s tem ogromno produkcijsko kapaciteto nem'ke industrije. Ako bi se sovjetom to posrečilo, tedaj bi v nekaj letih mog¬ li prehiteti ameriško industrijo in ko¬ nec bi bilo varnosti ameriškega konti¬ nenta. Sovjeti bi imeli odprto pot za vpostavitev svoje oblasti nad vsem sve¬ tom. Dolgo časa je veljalo kot prvi pogoj, da se prepreči tak razvoj v Evropi, pre¬ pričanje, da se mora svobodni del Ev¬ rope zediniti tako, da bi se z ameriško pomočjo in orožjem mogel upreti nava¬ lu sovjetov. Ko je bila kriza na Koreji koncem leta 1950 na višku, so v Wa- shingtonu dosegli, da je bila tedanja francoska vlada (Pleven) tista, ki je sestavila načrt na Evropsko obrambno skupnost, Francija je postala voditelji¬ ca vsega dela za zedinjenje Evrope, fran¬ coska diplomacija je krenila v smer, ki je bila v Franciji zelo popularna še iz časov, ko je francosko zunanjo poli¬ tiko vodil Briand. Zadinjena Evropa ni bila samo porok za obrambo pred vdo¬ rom sovjetov, ampak je bila tudi naj¬ bolj prikladna oblika, kako za vedno po¬ kopati sovraštvo med Nemčijo in Fran¬ cijo — sovraštvo, ki se v modernih ča¬ sih vojskovanja ne more več obračuna¬ vati v vojskah, za katero niti Nemčija ni¬ ti Francija ne moreta imeti več dovolj sredstev in opreme. Glavne zahodne ev¬ ropske države so dosedaj pogodbo o EOS že ratificirale, ratificirala ga je tudi že zahodna Nemčija, pripravlja se na ratifikacijo Italija — najhujša gonja proti ratifikaciji pa je sedaj v teku v Franciji, tam, kjer je bilo vse gibanja pred nekaj leti sproženo. INTRIGE V PARIZU Preteklo nedeljo se je v Parizu sešla zanimiva konferenca. Iz zahodnih evrop¬ skih držav se je sešla skupina tistih vid¬ nih politikov, ki so proti združitvi Ev¬ rope v Evropski obrambni skupnosti. Konferenco so sklicali v glavnem tisti politiki radikalne stranke (Daladier, Herriot), ki dobivajo navodila od ma- sonerije. Povabili so v Pariz tudi vodi¬ telja levičarskih socialistov v Italiji Nen- nija, prihiteli so tudi socialistični na¬ sprotniki drja Adenauerja iz Nemčije in levičarski laboristi iz Londona, ki jih vodi Bevan. Seveda so bili pri posvetih navzoči voditelji komunistov v Franciji in Italiji. Da so levičarji proti zvezi, ki bi bila obrambna proti sovjetom', je ra¬ zumljivo. Toda v Franciji so se na tej konferenci pojavili tudi zastopniki skraj¬ ne desnice — degaullovce je na konfe¬ renci zastopal bivši vojni minister Mi- chelet, med glavnimi govorniki pa je bil vodja degaullovske propagande v Fran¬ ciji Soustelle, ki je bil na tej konferen¬ ci proti ratifikaciji pogodbe o EOS vsaj tako oster v izrazih, kakor za¬ stopnik komunistične stranke. Vsi go¬ vorniki so svarili pred posledicami ra¬ tifikacije; niso toliko navajali nevarno¬ sti, da bo v taki Evropi Nemčija vodilna država, ampak so svarili pred zasuž- njenjem Evrope Ameriki. Evropa bo mirna in srečna, ako se ZDA umakne¬ jo iz Evrope s svojimi bazami in vojsko; sovjeti ponujajo svojo varnost zahodni Evropi — zakaj jim ne bi verjeli, saj je Rusija v bistvu prav tako malo evrop¬ ska, kakor so to ZDA. Amerika naj bo na svojih dveh kontinentih, Rusija se mora sedaj posvetiti Aziji — mi bomo v Evropi tista sila, ki bo ohranjala ravno¬ težje z novo' Nemčijo, pa ne samo z Nemčijo, ampak mi bomo tudi nihalo na tehtnici v poravnavanju sporov med sov¬ jeti in ZDA. V fronti proti komunizmu, ki se vari, so imele premoč stranke, ki zagovarjajo potrebo ohranitve in krepi¬ tve idealov krščanstva v naši civilizaci¬ ji. Masoni in socialisti so bili v teh na¬ porih pomaknjeni na drugo mesto. V Evropi, ki bi bila postavljena kot niha¬ lo med sovjeti in ZDA, bodo prevzeli vod¬ stvo tokovi, ki so oblikovali moderno Ev¬ ropo v 19. stoletju in ti tokovi bi mogli ohraniti Evropi njeno poslanstvo tudi v našem času. Evropa mora samo nehati biti prva linija boja proti komunizmu, stremeti mora celo za tem, da bo po¬ stala sila, ki bo korigirala ‘napetosti na vzhodu in zahodu. ADENAUERJEVA POT V TURČIJO Tudi v ZDA je mnogo takih, ki meni¬ jo, da bi bilo kar prav, da bi Evropa ne¬ hala biti prva postavka v ameriški stra¬ tegiji proti sovjetom. Takega mnenja so zlasti tisti, ki so proti gonji Mc Cart- hyja in tudi tisti, ki bi bili kar Zadovolj¬ ni, da ne bi bilo treba dajati toliko pod¬ pore tistim, ki postajajo tako nesigurni zavezniki. V Franciji se zdi, da je bor¬ ba za ratifikacijo pogodbe o EOS že iz¬ gubljena — tako pravijo. Laniel in Bi- daiilt sta po berlinski konferenci obljub¬ ljala, da bo pogodba ratificirana vsaj do konca aprila. Sedaj se je Laniel sam začel izražati, da bo verjetno šele julija lahko predložil parlamentu pogodbo v pretres. Le malo težav in napak — pa pogodba letos ne bo ratificirana. In v Berlinu je po konferenci Molotov v februarju napovedal, da bodo sovjeti do¬ živeli svoj največji uspeh, ako pogodba letos ne bo ratificirana, kajti ako ne bo letos, tedaj nikdar več ne bo ratifici¬ rana in vsi načrti za zedinjenje Evrope bodo odloženi. Ko je bil dr. Adenauer pred kratkim V Parizu, je bil tam, da se pogaja za u- reditev položaja Posarja. Toda bil je tam na poti v Atene in Ankaro. Ker o Posarju ni bilo mogoče urediti nič, je bil povdarek obiska na drugem delu tega potovanja. Dr. Adenauer je odhajal v' Atene in Ankaro kot državnik, ki ima. v Evropi danes največji ugled in ker ima toliko uspehov v svoji notranji in gospo¬ darski politiki, je časa in prilike na pre¬ tek, da to premoč lahko uporabi za afir¬ macijo nemške zunanje politike. V za¬ hodni Nemčiji je dosegel vse, da bi Francijo lahko pomiril in tako pospešil konsolidacijo Evrope skupno s Francijo. Toda v Parizu gredo svojo smer — smer, ki skuša Evropo iz ameriškega strateškega načrta izločiti. S tem seveda niso ameriške pozicije v tem delu sveta omajane, le njih težišče se prenaša drugam. Ker postaja Fran¬ cija kot središče evropske enotnosti ne¬ mogoča, se krepi južna črta obrambe — mimo in poleg Francije se vari obram¬ bna veriga proti sovjetom, ki gre iz za¬ hodne Nemčije v Italijo, od tam v Grči¬ jo, Turčijo, Irak, Iran, Pakistan, Birma- nijo, Indokino, Formozo in Filipine. Za¬ četni člen te verige pa je zahodna Nem¬ čija in njen voditelj v Evropi dr. Ade¬ nauer. Zanimivo je, da drja Adenauerja V tem ne podpira samo ZDA, ampak da se zanj v tej zvezi zavzema zlasti tudi Anglija s svojo konservativno vlado. Edina šibkost te kombinacije je v tem, da morajo računati z Adenauerjevo sta¬ rostjo. Mnogi se boje, da sloni vsa u- spešnost sedanje nemške politike samo na njegovi osebnosti. Toda na jugu Ev¬ rope — kakor je to na prvi videz para¬ doksno — pa se mu ponuja v oporo in sodelovanje mladi italijanski predsednik vlade Scelba, ki je obljubil kreniti v nov pohod preti komunizmu v Italiji. Na¬ pasti ga misli tam, kjer je najbolj ne¬ varen — to je v državnih uradih in ustanovah. Ko je bil glavni evropski do¬ pisnik New York Timesa Sulzberger te dni v Iitaliji, je svojemu listu poslal šest dolgih člankov, v katerih napoveduje ve¬ liko bodočnost Scelbi in njegovi vladi, ki da bi v sedanji kombinaciji mogla. (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. III. 1954 IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je imel dolg raz¬ govor z MacArthurjem o položaju na Daljnem Vzhodu, zlasti glede Koreje in Indokine. Razgovoru so prisostvovali člani glavnega štaba in ameriški poli¬ tični vodje. — Letalski šef štaba Twi- ning je objavil, da ima USA sedaj do¬ volj atomskih bombnikov za izvedbo 24 urnega neprestanega bombardiranja so¬ vražnika z atomskimi bombabi. Vse toč¬ ke ZSSR so s temi letali dosegljive. Ob¬ javil pa je, da tudi ZSSR lahko izvede atomske napade na USA. — Dulles je objavil, da bo verjetno ženevska konfe¬ renca o Daljnem Vzhodu odložena za poznejši čas, ker se baje ZSSR in rde¬ ča Kitajska ne moreta sporazumeti o skupnem nastopanju na konferenci. Trik se je Dullesu posrečil, ker sta ne¬ kaj ur po njegovi izjavi ZSSR in Rdeča Kitajska uradno objavili, da sta pripra¬ vljeni udeležiti se ženevske konference na napovedani datum. — V newyorški glavni žel. postaji je eksplodirala bom¬ ba, ki pa je na srečo ranila samo štiri ljudi. Oblasti iščejo atentatorje. VENEZUELA: Medameriška konfe¬ renca v Caracasu se bo končala 28. mar¬ ca. BRAZILIJA: Predsednik Vargas je imenoval posebno komisijo, ki ima na¬ logo v enem mesecu predložiti vladi u- krepe, ki jih bo izdala za pobijanje ne¬ morale, ki' se širi v tisku, gledališču, ki¬ nu in po televiziji. V komisiji so pred¬ stavniki vlade, cerkve in privatnih usta¬ nov. ITALIJA: Italijanski senat je odobril državni obrambni proračun, ki znaša 457.000 milijonov lir. FRANCIJA: Francoski parlament 'e odobril državni obrambni proračun v vi¬ šini 1,110.500 milijonov frankov. ANGLIJA: Znova se potrjujejo go¬ vorice, da bo Churchill maja meseca od¬ stopil. Kot predsednik vlade ga bo nado¬ mestil sed. zunanji minister Eden, za zun. ministra bo pa imenovan McMiian. GRČIJA: Kremelj je preko svojega poslanika protestiral pri grški vladi za¬ radi sklenitve vojaške obrambne pogod¬ be med Grčijo in USA. Moskva izjav¬ lja, da bo Grčija odgovorna za posledi¬ ce, ki jo bodo prizadele zaradi pogodbe. VATIKAN: Papež Pij XII. je že to¬ liko okreval, da je pričel med drugim tu¬ di že s pripravami za eno kanonizacijo v maju in za tri v juniju. POLJSKA: Dosedanji preds. Poljske Bierut je postal glavni tajnik poljske KP, na njegovo mesto pa je bil postav¬ ljen Cirankiewicz, ki je bil na tem po¬ ložaju že od 1. 1947 do 1952. ŠVICA: V Ženevi so ustanovili novo švicarsko KP pod imenom “Napredna stranka”, ki je dobila prednost v Krem¬ lju pred dosedanjo švicarsko KP pod imenom “Delavska stranka”. Ustanovi¬ telj “Napredne stranke” je bil pred le¬ tom dni izgnan iz “Delavske stranke” zaradi titoizma. Sedaj je Moskva pri¬ znala le-tega kot pravega vodjo švic. KP. ŠPANIJA: Po madridskih ulicah in po vseh večjih španskih mestih so bile štu¬ dentovske demonstracije proti 30 od¬ stotnemu povišanju cen na javnih vozi¬ lih. BLIŽNJI VZHOD: Med Judi in Arab¬ ci je prišlo znova do hude napetosti, ki lahko obnovi sovražnosti med judov¬ stvom in arabskimi državami. Judi očita¬ jo Arabcem, da so napadli omnibus in v njem pobili vse potnike. Arabci pa od¬ govarjajo, da so Judi s težkim topni¬ štvom obstreljevali sirijska naselja Do¬ ka in Kurts. V Iraku so objavili, da bo ta država takoj priskočila na pomoč Siriji ali Jordaniji, če bi ju napadli Ju¬ di. Enako sporočilo je objavila Saudije- va Arabija. INDIJA: Indijska vlada zahteva od Francije vse njene posesti v Indiji. ZSSR: Nikita Kruščev, minister so¬ vjetske vlade, v čigar resor spadajo vsa vprašanja poljedeljstva in živilske indu¬ strije, je javno obtožil več visokih funk¬ cionarjev zaradi obupnega položaja so¬ vjetskega poljedeljstva. EGIPT: V Kairu so skrajni desničarji in levičarji uprizorili več terorističnih atentatov. Zaradi tega so znova zaprli kairsko univerzo. Ena bomba je eksplo¬ dirala malo pred prihodom kralja Saudi- jeve Arabije Seud Ibn Abdel Aziz-a v Kairo. Nacionalistčni fanatiki so povzro¬ čili tudi več zločinov na področju Sueš¬ kega prekopa. Več britanskih častnikov in vojakov je bilo ubitih. Vlada je v tem področju proglasila pripravno stanje. INDOKINA: Boji za obkoljeno trdnja¬ vo Dien Bien Phu še vedno trajajo. Ko¬ munisti pripravljajo novo ofenzivo, če¬ prav so v dosedanjih bojih imeli več ti¬ soč mrtvih. Gre le za "nekaj nepomembnih slo venskih vasi...” Titova vlada je imenovala za novega veleposlanika v Washingtonu Leva Ma¬ tosa, ki je bil dosedaj zastopnik Jugo¬ slavije pri OZN v N. Yorku. Dosedanji veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič je 15. marca pred svojim od¬ hodom sprejel časnikarje in jim podal nekaj izjav. Tako je Popovič uvodoma povdaril, da bo jugoslovanska vlada storila vse, da zboljša odnošaje z italijansko vlado. Dodal je, da je ob poslovilnem obi¬ sku pri predsedniku Eisenhowerju po¬ novil trdno voljo jugoslovanske vlade, nadaljevati politiko prijateljstva in so¬ delovanja z ZDA in drugimi zahodni¬ mi državami. O tem, kako misli jug. vlada urediti tržaiko vprašanje, pa je Popovič rekel: “Zagotavljam Vas, da je edino, kar želimo, da se nam da od zo¬ ne A nekaj nepomembnih slovenskih va¬ si, ki so le malo pomembne, za Italijo. Dejansko bi bile te vasi za Italijo samo breme in nobena korist.” Ko so ga časnikarji vprašali, kaj mi¬ sli o obnašanju sovjetske delegacije na berlinski konferenci, je Popovič dejal, da meni, da je na mestu previdnost, ker se cilji sovjetske strategije niso spre¬ menili. Ko je govoril o razvoju “mrzle voj¬ ne”, je dejal, da se Jugoslavija zaveda pomoči, ki jo je prejela iz ZDA in da je “trden sklep jugoslovanskih narodov, beograjske vlade in maršala Tita” osta¬ ti v tej “mrzli vojni” na strani zahod¬ nih zaveznikov. Istočasno so nekatere agencije začele objavljati novice, da misli Titova Jugo¬ slavija pristopiti k Atlantski obrambni zvezi (NATO), brž ko bi bilo urejeno tržaško vpra: anje. Te novice prihajajo trenotno iz Ankare, kjer se vrše posve¬ ti zastopnikov generalnih štabov Grčije, Jugoslavije in Turčije. Prejšnji teden smo objavili, kaj je v Titovem imenu govoril njegov amba¬ sador v Berlinu dr. Ivekovič, ki je for¬ malno izjavil, da se Jugoslavija odpo¬ veduje vsem terjatvam glede slovenske¬ ga ozemlja na južpem Koroškem. To “kapitulacijo” je ponujal zah. zavezni¬ kom, po tudi sovjetom. Sedaj se mu je pridružil jug. ambasador v Washingto- nu Popovič, ki je prifetal na dodelitev Trsta Italiji, ako se od zone A Jugosla¬ viji dodeli le “nekaj nepomembnih slo¬ venskih vasi. “Bolj ko Italiji se sedaj mudi Titu, da bi bilo tržaško vprašanje zaključeno in mudi se mu, da bi bil sprejet v zahodno obrambno zvezo — in to kmalu. Verjetno v Beogradu računajo s tem, da bodo pogajanja na konferenci v Že¬ nevi potekala tako, da bi mogla v ba¬ rantanje vključiti tudi položaj Jugosla¬ vije. Poleg pogajanj v Ženevi pa so v teku pogajanja med sovjeti in ZDA za uporabo atomske energije. Sporazum, ki bi mogel biti dosežen v Ženevi in zbli- žanje med sovjeti in ZDA glede atom¬ skega oboroževanja, bi tudi Jugoslavi¬ jo moglo še bolj izolirati in jo oslabiti. Zato se režimu v Beogradu tako mudi skleniti sporazum o Trstu — in pri tem seveda poceni ponuja tisto, kar ozna¬ čuje z besedami: “nekaj nepomembnih slovenskih vasi”, potem ko je že pre¬ pustil slovenski del Koroške nemštvu. Uradno potvarjanje resnice Italijanski mesečnik “Documenti di vita italiana”, ki ga izdaja Predsedstvo italijanske vlade, prinaša v zadnji šte¬ vilki (marec 1954) podatke o položaju Slovencev v Italiji. Po teh podatkih, ki jim seveda lahko verjamejo samo Itali¬ jani, je na Gori; kem 10.984 Slovencev in 124.936 Italijanov (Goriška provinca), v Videmski provinci, ki zajema tudi Beneško Slovenijo je pa vsega 22.936 ljudi slovenskega izvora, a so že popol¬ noma asimilirani. Slovenci uživajo prav vse politične pravice, a ker je Sloven¬ cev tako malo, ni upravičena zahteva o upravni avtonomiji, kot jo imajo na Južnem Tirolskem. Slovenščino smejo uporabljati na uradih in tudi listine in prošnje so dvojezične. Imena so bila na prošnje posameznikov spremenjena! v prejšnjo obliko. Vseh uradno spremeniti ne bi smeli, ker niso bila vsa 'imena spremenjena s silo. Slovensko premože¬ nje v času fašizma ni bilo nikjer za¬ plenjeno. Mnoge prodaje so bile izvrše¬ ne sicer pod političnim pritiskom, a v teh slučajih je bilo premoženje plačano po tedanji vrednosti (seveda, požgani do¬ movi kot pogorišče!). Zato ni nikake osnove, po kateri bi morali sedanji last¬ niki te nepremičnine vrniti. V Videm¬ ski pokrajini ni bila nikdar predložena zahteva po slovenskih šolah. V šolo, ki so jo leta 1945 ustanovile enote IX kor¬ pusa, so se družine branile poslati svoje otroke. Na Goriškem imajo Slovenci mnogo šol, ki predstavljajo tudi finač- no breme za Italijo. Tako Italijani. Pa je v resnici vse tako dobro in lepo? TITOV STRAH PRED NEZANESLJIVIMI ELEMENTI “New York Times” z dne 18. marca poroča iz Beograda, da je bilo iz jugo¬ slovanske komunističke stranke v valu “čiščenja” v zvezi z Djilasovo afero iz¬ ključenih 70.000 članov partije. Poročilo pravi, da so jih izključili zaradi nazorov “malomeščanskega buržnjstva” in zara¬ di deviacionizma v pojmovanju demokra¬ cije. Dopisnik pravi, da je jug. kom. partija dosedaj štela 700.000 članov. Drugo pismo g. Dinka Bertonclja G. Dinko Bertoncelj nam je preko g. Arka v Bariločah poslal že iz Indije svoje drugo pismo, ki se glasi takole: Swiss Hotel, 2 Alipote Road, Delhi 24.11.1954. Dragi g. Arko in vsi ostali sobratje! Upam, da mi ne bo nihče zameril, da pišem samo na Arkota. Imam namreč malo časa in pa tudi pošta je zelo dra¬ ga. Pisal bom pa tako, da bo za vse prav in da se ho tudi lahko objavilo. Seveda, če ne bo treba preveč popravlja¬ ti. Pisal bom pa kar prepis iz mojega dnevnika. Iz Rima sem Vam že poslal en del in sicer prvi del potovanja. Danes pa na¬ daljujem. Zato Vas prosim, g. Arko, da objavite, kar se Vam zdi vredno. Iz dnevnika 18.11.: Malo zamude smo imeli, ko smo pri¬ stali okrog štirih zjutraj v Lizboni. Ne¬ kam čudni občutki so me obhajali, saj sem bil po dolgem času spet na evrop¬ skih tleh. Tukaj je vse drugače, vse bolj domače. Travniki so bolj zeleni, polja lepše obdelana, skratka vse izgle- da lep. e! Škoda, da je bilo pozneje ma¬ lo oblačno, da bi lahko malo več videli, vendar pa smo kmalu občudovali na levi zasnežene hribe. Okrog petih smo se namreč zopet dvignili z Lizbone in lete¬ li naprej proti Madridu. Na vseh posta¬ jah so nas zelo prijazno sprejemali in nam tudi v vseh ozirih šli na roko. Kar se jezika tiče tudi nismo imeli nobenih težav, ker je bil vedno blizu nas kak u- radnik, ali uradnica Aerolinije. V Madri¬ du smo se ustavili samo toliko, da smo popili oranžado. Zato tudi nismo nič po¬ sebnega videli. Na takih vmesnih posta¬ jah se človek sploh ne more ganiti z le¬ tališča. Kmalu smo že leteli nad Sre- (Nadaljevanje s 1. strani) vladati vseh četvero let, kolikor je do¬ ločeno novemu parlamentu. Ker je kot preganjalec komunistov poseben stro¬ kovnjak, bi mogel v Italiji očistiti ame¬ riške baze tako, da bi Italija bila pod¬ vojeno koristnejša za ZDA kot pa je to omahljiva in nestalna Francija. Evropa bi sicer kot celota ne bila več glavna obrambna fronta proti komuniz¬ mu, strateško pa bi bila njena južna fronta verjetno še močnejša, zlasti, ker bi ji v Nemčiji načelovala vojska, ki bi še vedno bila najboljša v Evropi, ves jug v Sredozemlju, Afriki in južni Aziji pa varno pod ameriško kontrolo. POPRAVI: V prejšnji številki “Svob. Slovenije” o 540 oblentici mora biti na¬ mesto imena vojvode Albrehta ime vojvode Ernesta Železnega dozemskim morjem in kmalu nato čez Korziko in Sardinijo proti Rimu. 'V Ri¬ mu smo ostali dva dni, ker smo morali čakati na letalsko zvezo. Zvezo z Orien¬ tom ima dvakrat na teden angleška le¬ talska družba BOAC. ‘Rim je seveda veličasten. Imel sem srečo, da sta me prišli iskat na letališče Bianca in Marcella s svojim avtom. Ta¬ ko sem si namreč mogel bolje ogledati mesto, ponudili sta se mi namreč, da me vodita z avtom. Aerolineas Argenti- nas nas je odpravila v hotel “Nord Nuo- va Roma”. Sem sta me prišla obiskat g. dr. Robič, ki je moj rojak z Jesenic in g. Lavrič. Zelo sem bil vesel, da sem ju videl. Dr. Robič je poznal prav dobro mojega očeta. Z g. Lavričem smo pa bi¬ li dosti v hribih skupaj. V mestu sem si marsikaj ogledal. Vendar pa je treba imeti mnogo časa, če si človek hoče ogledati vse — dolg čas mi res ni bilo nikdar. Čilenec Busquetz že poskrbi, da se vedno smejimo. Naj si bo črnec ali Italijan, vsakogar korajžno nagovori v pristni čilenščini. In se tudi z vsemi zgo- Vori. Seveda ne pozabi pri tem vseh pristnih izrazov, ki so tako značilni za Čilence. 21 . 11 : Okrog štirih zjutraj smo se dvignili z letališča v Rimu. Ker smo bili precej utrujeni, smo kaj kmalu zaspali. Ko smo se prebudili, smo že leteli proti tur¬ ški obali čez otok Rod v Sredozemlju. Pogled na celino je bil lep, te posebej zato, ker je bilo videti v daljavi zasne¬ žene hribe. Okrog pol desetih smo pri¬ stali v mestu Beirut v Libanonu. Za¬ me je bilo vse čisto novo. Ljudje so drugačni in tudi čisto drugače naprav¬ ljeni. Večkrat smo kar neumno zijali za kako domačinko v njenih čudnih opan¬ kah in še bolj čudnem oblačilu. Pa nam tega ne smete zameriti, ker ni nič čudne¬ ga, saj smo se tu prav zaprav prvič znašli v sredi Orienta. Vendar čas na letalu hitro poteka in tako človek tudi nima preveč časa za opazovanje. Preden smo se dvignili z letališča v Beirutu, se je letalo moralo še enkrat vrniti pred glavni hangar. Tam so še nekaj na hitro popravili na enem izmed motorjev. Pa ni bilo dosti zamude. Ob tričetst na e- najst smo se že dvigali visoko nad obla¬ ke v smeri proti Basra v Iraku. Pristali smo ob 13.45. Mesto leži med Evfratom in Tigrom. Tu se zdi, da ne raste nič drugega kot same palme. Na¬ sajene so v dolgih ravnih vrstah, tu in tam pa opaziš še kak grm, ki ga pa tudi gojijo. V vseh teh krajih ne najdem ni¬ česar, kar bi me privlačevalo. Dežela sama pa mora biti sila bogata zaradi ze¬ meljskega olja-nafte. Ob 14.30 smo se zopet dvignili in nadaljevali polet pro¬ ti Bahram, ki leži že v Arabiji. Še en¬ krat smo imeli priložnost ogledati si sil¬ ne vode Evfrata in Tigra, ki se oba izli¬ vata v Perzijski zaliv. Leteli smo nad morjem ob perzijski in pakistanski o- bali in okrog osmih pristali v Karachi. Je to že v Pakistanu in je tudi zadnja letalska postaja pred New Delhi. Ker smo imeli dve uri časa, so nas peljali v mesto in nam dali na razpolago kopal¬ nice, da smo se lahko skopali. Saj smo bili tega že tudi pošteno potrebni. Z Watzlom sva utegnila zaigrati še ma¬ lo ping pong. Uro smo pa premaknili za tri in pol ure naprej v primeri z rimsko. Na letali; ču v Delhi smo pristali 22. fe¬ bruarja zjutraj ob pol šestih, čakali so nas Paki, dr. Ruiz, Magnani in pa tudi argentinski konzul, pa tudi čilenski. Vsi so bili zelo veseli, da smo končno pri¬ speli. Kar takoj pa so se začele vse vrste sitnosti s papirji in carino. Iz teh težav so nam pridno pomagali drugi, ki so nas prišli pričakovat. Cariniki so namreč strašno radovedni in hočejo vse videti, pa samo zato, ker je vse novo zanje. Ko smo srečno vse opravili, sta nas na¬ ložila konzula vsak na svoj avto in nas odpeljala proti mestu. Letališče leži namreč precej daleč izven mesta. Med potjo smo že marsikaj zanimivega vide¬ li. Čilenski konzul, s katerim sem se vo¬ zil, nam. je takoj obljubil, da nas bo za¬ peljal na nekaj zanimivih krajev. Je bil zelo prijazen in simpatičen. Indija, to je poglavje za sebe. Potru¬ dil se bom, da bom čim več in kar naj¬ bolje popisal te kraje in ljudi. Indija, to je poglavje za sebe. Potru¬ dil se bom, da bom čim več in kar naj¬ bolje popisal te kraje in ljudi. Seveda pa močno dvomim, če bom lahko vse tako napisal, kot vidim in čutim. Vse, kar sem dosedaj videl je napravilo name silen vtis. To ni končno nič čudnega, saj sem v Delhi pravzaprav prvič zares pri¬ šel v stik z Orientom. Nastanili smo se v v lepem in udobnem hotelu v Old Delhi (Stari Delhi), ki se imenuje “Swiss Ho¬ tel” (Hotel Švica). Tukaj bomo verjet¬ no ostali kakih 5 dni. Danes, 24.11. so se odpeljali Pako in dr. Ruiz že ob enaj¬ stih. Ob sedmih zvečer pa so se odpra¬ vili Magnani in Inara in Busquetz že v Bombay, da odpravijo od tam ves tovor po železnici v Nepal. Magnani in dr. Ruiz bosta spremljala tovor. Pako, Ina¬ ra in Busquetz pa se bodo vrnili v Del¬ hi, kjer smo ostali člani ekspedicije, namreč Godoy, Benavidez, Watzl in jaz. Grajales je moral ostati v Rimu zaradi filma, vendar pa upam, da bo 25. ali 26. II. tudi že tukaj. Potem pa gremo vsi skupaj v Nepal. Pa dovolj za danes. Preden odidemo, Vam bom še popisal vtise in zanimivo¬ sti iz Delhi. Za sedaj pa bodite prav iskreno pozdravljeni! Vaš Dinko. ARGENTINA General Peron je sprejel sovjetske šahiste, ki sodelujejo na šahovskem turnirju z argentinskimi šahisti. V nedeljo popoldne je pristal z le¬ talom na letališču na Ezeizi povelj¬ nik severnoameriških oboroženih sil v Karibskem področju general Ho¬ race McBride. V njegovem sprem¬ stvu so še brigadni general Milton Hess, podpolkovnika M. G .Dormey in J. R. Doswell ter kapetan Charles Dewer. Na letališču so ameriške go¬ ste sprejeli in pozdravili predstavni¬ ki argentinskih oboroženih sil v za¬ stopstvu ministrstva za narodno obrambo. V Argentini je dne 15. marca sto¬ pil v vseh državnih uradih v veljavo zimski uradni čas. Državni uradi ima¬ jo uradne ure od 11. ure dop. do 6. ure popoldne. V Provinci Buenos Aires je te dni slavilo stoletnico svoje ustanovitve mesto Zarate. Minister za narodno obrambo ge¬ neral Sosa Molina bo obiskal v krat¬ kem Čile in se bo udeležil slavnosti ob zaključku šolskega leta na akade¬ miji za konjeniške častnike. V potr¬ ditev prijateljskih odnosov med obe¬ ma državama študira na tej šcH tu¬ di 6 argentinskih častnikov, med nji¬ mi tudi sin ministra za narodno obrambo. Kontradmiral Charles W. Wilkins, ravnatelj urada za vseameriške za¬ deve severnoameriške vojne mornari¬ ce, je po večdnevnem bivanju v Bue¬ nos Airesu, zapustil Argentino m od¬ potoval v Uruguay. Med svojim bi¬ vanjem v Argentini je bil gost ar¬ gentinske vojne mornarice. Kontrad¬ miral 'Wilkins je imel več sestankov z argentinskimi vojaškimi osebnost¬ mi, sprejet pa je bil tudi pri pred¬ sedniku republike generalu Peronu. Državna petrolejska družba —- Y. P. F. — ie zgradila v Rio Gallegos veliko industrijsko napravo z zmog¬ ljivostjo 8.000 kub. metrov goriva. Ribiči v Mar del Plata so ujeli 140 kg težko morsko želvo, žival je takoj kupilo ravnateljstvo cirkusa Buffalo Bill. Filmske delegacije, ki so se udele¬ žile Mednarodnega filmskega festi¬ vala v Mar del Plati, so te dni odpo¬ tovale iz Buenos Airesa. Pred odho¬ dom so bile sprejete pri predsedniku generalu Peronu ter so se mu zahva¬ lile za izredno gostoljubje, ki so ga bile deležne v Argentini. Drž. pod¬ tajniku za informacije Sr. Apoldu so pa čestitale na izrednem uspehu, ki ga je dosegel ta festival. ■ V Buenos Airesu se bo v kratkem vršil kongres vseh argentinskih knjižničarjev. Kongres se bo vršil pod pokroviteljstvom ministrstva za prosveto. Generalna gospodarska konfedera¬ cija je določila člane za večje odpo¬ slanstvo, ki bo odšlo v Severno Ame¬ riko, kjer bo navezalo stike z razni¬ mi tamošnjimi gospodarskimi usta¬ novami ter industrialci. V Buenos Aires je prispela v torek 22. marca ga Ethlyn W. Bott, “Ma¬ ti Severne Amerike za leto 1953”. V Argentino prihaja z namenom, da sporoči pozdrave severnoameriških mater argentinskim materam. Ga Ethlyn W. Bott bo obiskala tudi o- stale Južnoameriške države. Aprilskih dopolnilnih volitev se bo poleg že omenjenih političnih strank udeležila tudi demokratska stranka. Njen kandidat za podpredsednika re¬ publike je dr. Miguel J. Rivas Ar- guello. Čeprav se je poletje že poslovilo in je nastopila jesen, skoro celo re¬ publiko še vedno pokriva močan val tropičnega zraka z visokim odstot¬ kom vlage. V mestu San Francisco v provinci Cordoba so nedavno ugotovili, da se je mesto začelo pogrezati. V ta kraj so že prispeli strokovnjaki zveznega ministrstva za javna dela, kakor tu¬ di ministrstva za javna dela cordob- ske province z namenom, da na licu mesta prouče ta problem in izdajo potrebne ukrepe, s katerimi naj bi preprečili nadalnje pogrezanje zazi¬ danega dela mesta. Argentinski katoliški dnevnik “El Pueblo”, ki izhaja že '54 leto, se je sedaj preosnoval in moderniziral ter močno spopolnil svojo informativno službo. Od 17. marca izhaja dnevno tudi v povečani izdaji ter ima ob ne¬ deljah tudi ilustrirano prilogo. “El Pueblo” sedaj izhaja tudi ob pone¬ deljkih, kakor vsi ostali argentinski dnevniki. Buenos Aires, 25. III. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. rfloMce vz Sčovetiije^ V Ljubljani je v začetku januarja praznoval tridesetletnico dela na kirur¬ škem oddelku Ijb. bolnišnice znani ljub¬ ljanski kirurg dr. Robert Blumauer., ki spada med pionirje slovenske kirurgije. Planinsko društvo v Mariboru ima 1700 članov. Njegov alpinistični odsek je zgradil gorsko cesto Ribnica-Pes- nik. Pri Mariborski koči so zgradili no¬ vo jedilnico za 50 gostov, spomladi bo¬ do pa odprli nov planinski dom na Žav- ■ carjevem vrhu na Kozjaku. Vse to so j poročali funkcionarji omenjenega dru¬ štva na občnem zboru. V Ljubljani je bil v začetku januarja občni zbor Društva visokošolskih profe¬ sorjev. Vodil ga je dosed. predsednik prof. Adolf Vogelnik, za novega pred¬ sednika je pa bil izvoljen prof. dr. Vik¬ tor Fettich. Predsednik Kmetijske zadruge v Mur¬ ski Soboti Bela Laci je tako “dobro” vo¬ dil zadrugo, da so nadzorni organi samo v poslovanju za nekaj mesecev ugotovili polmilijonski primanjkljaj. Bela Laci je bil zadnje leto tudi član komunističnega “ljudskega” odbora. Zaradi nepravilno¬ sti v zadrugi se mora sedaj zagovarjati pred sodiščem. Na povabilo rudnika svinca v Mežicah -so trije avstrijski novinarji obiskali Me¬ žico. To so bili urednik lista “Die Neue Zeit”, dopisnik agencije APA in refe- retn za tisk na Koroškem. O smrti velike s lovenske gledališke umetnice Marije Vere smo poročali. Ve¬ lika umetnica je, kot znano, umrla v Beg športnikov iz Titovine Vodja jugoslovenske državne repre¬ zentance v volley ballu, ki je igrala s Portugalci v Lizboni, 28 letni Gavra Budišin in en član moštva, 24 letni Slo¬ venec Julko Jošt, sta se odločila, da se ne vrneta več v Titov rdeči raj. Ladja “Alcantara”, s katero je ostalo moštvo odpotovalo proti Cherburgu, odkoder se bo preko Muenchena vrnilo v Beograd, je odplula iz Lizbone z dveurno zamudo, ‘ker je čakala na Budišina in Jošta. Oba sta se med tem zatekla v neki bar in ča¬ kala skrita na odhod ladje. Nato sta se prijavila policiji in prosila za bivanje na Portugalskem. Jošt je izjavil dopisniku Reuterja, da “sta ostala zunaj zaradi političnih in materialnh vzrokov”. Skoro istočasno je ostal v Italiji tu¬ di znani hrvatski teniški igralec Mir¬ ko Tusukovič ter se je prijavil polici¬ ji v Genovi in zaprosil za polftični azil. Ti trije jugoslovanski športniki so ta¬ ko zopet pomnožili že lepo število ju¬ goslovanskih športnikov, ki so si raje izbrali tujino kot pa večen strah pred Titovo komunistično policijo. V USA, v Nemčiji, Avstriji in Švici so ostali ju¬ goslovanski igralci tenisa, nogometaši, plavalci in drugi. Pač neovrgljiv dokaz, da Tito nikakor ne more prepričati ljudi doma, da žive v demokraciji! noči med 12. in 13. januarjem v svoji vi¬ li pod Rožnikom. Na dan pogreba, ki je bil na državne stroške v nedeljo 17. januarja t. 1. na Žalah, je ležala tudi v avli dramskega gledališča. Proračun Sveta za prosveto in kul¬ turo LR Slovenije je za okrog 311 mili¬ jonov din. večji od lanskega in sedaj zna¬ ša 820.631.234 din. Do povečanja je pri¬ šlo zaradi zvišanja števila uslužbencev, zlasti na univerzi in pri Akademiji zna¬ nosti in umetnosti. Poleg tega je prišel znova v pristojnost Sveta za kulturo in prosveto tudi kmetijski institut v okvi¬ ru agronomsko-gozdarske fakultete. Po¬ novno je bil ustanovljen tudi institut za telesno vzgojo. Na progi Ljubljana-Kranj-Tržič so na pobudo “Putnika” začeli voziti vsako ne¬ deljo motorni vlaki. Dosedaj je motorni vlak vozil samo na progi Ljubljana- Planica. Ivan Regent, eden od vodilnih sloven¬ skih komunistov, je januarja slavil 70 letnico svojega rojstva. Za to priliko ga je Tito odlikoval z Redom junaka socia¬ lističnega dela. Regent je tudi edini častni član novinarskega društva v Ljubljani. V Ljubljani je stanovanjski problem še vedno zelo pereč, saj je najmanj 5.000 prosilcev za stanovanja, ki jih pa ni na razpolago. In med temi prosilci so v ve¬ čini novi poročenci. To so ugotovili na enem zadnjih sestankov pristojnih funk¬ cionarjev na ljubljanski mestni občini. Proračun sedanje Titove Jugoslavije znaša 262 milijard In 37 milijonov dinar¬ jev dohodkov in prav toliko izdatkov. Za potrebe gospodarstva je postavka 65 milijard, za vojsko 164 milijard, za do¬ tacije Makedoniji in Črni gori nad 6 milijard itd. V zveznem parlamentu so bili na ja¬ nuarskem zasedanju med drugim izvolje¬ ni za člane zveznega izvršnega sveta Kardelj Edvard, Komar Slavko, Lesko¬ šek Franc in Ivan Maček. Na prvi seji tega sveta so bili na Titov predlog iz¬ voljeni za podpredsednike Kardelj Ed¬ vard .Aleksander Rankovič, Svetozar Vukmanovič in Rodoljub čolakovič, za tajnika pa Veljko Zekovie. Umrli so. V Ljubljani: Martin Poher, upokojenec, drž. žel., Ana Novak, Marija Pogačar, roj. žvele, Karel Pure, žel. v. p., Jakon Kajba, pismonoša, Katarina Niklus (umrla v stotem letu starosti), Franc Lukežič, carinski manipulant v p., Jože Later, Jože Jenko, Franc Kočevar, upokojenec, Matjažek Rožanec, otrok, Ivanka Kranjec, upokojenka Tob. tovar¬ ne, Alojzij Batistič, Slavko Šmid, direk¬ tor pivovarne v p. in Marija Kenda, roj. Bernik, vdova no šolskem upravitelju v Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20 .— Preski, Anton Androjna, posestnik iz Vrha pri Boštanju, Silvester Drapal, član opernega orkestra v p. v Rožni do¬ lini, Milka Kopač v Beogradu, Anton Primožič, biv. trgovec v Žireh, Jožefa Šentjurc, roj. Tory v Celju, Ivana Šlibar, roj. Detela v Moravčah, Jerca Valentar v Slov. Javorniku, Jože Kos v Kranju, Jože Čuden, posestnik iz Dragomera, Uršula Miklavec, roj. Grum v Podmol¬ niku pri Sostrem in Uršula Pretnar, roj. Kocjančič v Št. Vidu. V Sloveniji je bilo pred vojno 600 aktivnih zdravnikov na 1,100.000 prebi¬ valcev ter je tako prišel en zdravnik na 1.600 ljudi. Danes ima Slovenija 1,450.000 prebi¬ valcev, aktivnih zdravnikov pa 820, to¬ rej enega zdravnika na 1770 ljudi. V am- bulatni službi je samo 252 zdravnikov ali en zdravnik na 5745 ljudi, v bolnišni¬ cah jih deluje 459, v higinski službi pa samo 51 zdravnikov. Splošnih zdravnikov je v Sloveniji samo 257, špecialistov 271, vsi ostali so pa ali stažisti ali pa na špecializaciji. Od števila splošnih ali specializira¬ nih zdravnikov jih je 65 zaradi sta- Slovenci v Buenos Aires Radijska postaja Portena bo v soboto 27. marca ob 18. uri oddajala koncertni program II., s katerim je nedavno na¬ stopil Slov. pevski zbor “Gallus” na Ra¬ dio Excelsior. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Janeza Šušteršiča in njegove gospe Veronike, roj. Lavrič v San Andresu sta se rodili hčerki, ki sta pri krstu dobili ime An- dreja-Veronika in Marija-Lucija. Sreč¬ nim staršem naše čestitke! “Svobodna Slovenija” z veseljem pri¬ naša poročila o vseh dogodkih v naših družinah (rojstva, smrti, poroke in dr.), prav tako vse ostale osebne vesti, jubi¬ leje itd. Toda more pa to izvršiti le, ako uredništvu kdo sporoči take vesti. Zato prosimo vse naše bralce, da nam vsa¬ ko osebno ali družinsko novico sporoče po najkrajši poti, da jo tako morem® čimprej objaviti v našem tedniku. L,anus Praznik sv. Jožefa, farnega patrona, smo praznovali zelo slovesno. Za ta praznik so naši pridni rojaki-farani žup¬ na cerkvico kar prenovili. Boštjančič s svojimi pomočniki je raskave stene le¬ po očistil, Urbančev Lojze je pa s spret¬ no roko in dobrim okusom napravil nov oltar z lepim ozadnjem, prenovil podobe svetnikov in izdelal novo spovednico. Res prijetno so bili vsi presenečeni na praznik, ko so vstopili v cerkev. Na praznik smo imeli večerno mašo. Tedaj smo postavili tudi nov križev pot, ki smo ga s posebno slovesnostjo prene¬ sli v cerkev. Slovenci smo kupili tretjo in šesto postajo. Križev pot je iz lesa ter je posnetek Fugelovega dela. Zunanja slovesnost je pa bila v nedeljo 21. marca z veliko procesijo. Naša fara je napredovala tudi v tem, rosti ali bolezni neaktivnih. Dr. T. R., ki o problemu zdravnikov razpravlja v “Slov. Poročevalcu”, pravi, da je v Slo¬ veniji mnogo krajev, ki so pred vojno imeli zdravnika, sedaj ga pa nimajo. Za zadovoljitev osnovnih potreb glede zdrav¬ stvene službe manjka v Sloveniji še naj¬ manj 500 zdravnikov. Odkrito pa tudi pove, da takšni zdravniki, kakršni pri¬ hajajo z eno ali dveletnim stažem, niso sposobni za samostojno delo na terenu. Zaradi tega ho po njegovem mnenju po¬ trebno obnoviti predvojno prakso, ki je mladim zdravnikom pred odhodom na teren omogočala večletno delo na važnih oddelkih v bolnišnici. Od. 1. do 7. februarja je bil v Beo¬ gradu glasbeni festival. Sedem zapovrst¬ nih koncertov v teh dneh je skušalo pri¬ kazati glasbeno stvoritev v Jugoslaviji v razdobju 1945-1953. Od Slovencev so sodelovali kot dirigent Samo Hubad, kot solisti pa: mladi ljubljanski violinist Igor Ozim, klarinetist Miha Gunzel iz Ljubljane, sopranistki Vanda Gerlovič iz Ljubljane in Anita Meze iz Beograda ter tenorist Janez Lipušček iz Ljublja¬ ne. Argentini da smo dobili farni vestnik “La Voz de San Jose de Pompeo”. Oglasila se je tudi smrt, ki je pobra¬ la Rozinovim namlajšega sinčka, trime¬ sečnega Silvesterčka. To je prvi smrtni primer v slovenskem naselju v Lanusu. Hudo prizadetim staršem naše iskreno sožalje! San Justo Lepo je delovanje naših ljudi v San Justo. Mislim, da se nisem zmotil, če trdim, da je največja naselbina Sloven¬ cev sedaj okolica San Justo. Zato ni čud¬ no, če so tudi pridno na delu. To je tudi pokazala nedeljska popol¬ danska prireditev, ki je vsebovala ne¬ kako tri dele. Začetek je bil v cerkvi z litanijami Matere Božje in blagoslovom z Najsvetejšim. Po cerkveni pobožnosti so se ljudje podali v dvorano. Oder je bil okusno opremljen. Na sredi je bil kip Fatimske Marije okrog pa so ga obdajale bele lilije. Kakor sem že prej omenil, je prireditev vsebovala tri dele. Prvi del ie bil namenjen č. g. župniku v San Justo, ki je v petek godoval, dru¬ gi del našim materam in tretji pa Ma¬ riji, ker je to leto Marijino sveto leto. Ko so ljudje napolnili veliko dvorano ie prišel g. župnik Jose Marconi. Ljudje so ga sprejeli stoje s ploskanjem. Slav¬ nostni govornik je bil g. dr. Šimenc, ki se je v svojem lepem govoru g. župni¬ ku zahvalil za vso njegovo veliko na¬ klonjenost, ki so je Slovenci v San Jus¬ to deležni. Kot darilo hvaležnosti mu je podaril lep mašni kelih in ciborij, ki so ga Slovenci v San Justo kupili. V go¬ voru ga nadalje prosi, naj se pri sveti daritvi, pri kateri bo rabil ta kelih v mo¬ litvi spominja Slovencev tukaj in Slove¬ nile, trpeče v verigah komunizma. Pevski zbor je že pred govorom za¬ pel g. župniku na čast pesem “Slavlje¬ nec današnji” no govoru pa “Zvezda mi¬ lo je svetila”. Nato se je gospod župnik KOROŠKA “Naš Tednik Kronika” je v silno le¬ pem opisu prikazal vse boje za dosego Mount Everesta, ob koncu pa s ponosom poudaril, da je član argentinske ekspe¬ dicije v himalajske gore tudi naš Dinč Bertoncelj. V Celovcu so pričeli z gradnjo nebo¬ tičnika, ki bo imel 11 nadstropij. V začetku januarja je bil v Celovcu občni zbor Demokratične fronte delov¬ nega ljudstva, t. j. tistih Slovencev, ki odobravajo Titovo komunistično dikta¬ turo v Sloveniji in Jugoslaviji. Na obč¬ ni zbor so prišli z Ljubljane kot “gost¬ je” člani izvršnega sveta Socialistične zveze Slovenije Stane Kavčič, Janez Vi¬ potnik in Zima Vrščaj. O zborovanju je beograjska tiskovna agencija Tanjug ob¬ javila naslednje poročilo: “Udeleženci skupščine so potrdili dosedanjo politič¬ no linijo Demokratične fronte na Koroš¬ kem, ki sloni na sodelovanju s pokra¬ jinsko socialistično stranko po načelih enakopravnosti in medsebojnega spošto¬ vanja narodnostnih pravic. Delegati so soglasno sklenili, da bodo na bližnjih občinskih volitvah na Koroškem v marcu letos sodelovali z avstrijsko socialistič¬ no stranko.” Za predsednika Demokra¬ tične fronte delovnega ljudstva je bil znova izvoljen dr. Petek iz Velikovca, za prvega in drugega podpredsednika pa Simon Gros-Hren in Janez Galob. — Zo¬ pet nov dokaz za “iskrenost” borbe ti- tovcev za narodne koristi slovenstva na Koroškem! zahvalil za lepo darilo, ki ga je bil zelo vesel. V svojem govoru je izvajal, da je vršil samo svojo duhovniško dolžnost, ko je pomagal izseljencem. To je tudi zapovedal sam Sv. Oče, ki je v zadnji okrožnici ustanovil narodne izseljeniške župnije. Nadalje je izvajal, da smo Slo¬ venci dolžni v svoji veri vstrajati, ker s tem dajemo tudi dober zgled domači¬ nom. Zahvalil se je tudi vsem za vse so¬ delovanje, posebno č. g. Merniku, ki u- spešno vodi slovensko dušno pastirstvo v San Justo, nadalje pevskemu zboru, ki lepo prepeva pri službi božji, vsem, ki že v farnih organizacijah sodelujejo in tudi vsem ostalim, ki se udeležujejo službe Božje. Zbor je nato zapel “Nazaj v planinski raj” in “V Gorensko oziram se skalnato plan”. Drugi del je bil posvečen našim mate¬ ram. Dve deklici sta podali lepi dekla¬ maciji, posvečeni našim materam. Nato je ženski zbor zapel pesem, nakar je sle¬ dil govor, ki ga je imela gdč. Julka Bo¬ hinčeva. V govoru je naglašala kako mo¬ ramo biti svojim materam hvaležni za ves njen trud, ki ga mati ima s svojim otrokom. V znak hvaležnosti so najmlaj¬ še pripele materam šopke. Med pripenja¬ njem je vsa dvorana pela “Marija Mati ljubljena”. Kot tretja točka je bilo skioptično pre¬ davanje o Mariji. Imel ga je č. g. Mer¬ nik. V 80 slikah nam je prikazal Mariji¬ no vzvišenost v nebesih S prireditvijo so bili ljudje zelo zelo veseli in zadovoljeni. Izjavljali so, da si žele še več takih sestankov J. M. "SIDRO" Neodvisna tržaška kulturna revija. Jesen 1953 — Trst Izdajatelji revije prav nič ne skrivajo, kdo so in kaj hočejo. Imena sama po¬ vedo nekaj, ostalo po vsebina. Tako je vodilni član uredništva Boris Pahor, ki je svoje čase postal znan zaradi pole¬ mike z Janhubo v zvezi s Kocbekovim delom “Strah in pogum”, njemu v pomoč pa stojita Alojz Rebula ter Pavle Mer¬ ku. Za nas tostran morja — prav za prav (kaj bi tajili!) nova imena in novi obrazi. Vemo le, da je njih pot vodila skozi partizanstvo, da pa je danes ob¬ stala na pozicijah slovenstva v tržaš¬ kem okolju, v katerem pozivajo odgovor¬ ne ljudi, da “prerasejo sami sebe, svo¬ je nazorske in strankarske koristi”, da se bo tako mogel ustanoviti “Narodni svet za obrambo človeških in narodnih pravic slovenskega prebivalstva”. Do¬ puščajo pa možnost, da “se stranke še nadalje razlikujejo po programih in ci¬ ljih, toda koordinacija sil za nadstran¬ karske koristi je nujna. In naj “bo vidna ter aktivna”, pripominjajo v uvodni be¬ sedi. Zadeva tržaških krogov je, v koliko bodo prijeli za ta poziv, naloga tamoš- njih slovenskih intelektualcev je, da najdejo pota za zdravo in resnično iz¬ življanje demokratičnosti na edinem ko¬ su slovenskega narodnega ozemlja, ki je vsaj malce svoboden, da tako rečemo ■spričo dvotirnosti laške uprave. Nas tostran morja in premnoge v starem svetu pa spričo takšne revije, katere očetovstvo so prevzeli ljudje, ki so ne¬ koč zelo, zelo blizu stali titovstvu in njega revolucionarnemu prihodu na ob¬ last na slovenskem narodnem ozemlju, predvsem zanimajo njih kritični pogledi na današnje stanje doma, še bolj pa na nesmiselno partijsko politiko v zadevi reševanja slovenstva v Trstu. Do najmočnejše obsodbe današnjega režima v Jugoslaviji odn. Sloveniji se uredništvo spusti ob oceni Cankarjevega “Pohujšanja”, ki ga je Slov. nar. gleda¬ lišče za STO prikazalo koncem novem¬ bra. K tej farsi pa bomo rekli, da je tudi danes v marsičem aktualna, samo bandero bi bilo treba zamenjati na kon¬ cu tretjega dejanja. Tudi glede obraču¬ na umetnika z narodom in družbo drži (in bo držalo) to, kar pravi Cankar v izvodu “Zgodb iz doline šentflorjanske”, ki ga je poklonil Cirili Pleškovi: “Kdor se prilagodi, ni bil nikoli umetnik. Ali bom jaz konja gonil, ali bo konj mene? To je vprašanje, vse drugo ni nič”. Sicer pa je najprimerneje navesti kar nekaj citatov, ki kažejo, kako ti inte¬ lektualci gledajo na osrednje ljubljan¬ sko zadržanje. Danilo Švara je v Ljubljani ocenil Simfonietto Primoža Ramovša tako, da je Ramovšu podrobil, češ “da se ne mo¬ re odločiti kam” in navajajoč mu Mi¬ chelangelov stavek, da “je umetnik tisti, ki prestavlja mejnike”; ker pa Ramovš po Švarinem ni umetnik, naj se torej drži tistih mejnikov, ki so jih pred njim že prestavili velikani-umetniki. K tej oceni pripominja neki “Devin”, da “naj bo (Švara) kar brez skrbi; so le Ra¬ movši tisti, ki prestavljajo mejnike kljub naporom monopolistov po samo- hranitvi. In Ramovši vedo, kaj hočejo, vedo, kam hodijo. Dr. Danilo Švara pa ne ve, kam.” Ko je Mestno gledališče iz Ljubljane vprizorilo v Trstu “Srečne dneve” fran¬ coskega avtorja Claude Andre Puget-a ter Vasje Ocvirka “Ko bi padli oživeli”, je kritik pripomnil: “Na vsak način mislimo, da poleg nekaterih drugih red¬ kih pojavov (revija “Beseda”, tednik “Naši razgledi”) predstavlja Mestno gledališče to, kar je v Ljubljani življenj¬ sko najbolj razgibanega in, v zadnji analizi, tudi najbolj naprednega.” Če ob tem primerjamo razglas občin¬ stvu, ki ga je uprava Slov. narodnega gledališča objavila v Trstu ob priliki go¬ stovanja s “Pygmalionom”, bomo lahko ugotovili, kakšne razmere so vladale do pred nedavnim v vsem dramskem udej¬ stvovanju osrednjega slov. gledališča. Razglas takole pravi: “Slov. narodno gledališče v Trstu je namenjeno vsemu slov. občinstvu. Razmerje med gledali¬ ščem in občinstvom je medsebojno; prvo je odvisno od drugega in obratno. Odr¬ sko umetniško ustvarjanje bolje uspeva, če je med občinstvom deležno primerne¬ ga odziva. Od tega so odvisni tudi go¬ spodarski temelji gledališča. Občinstvo, ki se zaveda svoje kulture dolžnosti do samega sebe in do svojega naroda, bo rado prihajalo k predstavam in bo s tem podpiralo svojo najvišjo kulturno usta¬ novo moralno in gmotno. “K temu vse¬ povsod veljavnemu razglasu pripominja ocenjevalec v “Sidru”: “To pomeni v bolj preprostih besedah: Ljudje, gleda¬ lišče stane. Torej, obiskujte predstave in pomagajte mu. Mi pa bomo skušali nu¬ diti dela, ki bodo “namenjena vsemu slo¬ venskemu občinstvu”. Kajti “razmerje med gledališčem in občinstvom je med¬ sebojno.” — Vse rade volje podpišemo, “nadaljuje ocenjevalec. “Žal samo, da je bilo treba celih osem let, da je slepa ko¬ koš našla zrno.” Ti drobni odtenki kritičnih pripomb na račun predvsem kulturnega udejstvo¬ vanja v domovini pa nikakor niso dovolj, da bi mogli reviji “Sidro” reči, da je popolnoma zavrgla naklonjenost do lju¬ di, ki danes krojijo usodo Slovenije. Tega tudi storiti ne morejo, ker so še vse preveč zaverovani v njih duhovni krog, še vse preveč podvrženi bolestni misel¬ nosti, ki jo je — med drugim — med tr¬ žaško maso pričel širiti dr. Besednjak, da je pač počasi treba misliti na spri¬ jaznjenje z onimi tamkaj doma na ob¬ lasti. Dokler ljudje okrog “Sidra” od¬ ločno ne bodo obsodili ideologije režima, ki doma silo dela slovenstvu, na zunaj pa išče partijske interese, ne pa narod¬ nih, toliko časa se ne bodo mogli vklju¬ čiti v vrste pozitivnih narodnih ustvar¬ jalnih sil, ki danes rastejo: v domovini v vsej tajnosti, pa trdnosti in izklesa- nosti, izven domovine pa v stalnem uče¬ nju in izpopolnjevanju znanja o novem redu, ki mora zavladati na svetu, ko preide enkrat epidemija komunizma. Vse prepogosto namreč pozabljamo, da je novo Stvarnost (ne takšno, kot si jo je pred časom zamišljal France Jeza na osnovi 5.000 lirskih prispevkov) možno graditi le na popolnem zanikanju vse¬ ga komunističnega in s tem vsega ma¬ terializma. To naj ljudje okrog “Sidra” vedo. To jih bo tudi obvarovalo, da ne bodo zahajali v takšna protislovja, ka¬ kor so navajanje krščanskega življenja pri nas doma tudi pod komunizmom, (ki so ga sicer zelo lepo opisali v pismu na USA poslanico v Rimu), ter stavki, ki jih je zapisal Alojzij Rebula v Dnevniku 1953, rekoč: “Kdo je torej bližji Kristu¬ su, marksist, ki hoče Grka in Rimljana pobratiti v novem družbenem redu, ali pa kristjan, ki ju ščuva k medsebojne¬ mu pokolu?” Če pomislimo, da je Rebula, kot pravi o njem Boris Pahor, človek, čigar “pisa¬ nje štejemo med najboljše, kar ga je dandanes na Slovenskem,” potem mora¬ mo reči, da je krog okrog “Sidra” morda na zunaj prelomil z ljubljansko partijo, v srcu pa ostaja marksističen, kar ni nikdar bilo in tudi ne bo pozitivna po¬ stavka za reševanje slovenske misli. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 25. III. 1954 Koncert ramoškega zbora ob svoji petletnici Petletno življenje nekega društva je že kar pomemben mejnik. Tem važnejši za slovensko društvo v zamejstvu, pose¬ bej še, če to druži ljudi, od katerih terja le neprestano žrtve in delo, a jim v zameno ne nudi nobenega plačila. Še več: največkrat je le zabavljanje in zlo¬ namerno kritiziranje povračilo za na¬ porno ustvarjalno delo. Cerkveni pevski zbor v Ramos Mejia je zadnjo nedeljo proslavljal petletnico svojega življenja, dela, naporov, a tudi uspehov. Pet let zvesto prepeva pri slo¬ venski službi božji, ji daje pravo sloven¬ sko farno vzdušje, ki smo ga bili vajeni še zdoma, pa ima v velikem svetu za nas še neprecenljivo narodnostno vred¬ nost. Ne le, da Bogu daje tako najvišjo čast in slavo, skrbi tudi, da so naše ne¬ deljske maše tople in domače kot so bile v slovenskih farah, ponese pa od ča¬ sa do časa našo cerkveno pesem tudi med argentinsko publiko. Zbor vsa leta požtrvovalno vodi in je dirigiral tudi ta koncert g. Gabriel Ča- mernik. To svojo petletnico je zbor proslavil s koncertom cerkvene pesmi v župni dvo¬ rani. Za uvod je spregovoril g. Majhen, predsednik Krajevnega odbora Društva Slovencev, klene besede o pomenu in na¬ menu lepe slovenske pesmi, posebej cer¬ kvene ali mašne. Svoje misli je lepo vzporedil s Slomškovimi iz Drobtinic 1847. Krajevni dušni pastir g. Kalan, je izrekel zahvalo ustanoviteljem zbora, prvim pevcem, sedanje pa pozval k vztrajnosti in pogumu za naprej. Koncert je obsegal pesmi treh dob: božične, velikonočne in binkoštne — vsa¬ kih po pet. Po večini je odpel vse kitice s ponavljanji. To je koncert zelo po¬ daljšalo. Bil je občutno predolg. Skraj¬ šan za tretjino, bi ne bil utrudil pevcev, še manj hvaležnih poslušalcev. Ne gre za obilico pesmi, bolj za dober izbor in način podajanja. Nimam prostora, da bi se dotaknil vsake posebej. Na splošno tole: zbor smo videli že včasih mnogo številnejši, zato močnejši in popolnejši. Občinstvo SLOVENCI PO SVETU VSA Pri Sv. Vidu v Clevelandu so imeli 30. januarja t. 1. roditeljski sestanek Slo¬ venske sobotne šole. Navzoče starše je najprej pozdravila ga Tončka Škrabec, ter povdarjala važnost skupnega dela staršev in šole. V Slovenski sobotni šoli so trije razredi za slovensko govoreče otroke, dva pa za angleško govoreče. Za slovenske oddelke sta podali poročilo ga Julijana Gorenšek in ga Marija Mcda- her, za angleška oddelka pa gdč. Franc¬ ka Bolha ter ga Fanika štrancer. Na sestanku so starši sklenili, da bodo pri¬ spevali tudi v bodoče za vsakega otroka, ki obiskuje Slov. sobotno šolo po en do¬ lar na mesec, kjer je pa v družini več otrok, ki obiskujejo to šolo, pa za prve¬ ga en dolar, za vsakega naslednjega pa po 50 centov. ga je z zadovoljstvom sprejelo in odha¬ jalo zadoščeno. Z odobravanjem ni šte- dilo. Intonančno so dobro vzdržali vsi glasovi; po moči šibkejša sta bila me¬ stoma tenor in sopran. Izgovarjava do¬ bra. Silna škoda pa je, da zborov diri¬ gent ne posveča večje pozornosti dina¬ miki in pa da se predaja preveč forte liniji na škodo pianissimo. Toliko lepih mest, kjer bi bil mogel prav s piarissimi do popolnosti uspeti in naš zazibati na¬ ravnost v čudežno bogastvo lepih melo¬ dij; a jih je le napol rešil; n. pr. ome¬ nim le Zdravo Marijo, kjer je žlahten sopranček bil ubit od premočnega zbo¬ ra, dasi je prvo mesto le njegovo; še boljša bi bila Je mrak končan, ko bi do potankosti naslikali začetni prehod iz mraka v dan itd. Nasprotno: ko gre za himno (Ti si Peter, skala...), nikar ne štedite s slavnostnim zanosom! Preko nas mora zajeti slovesnost poslušalce. Hiba vsega koncerta je bila, da ni bil izveden v cerkvi, kjer bi orgle bile pri¬ pomogle marsikje do večje efektnosti in polnosti. Cerkvena pesem v glavnem le spada v cerkev, kjer je tudi okolje za poslu¬ šalce drugačno kot razpaljena dvorana. Vendar pa je koncert dokazal, da je zbor kos mnogim težkim mestom in da si prizadeva k popolnosti (od zadnjega koncerta so vidne nekatere izboljšave: izgovarjava, nastavki, intonacija). Žele¬ li bi, da bi ta petletni mejnik bil zače¬ tek nove rasti in zborove pomladitve in da bi se nam kmalu predstavil številčno močnejši in izpopolnjen! —ec HIDROGENSKA BOMBA Pravna posvetovalnica "Svobodne Sloveni je" Vprašanje: Stavbni podjetnik nas je vzel štiri Slovence v službo. Mezde ni izplačeval redno, češ, da nima sedaj de¬ narja in da bo plačal ostanek tedaj, ko bo prejel plačilo za hišo. Ko je bila hiša dovršena, pa zopet ni hotel plačati dolž¬ nega zneska, češ, da smo bili vsi skupaj družabniki in ne delavci in ker da ni bilo nobenega dobička, nam ne more več ničesar izplačati. To seveda ni res, kajti mi smo bili najeti kot delavci. Kaj nam ie sedaj storiti ? Odgovor: Svetujemo, da se obrnete na svoj sindikat ali pa naravnost na mi¬ nistrstvo za delo in preskrbo in prosite za pravno pomoč. Ta postopek je brez¬ plačen. Lahko pa se obrnete tudi na ka¬ kega odvetnika. To pa seveda stane oko¬ li 25 odstotkov toženega zneska. Dr. Jose Ermenc Billinghurst 97/1. Dpto. D, Capital T. E. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in soboto od 5. do 7. ure popoldne za ženske bolezni in kirurgijo. Ostale dneve v tednu pa ordi¬ nira po predhodnem telefonskem dogovoru. Kakor smo že poročali, so Amerikanci 1. marca t. 1. izvedli nove poskuse s hi- drogenskimi bombami na otočju Bikini v Tihem Oceanu. Vsa stvar bi šla v po¬ zabo za tri mesece, za čas, ko ga po¬ sebne komisije porabijo za proučevanje učinkov eksplozij, če ne bi svet zdrami¬ la novica, da so ti poskusi zahtevali člo¬ veške žrtve. Več japonski ladij, ki so v času poskusov lovile ribe v “bližini” Bi- kinov, je priplulo z bogatim tovorom rib v japonska pristanišča močno radioaktiv¬ nih. Z Geigerji (aparati za ugotavljanje radioaktivnosti) so oblasti ugotovile, da so vse ribe, ki so na žalost že bile na trgu v prodaji, smrtno nevarno radio¬ aktivne, prav tako pa tudi ladje, ki jih bodo najprej proučili nato pa sežgali. Od 32 članov posadke prve ladje Fuku- ryu Maru, ki je priplula v pristanišče, je 23 močno poškodovanih zaradi radio¬ aktivnega “pepela”, ki se je nasul z ne¬ ba zaradi eksplozije hidrogenske bom¬ be. Nesrečnežem je počrnela koža, izpa¬ dajo iim lasje ter so za nekatere ugo¬ tovili, da se jim pojavlja že kožni rak. Iz USA so takoj poslali na Japonsko najnovejše ameriško zdravilo proti ra¬ dioaktivnosti, ki se imenuje “veracal”, ki ima to lastnost, da razkraja radioak¬ tivne delce v okuženem človeku. Po prvem presenečenju so pričeli ugo¬ tavljati razloge, ki so privedli do nesre¬ če. Ugotovili so, da je bila ladja Fuku- ryu Maru v času eksplozije najmanj 100 km oddaljena od poskusnega prostora, neka druga ladja, ki je tudi okužena, pa celo 1500 km. Vse ladje v tem radiu so postale radioaktivne, le da ne vse smrt¬ no nevarno. Poleg teh se je okužilo z radioaktivnostjo tudi 26 Amerikancev in 236 domačinov nekega otoka v Maršal¬ skem točju, za katerega so menili, da je že izven nevarne cone in prebivalcev ni¬ so izselili za čas poskusov. Japonska vlada je preko svojega po¬ slanika v Washingtonu zahtevala od¬ škodnino za poškodovance, kar ji je ame¬ riška vlada takoj obljubila, čim bo kon¬ čana preiskava. V Pentagonu in v Atomski komisiji so bili silno presenečeni nad poročili o nesreči. Izjavili so, da so na podlagi ra¬ čunov pravilno določili obseg nevarnega področja in pravočasno obvestili vse la¬ dje. Opazovalci menijo, da so računi po¬ kazali eno, praksa pa je pokazala drugo. Hidrogenskaa bomba, ki je eksplodirala 1. marca, je imela eksplozivno moč ena¬ ko sili 14 milijonov ton eksploziva TNT in razdiralno kapaciteto 600 krat večjo od atomskih bomb, ki šo bile odvržene na Nagasaki in Hirošimo. Strokovnjake, ki so pripravili in nato opazovali po¬ skus na Bikinih, je presenetila sila eks¬ plozije. Oblak v obliki gobe se je dvig¬ nil nad 30 km visoko v stratosfero ter je moralo opazovalno letalo, ki je letalo 80 km vstran od središča eksplozije v vi¬ šini 10.000 metrov, z vso hitrostjo ube¬ žati, da ga ni zajel velikanski atomski oblak. Ugotovili so, da je bila eksplo- zja 3 do 4 krat hujša, kakor so prera¬ čunali. Stavbe na več sto km oddaljenih otokih so se stresle v temeljih. Atomski pepel je pričel deževati na področju več stotin kvadratnih kilometrov. E TJ R O P A K CANGALLO 439, oficina 119, I. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roka približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: Paket 4.50 Paket 4.50 Paket 3 1.50 Paket 3 2.50 2 0.50 0.50 0.25 0.25 $ 67.— štev. 2. kg sladkorja štev. 4A kg riža štev. 21. kg kave kg sladkorja štev. 32 $ kg kave Santos la kg riža kg sladkorja kg mlečne čokolade kg holandskega kakaa kg Ceylon čaja la kg popra v zrnih Singap. $ 80.- $ 195.- 349.- Paket štev. 9. $ 128.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. $ 162.— 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20. $ 199.— 3 kg kave 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 270.— 3' kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Pošiljamo tudi moko v vrečah po $ 300.- in svinjsko mast v kantah po Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. 320- Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 19. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12.30 ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK, Cangallo 439, Bs. Aires. Pismo slovenskemu fantu Drzno čelo in čist, jasen pogled. Ogenj se utrinja v njem, ki žge in ožarja. Odločnost gora, visokih in skalnih, pa rahla sanjavost dolin z ravninsko mehkobo. Mladost opla¬ ja telo in se bohoti v mladeniško lepoto. Slovenski fant! Takega Te gledam pred seboj. In po tem Te spoznam, po tem Te ločim izmed tisoč drugih, ki jih dan za dnem srečujem. Kadarkoli Te vidim, začutim dih domovine; zdi se mi, da je prav blizu mene zaživela Slovenija. Kadarkoli govorim s Teboj, za- pojo po Tebi gorenjske planine, zadrhte dolenjski gozdovi, zavri¬ ska štajerska ravan, zabuče no¬ tranjske jame, zakipi slovensko morje in zaihti hrepenenje Koro¬ ške. Slovenski fant! Močan in odlo¬ čen, iskren in pošten. Toda — ali veš, da je moč in uspeh samo v skupnosti; samo v zdravi in iskre¬ ni povezavi tistih, ki mislijo ena¬ ko, ki čutijo enako, ki delajo in se bore enako ? Ali veš, da so vsi na¬ rodi gradili svoje upe in pričako¬ vanja na mladino, pa jih je ta ali rešila ali pa upropastila? Tudi za¬ sužnjena Slovenija čaka mladino- predvsem fantovsko — da ji bt> dala novega življenja in novih mo¬ či, Prišel bo dan, ko bo Slovenija odprla vrata svojim sinovom, da ji ustvarijo ali pa vsaj pomagajo ustvarjati nov red in novo, pravo svobodo. Si pripravljen na to? In — ali se pripravljaš? Pridi in poprimi pri delu! Po¬ magaj in sodeluj! Slovenska Fan¬ tovska Zveza Te čaka. Pridruži se svojim prijateljem, ki se z izkuš¬ njami starejših in s svojimi last¬ nimi spoznanji pripravljajo na ti- i sti veliki dan svobode, ki bo gotovo prišel, ker mora priti. Fant, v nedeljo, dne U. aprila popoldne, se bova našla v Moronu na sestanku SFZ. Nasvidenje, do tedaj pa — BOG ŽIVI! š. ž. Društveni oglasnik Krajevni odbor Društva Slovencev v San Justo priredi v nedeljo 4 aprila 1954 takoj po slovenski maši v cerkveni dvo¬ rani prosvetni sestanek s predavanjem o vzgoji slovenske šolske mladine v Ar¬ gentini. K predavanju so vabljeni vsi ro¬ jaki zlasti pa starši. V Floridi bo na Tiho nedeljo 4. aprila t. 1. ob 8 sv. maša za Slovence. Takoj po maši pa bo v cerkveni dvorani pro¬ svetni sestanek Krajevnega odbora Dru¬ štva Slovencev s predavanjem, kako po¬ magajmo ohraniti slovenski značaj naše mladine. PLAČAJTE POSMRTNINSKI PRISPEVEK! Ob smrti gospe Frančiške Pleško je Društvo Slovencev svojcem izplačalo pri¬ padajočo posmrtnino. S tem je bilo iz¬ črpanih 27 pesov posmrtninskega pri¬ spevka, ki so ga doslej člani vplačali. Odbor zato vse člane in članice brez iz¬ jeme prosi, da takoj in znova vplačajo 6 pesov posmrtninskega prispevka za nadaljne tri smrtne primere. OBVESTILA Družabna pravda bo imela redni občni zbor v soboto, 1. maja t. 1. ob 9. uri na Diaz Velez 3817 v Buenos Airesu. Ob 8. uri bo v kapeli na istem mestu sv. ma¬ ša. V nedeljo, 4. aprila, takoj po sloven¬ ski maši, t. j. ob deveti uri, se bo vršil v cerkveni dvorani sv. Jožefa v Lanusu sestanek za vse lastnike zemljišč v slo¬ venski naselbini v Lanusu. Na sporedu sestanka je več točk. Posebno važna je zadeva skupnega zemljišča. Zato je dolž¬ nost vsakogar, da se tega sestanka si¬ gurno udeleži. Gospodarski odbor Cerkveni oglasnik Duhovna obnova za Slovence v Floridi bo za letošnjo Veliko noč po sledečem sporedu: Četrtek 1. aprila ob 20. url sv. Križev pot in prvi govor (č. g. Košmelj); petek 2. aprila ob 20. uri sv. Križev pot in dru¬ gi govor (č. g. Košmerlj); sobota 3. aprila od 15. ure do 21. ure prilika za velikonočno spoved (čč. gg. Legan in Av¬ guštin); nedelja 4. aprila ob 8. uri sv. maša z ljudskim petjem, kratko pridigo (č. g. Avguštin) in skupno sv. obhajilo. Prisrčno vabimo k velikonočni obnovi vse Slovence v Floridi in okolici. Dobra služba! Lepa plača! Napredovanje! Stalnost! Vse lepo, a kandidat je propadel iz edinega razloga, — KER NI ZNAL ŠPANSKO. Učite se španščine! Kupite R. Riglerjev učbenik "SAM TEMELJITO KASTELJANSKO" Stane 40.— pesov Dobite ga v pisarni Društva Slovencev Victor Martinez 50 PRODAM dobro vpeljano tr¬ govino. Poizvedbe N. S. del Buen Viaje 837 M o r o n SE NECESITA para yacimien- to petrolifero' en Comodoro Riva- davia matrimonio, preferible sin hijos, para cuidado pileta nata- cion y atencion concurrentes. Deben saber nadar y el marido poseer rudimento control maqui- naria. Časa libre, pero deben su- ministrar propios muebles. Solicitudes: Casilla N? 1133 Correo Central SDO SFZ prirej ata MATERINSKO PROSLAVO v nedeljo 28. marca ob peti uri popoldne v cerkveni dvorani v Ramos Mejia Z udeležbo na prireditvi bomo dokazali hvaležnost našim materam *