PoStnina plačana v gotovtaL
Leto
štev. IS
LJubljana, torek 19. januarja 1932
Cena t Din
Upravništvo: Ljubhana. Knafljeva oiica 5 - Teletoo št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selai-buraova ul 3 - Tel 3492 «d 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 24o5. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefona št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11842. Praha čislo 7S ISO Wten št 105 241
Naročnma znaša mesečne 25 - Din. za mozemstvo 40— Din
Uredmštvo: Ljubljana: Knaflieva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124 3125 io 3126^ Maribor: Aleksandrova cesta 13
leton št 2440 (ponoči 2582) Celie: Kocenova ul S Telet št 190.
Rokopisi se ne vračalo. — Ofilass po tarfu
Otvoritev nove parlamentarne dobe
s prestolnim govorom Nj. VeL kralja
Znamenit dogodek v zgodovini našega parlamentarizma - Senatorji, narodni poslanci in vse občinstvo so pri reiaU krallu v Narodni skupščini in po mestu oduševljene ovacije - Tudi adresna debata se bo vršila na skup 1	nih sejah obeh zbornic Narodnega predstavništva
Zgodovinska seja
Beograd. 18. januarja, v. Današnja
otvoritev Narodnega predstavništva je izzvenela v eno največjih nacijonalno-političnih manifestacij od proglasitve ufedinjenja. Že davno pred napovedano uro slavnostne otvoritve so bile ulice v okolici Narodne skupščine nad vse žive. Pomnoženi prometni redarji so komaj obvladali promet avtomobilov, s katerimi so prihajali ministri, senatorji, poslanci, tuji poslaniki ter razni predstavniki najodlienejše beograjske družbe. Nameščenci Narodne skupščine so imeli polne roke posla z dodeljevanjem prostorov in še več z mnogoštevilnim občinstvom, ki je hotelo za vsako ceno prisostvovati temu slavnostnemu trenutku. Žal so bili že včeraj vsi prostori oddani ter se je moralo več sto državljanov zadovoljiti samo s tem, da so pozdravljali kralja pri njegovi vožnji iz dvora v skupščino in nazaj.
V	skupščinski dvorani
V	skupščini sami je zavladalo kmalu po 9. uri najživahnejše življenje. Skupine poslancev in senatorjev so med živahnimi pogovori čakale znamenja, da zasedejo svoje običajne prostore v slavnostno okrašeni dvorani. Vsi poslanci in senatorji so bili v svečanih oblekah m z odlikovanji. Med njimi je bil posebno bogato dekoriran naš dr. Pivko, ki se je lahko postavil ramo ob rami z nekaterimi Srbiianci. Posebno velik naval je bil na garderobe, kjer so garderoberke komaj zmagovale naval občinstva.
Kmalu po 10. uri se je pričela skupščinska dvorana polniti s poslanci in senatorji, ki so zasedli prve vrste klopi. V svečani črnini oblek se je pestro odražalo nekaj narodnih noš in rdečih fesov muslimanskih poslancev. Na obrazih poslancev in senatorjev se je održala zavest veličine trenutka. Po klopeh so sedeli v tovariški slogi zedinjeni pripadniki vseh delov našega naroda ne glede na verske in plemenske razlike, kakor tudi ne na nekdanjo politično pripadnost.
Na galerijah
Nič manj pester ni bil pogled na občinstvo na galeriji prvega nadstropja. Med odličnejšimi predstavniki smo opazili tudi mariborskega župana dr. Lipolda; mnogoštevilno so bile zastopane tudi dame. Diplomatski zbor v uniformah in z vsemi odlikovanji je zasedel levi del galerije v prvem nadstropju. Med diplomati smo opazili francoskega poslanika DaHa, ameriškega poslanika Princea, turškega poslanika Ali Hajdar beja, poljskega poslanika Guntherja s soprogo, albanskega poslanika Džafer Vilo, madžarskega poslanika De Altha s soprogo, nemškega poslanika v. Hassla s soprogo, češkoslovašk. poslanika dr. Flie-derja s soprogo, rumunskega. poslanika Guronesca s soprogo, avstrijskega poslanika Ploeniesa s soprogo, aanskega poslanika Bieringa s soprogo, grškega poslanika Melasa, španskega poslanika De Tonhosa, angleškega odpravnika poslov Smitha, švicarskega odpravnika Sfeineria, predstavnika papeškega nun-ciia Paciniia in dmee. Pri diplomatih je sedel tudi pomočnik zunanjega ministra Konstantin Fotič. Poleg diplomatov so sede1« soproge članov kralievske vlade in dvorne dame gospe Srškičeva, Šver-Ijusrova in Mirka Gruljeviča.
Desno stran galerije prvega nadstropja so zasedli novinarji in fotoreporterji ier mnogoštevilni dopisniki inozemskih
Beograd, 18. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je dopoldne o") 11. uri otvord redno zasedanje dne 8. novembra 1931 m dne 3. januarja 1932 izvoljenega Narodnega predstavništva z naslednjim prestolnim govorom
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Z veliko radostjo hi poln vere v našo lepo nacijonalno bodočnost pozdravljam vas vse in ves jugoslovenski narod, ki ga dostojno predstavljate. Zgodovina jugoslovenskega naroda, odkar se je naselil v lepih krajih naše domovine je polna velikih dogodkov, usodnih preokretov, hudih ponižanj In silnih poletov, dokler ni bilo naposled z veličastnimi zmagami nad vsemi sovražniki svobode in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kronano veliko delo nacionalnih prerokov, mučenikov in junakov jugoslovenske misli.
Polnih dvanajst stoletij je poteklo v mukah in nadčloveških borbah za ohranitev naših plemenskih individualnosti. Zelo močni narodi in privlačne civilizacije so udarjali ob naša razdvojena plemena, pa vendar se v nizu vseh preteklih stoletij lahko ponašamo s tem, da ni nikdar ugasnila misel inedple-menskega bratstva in jugoslovenske zajednice!
Živela je večno življenje v etničnih elementih jugoslovenskega edinstva ta v preroški zavesti najboljših sinov našega naroda še tedaj, ko so se morala naša plemena ločeno in sama boriti za svoj obstanek.
Naposled je etnična resnica jugoslovenske misli zlomila vse v teku stoletij na umeten način ustvarjene ovire, dokler ni v zaključni dobi naše muče-niške in krvave nacionalne revolucije in v svetovni vojni dospela do ustvaritve ene in nedeljive jugoslovenske kraljevine z enim narodom v eni državi.
Ko sem po sijajnih zmagah imel dne 1. decembra 1918 srečo, da svečano proglasim zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi svobodno izražene volje vsega našega naroda, smo se zahvalili iz vsega srca Bogu, ker je bil uresničen sen in stoletni ideal naših slavnih prednikov, najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zedinjeni in svobodni smo imeli nalogo organizirati s sodobnimi ustanovami močno nacionalno državo, da pripravimo v njej najboljše pogoje za njeno bodočnost.	/
Desetletna borba z dedščino preteklosti
Z ustavo z dne 28. julija 1. 1921 smo skušali rešiti to svojo državno in narodno nalogo. Kmalu pa se je vse bolj jasno kazalo, da naša narodna misel ni dobila v ustavi troimene države svojega pravega izraza niti moči organizirane narodne enote. Z vsemi onimi sledovi preteklosti, ki so nas razdvajali plemensko, nismo mogli v polni meri sistematično razvijati vseli nacionalnih vriin v neobhodnem notranjem edinstvu in harmoniji.
V taki državni ureditvi je naše javno in organizirano politično življenje jedva poskušalo, da z zaupanjem in iskreno stopi iz ozkih plemenskih okvirov. Mogli smo premagati vse zunanje sovražnike, toda sebe in svoje posebno pojmovanje nam je bilo najtežje premagati. Kakor da to, kar je plemensko, iie dobiva baš v edinstvu in v celoti svojo največjo vrednost in svoj skrajni cilj.
Najtežji udarec pa je nacionalna in državna misel doživela od zaslepljenih strankarskih strasti in cd naših medsebojnih borb. Zloraba politične svobode in parlamentarnega reda je postala tako velika, da je ogražala napredek in razvoj vsega našega narodnega življenja. Zaman so bila vsa pričakovanja, da bo razvoj notmnjega življenja našega naroda prišel do ureditve in pomiril in uredil razmere v t*:žavi. Naša nacionalna in državna ce'o*a je bila resno ogrožena. Pretilo nam je duhovno razsulo in narodno razedinjenje.
Niti en trenotek pa se ne sme pozabiti, da narodno uedinjenje ni delo enega pokolenja in da ni posledica zgodovinskega slučaja. To je delo nepreglednih naporov, stoletnih nacionalnih živih sil in sad moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno uedinten'e in državna celota zato ne moreta nostati predmet nobenega pogajanja, ostali morata za vedno nad našim vsakdanjim življenjem in nad vsemi posebnimi interesi.
Novi temelji narodnega in državnega življenja
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Z odločitvijo z dne 6. januarja 1929 sem presekal to slabo stanje. To je bila moja sveta dolžnost pred narodom in zgodovino.
Svoji, tedaj imenovani vladi, sem postavil nalogo, da z dobro upravo čimprej pomiri strasti in okrepi med narodom zaupanje v bodočnost. V tem oziru je kraljevska vlada z največjimi napori dosegla lepe uspehe.
Z zakonom z dne 3. oktobra 1929 je naša kraljevina dobila svojo pravo ime in so bili odstranjeni vidni sledovi preteklosti z onimi mejami upravne razdelitve, ki so postale zgodovinske v tragični delitvi in razdvajanju naših plemen. Te odločitve so bile sprejete z navdušenjem in z nedeljenim zaupanjem od vsega prebivalstva v vseh krajih naše domovine, kar sem mogel osebno ugotoviti v neposrednnem stiku z narodom. Ta sprejem je utrdil v meni
listov, ki so prihiteli nalašč v Beograd k otvoritvi Narodnega predstavništva.
Prihod članov vlade
15 minut r>red 11. uro je vstopila skozi stranska vrata k predsedniški mizi kraljevska vlada, ki jo je vodil najstarejši minister po činu, minister trgovine in industrije dr. Albert Kramer. Poleg njega je bil minister za socialno skrbstvo in narodno zdravje g. Ivan Pucelj. Za člani vlade sta prišla predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi in predsednik senata dr. An te Pavelic s predsedništvom in tajništvom obeh zbornic. Vsi ministri so bili dekorirani z len-tami jugoslovenske krone in z drugimi mnogoštevilnimi odlikovanji. Člani vlade so s ? razvrstili po činu desno od govorilnice, s katere je imel kralj prečitati prestolni govor. Govorilnica je bila pokrita z dragocenimi preprogami ter opremljena z aparatom za radijski prenos.
Otvoritev slavnostne seje Narodnega predstavništva
Par trenutkov nato je stopil na predsedniško mesto predsednik senata g. dr. £nte Pavelic, ki je izjavil:
»Čast mi je otvoriti prvo skupno sejo senata in Narodne skupščine. Skupščinski zapisnik senata in Narodne skupščine bo prečitan na prihodnji seji. Seji Narodnega predstavništva bo nredsedoval izmenoma enkrat predsednik Narodne skur^čine, drugič pa piedsednik senata.«
Nato je zaprosil senatorje in poslance,
naj ostanejo na svojih mestih, med tem ko bosta vlada in predsedništvi oben zbornic odšli pozdravit in sprejet Nj. Vel. kralja.
Par trenutkov pred 11. uro so zaorili po ulicah viharni pozdravni klici, spremljani z rezkimi povelji oficirjev in svira-n.iem državne himne. Pred vrati skupščine so pozdravili Nj. VeL kralja maršal dvora general Dimitrijevic in predsednika obeh zbornic.
Prihod Nj. Vel. kralja
Točno ob 11. uri je prišel kralj v snremstvu predsednika vlade g, Petra Živkoviča, ki je bil v civilu, adjutanta generala Ječmeniča in maršala dvora Di-mitrijeviča. Vstopil je v dvorano vedre: ga obraza :n prožnih korakov, v paradni uniformi armijskega generala z lento Belega orla in koljejem Karadjordjeve zvezde ter najvišjimi jugosl. odlikovanji. V tem hipu so vstali vsi narodni poslanci, senatorji ter diplomati in občinstvo. Od vseh ie zadonel orkan pozdravnih klicev: »Živel kralj!« in »Živela Jugoslavija!« Ovacije so trajale več minut; vladar je bil vidno ganjen spričo tega spontanega navdušenja in se je smehljaje zahvaljeval za ovacije.
Mogočne ovacije med cita-njem prestolnega govora
Ko se je vzklikanje in ploskanje poleglo, je štonil h kralju predsednik vlade ter mu izročil besedilo prestolnega
{NadaJjevanje na 2. strani).
prepričanje, da je Jugoslavija enako draga domovina vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem in da se nahajamo na pravi poti trajne izgradnje naše nacijonal-ne bodočnosti.
Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo z dne 3. septembra lanskega leta ustvaril osnove za izgradnjo takih ustanov, take državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolje ustrezale splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Načela te ustanove nudijo vse možnosti zdravega nacijonalnega in socijalnega političnega življenja. Ta načela bo treba lojalno izvajati v njihovi pravi zamisli:
nacijonalno edinstvo in državna celota morata biti izven vsake diskusije;
v decentralizirani unitarni državi naj živi svoboden, ravnopraven, nacijonalno nedeljiv narod s spoštovanjem in z ljubeznijo, z zanosom do vsega lepega in vzvišenega, z zavestjo dolžnosti do človeške zajednice.
Vi boste morali, gospodje senatorji in narodni poslanci, ustvariti v duha teb načel in z njim v zvezi važne zakone, ki naj omogočijo svetlo, napredno bodočnost naše kraljevine, bodočnost, ki bo vredna velikih naporov in žrtev vsega jugoslovenskega naroda za njegove nacijonalne ideale.
Vaša pot je zato začrtana in veliko zaupanje, ki vam ga je izkazalo prebivalstvo, naj Vam bo zadostno jamstvo in jasno izražena volja.
Jugoslavija je pobornik miru in reda v Evropi
Gg. senatorji in narodni poslanci!
Sestali ste se v resnih časih. Nepredvidena in nezaslišana gospodarska kriza je zajela ves svet. Njeni valovi se niso ustavili pred mejami Jugoslavije. Prizadevanja vseh narodov gredo za tem, da najdejo zdrav izhod iz sedanjega hudega stanja.
Z njimi združimo za ta cilj tudi ml svoje sile, kar nam bo tem lažje, ker živimo z vsemi svojimi sosedi v dobrih odnošajih. Sodelovali bomo s polno lojalnostjo in z razumevanjem mednarodne solidarnosti. Pri tem mi je v posebno zadovoljstvo, da lahko ugotovim, da je naša zunanja politika v popolnem soglasju z našimi zavezniki in prijatelji. Jugoslavija bo tudi v bodočnosti ostala odločen pobornik miru in reda v Evropi.
V soglasju s tem hočemo sodelovati pri reševanju dveh važnih vprašanj, ki sta prišli na dnevni red mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve smo pripravljeni prevzeti vse žrtve, ki bodo v skladu z interesi naše obrambe. Naša vojska ni bila nikoli instrument za ogražanje miru ali tujih interesov. Ostala bo tudi v bodočnosti samo obramba naroda in šola za njegovo nacijonalno vzgojo.
Vprašanje odložitve reparacijskih plačil je spravilo našo državo v prav hud položaj, ker moramo na eni strani nositi bremena in žrtve za zmago splošnih načel svobode in pravice, na drugi strani pa naj se odrečemo odškodnini za ogromno vojno škodo, ki nam je bila povzročena, kar bi pomenilo, da ne bi mogli izlečiti težkih ran naše države. Naše stališče nam diktirajo bistveni interesi našega naroda, ki nam ne nudijo možnosti drugačnega ravnanja.
Gospodarske naloge Narodnega predstavništva
Kraljevska vlada je storila skrajne napore, da ublaži gospodarsko krizo in bo tudi v bodočnosti posvečala največjo pozornost ozdravljenju naših gospodarskih razmer. Nujno je potrebno, da se v vse naše javno gospodarstvo u\ede največja štednja ni da se javni izdatki spravijo v sklad z realnostjo dohodkov in s finančno močjo naroda.
Kraljevska vlada bo predložila Narodnemu predstavništvu državni proračun, ki bo upošteval ta načela. Princip največje štednje je treba izvesti tudi v banovinah in v občinah. Treba je poiskati pota in načine za poenostavitev in pocenitev uprave, ki pa naj bosta v skladu z upravičenimi zahtevami njenega stalnega izboljšanja in izpopolnitve.
Gospodje senatorji in poslanci! Gospodarska kriza zahteva nujne odločitve, a tudi dobro in premišljeno izvajane ukrepe.
Nezaslišani padec cen poljedelskih pridelkov je pahnil našega kmeta v izredno hud položaj. S tem da bomo kmetovalcu preskrbeli primerne cene za njegove pridelke in da mu bomo omogočili boljše življenje, bomo dvignili njegovo potrošno silo in mu ustvarili ugodne pogoje za njegov gospodarski kredit.
To je glavno vprašanje, ki je pred nami.
Z dovršitvijo agrarne reforme je bilo uresničeno načelo, naj pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. S tem so bili ustvarjeni za vse kraje socijalni in gospodarski pogoji za zdrav razvoj našega podeželja. Kraljevska vlada bo skušala s smotreno gospodarsko politiko dvigniti kvaliteto naših kmečkih pridel-ko vin s sistematično razvitim zadružništvom okrepiti gospodarsko moc našega kmetovalca.	.	. . .
Naša zunanja trgovinska politika bo skušala z vsemi silami ohraniti m
razširiti naša agrarna tržišča v inozemstvu. Pri tem pa ne bo zanemarila dolžne zaščite vseh vej našega gospodarstva. Prav tako bo kraljevska vlada skrbela za razvoj in za interese domačega obrtništva in industrije, katerih delo je treba ohraniti in podpirati, ker je z njim zvezana eksistenca ogromnega dela
našega delovnega ljudstva.	„ . .. .
Dobro premišljena gospodarska politika nadalje ne bo prezrla potrebne postopne izgraditve naše socijalne zakonodaje. Ravnajoč se po nacelih narod-ne solidarnosti bo treba poskrbeti tudi za to, da se bremena hude gospodarske krize enakomerno in pravilno porazdele na vse sloje prebivalstva.
Kraljevska vlada in Narodno predstavništvo se bosta pri donasanju gospodarskih zakonov poslužili strokovnega mnenja gospodarskega sveta, v katerem bodo zbrani glavni predstavniki vseh vej našega gospodarska življenja. Uresničenje tega gospodarskega sveta bo ena prvih nalog našega zakonodajnega
Pri sistematičnem delu za izpopolnitev naše notranje ureditve bo na dnevnem redu Narodnega predstavništva tudi Jefinitivna organizacija finskih m banovinskih samouprav, teh najvažnejših enot narodnega z,vjen,a. Kraljema vlada bo pripravila n^rebne zakonske načrte m jih bo predložila Narodnemu predstavništvu v rešitev.
Velika odgovornost zastopnikov naroda
Gospodje senat-.ji in poslanci!
Poleg navedenih nalog vas v vašem zako«oda»ne«i de'u r*kak> še mnoga druga vprašanja, ki jih bo nadaljnje državno in narodno življenje spravilo na povr^. Od vašega smotrerefa dela. i	*»** ~<"<v o^osti, f
prevzeli, od vašega razumevanja narodnih in državnih potreb in od vaše uvidevnosti	—'og. «•*. v >	— —-ništvo, ki mu je narod s teko redko soglasnostjo izrekel zaupanje v zgodovinskem trenutku našega nacionalnega razvola.
Naj vas božia milost in pomoč spremljata v vašem delu za koristi naroda
in za čast naše kraljevine.
Proglašam, da so seje Narodnega predstavništva otvorjene.
Sf,
govora. V dvorani je v hipu zavladala popolna tišina. Senatorji, poslanci in vsi drugi navzoči so poslušali z največjo pozornostjo vsako besedo, ki jo je čital Nj. Vel. kra'i z jasnim in odločnim glasom. mirno in preudarno.
Tišino pa je prelomil orkan odobravanja. ko je Ni. Vel. kral^ z ojačenim glasom in z odločnim poudarkom sleherne besede izjavil, da narodno edin-etvo in državna celota ne bosta mogla rikdar več postati predmet kakršnihkoli prepirov in da morata biti vedno nad vsakdanjim življenjem in nad vsemi osebnimi interesi.
Po teh besedah se niso mogli narodni poslanci in senatorji več držati določil etikete, ki zahteva, da se kralja ne prekinja v njegovih izvajanjih. Pričeli so prekinjati skoro slehern stavek kraljevega govora ter mu prirejati ovacije, ki so ga po več minut zadrževale pri nadaljujem čitaniu. Ovaciie so dosegle višek, ko je vladar zaključil prestolni govor ter proglasil otvoritev zasedanja Narodnega predstavništva. Burni klici »Živel kralj U in »Živela Jugoslavija!« so izno-va orili po dvorani, ki je bila kakor elek-trizirana po kraljevih besedah. Sprem-lian od članov vlade in predsednikov obeh zbornic je kralj odšel sredi med poslanci in senatorji proti izhodu. Dvorana se je ves ta čas kar tresla navdušenih evacij.
Zaključek svečane seje
Ko sta se predsednika obeh zbornic zopet vrnila, je predsednik senata dr. Favelič, ki je predsedoval dopoldanski skutmi seji Narodnega predstavništva, predlagal, naj se seja, ki je izzvala tako slavnostno razpoloženje, zaključi in začne razprava o nrestolnem govoru popoldne ob 4. Predlog je bil sprejet in seja par minut po pol 12. uri zaključena.
TJruga skupna seja Narodnega predstavništva
Popoldne ob 4. so se zopet polnoštevil-CO zbrali v dvorani Narodne skupščine narodni poslanci, senatorja in vsi člani vlade. Popoldanski seji je predsedoval predsednik Narodne skupščine dr. Ku-manudi, ki je takoj po otvoritvi prešel ra dnevni red in pojasnil določbe ustave i. lede prestolnega govora. Člen 32. ustave določa, da zasedata senat in Narodna skupščina skupno, kadar kralj otvori zasedanje Narodnega predstavništva s pre-stolnim govorom. »Gotovo pravilno tolmačim mnenje obeh zbornic«, je nadaljeval dr. Kumanudi, »ako izjavim, da želi Nar. predstavništvo odgovoriti na prestolno besedo, ki jo je blagovolil Nj. Vel. kralj osebno prečitati, s posebno s d reso v znak hvaležnosti za visoko pozornost, ki jo je izkazal vladar Narodnemu predstavništvu. V adresi bo Narodno predstavništvo obrazložilo svoje mnenje glede vseh važnejših vprašanj in
problemov narodnega in državnega življenja. V svojem jedru je adresa akt uo-litične prirode, da t>e lahko sestavi t^ko, kakor sklene Narodno predstavništ/e samo. Upoštevajoč pa, da tvorita prestol m govor in adresa celoto, je naravna posjedica, da se parlamentarno ielo nadaljuje na isti osnovi ter da sena. in Nar.-dna skupščina, ki sta na skupni seji slitala prestolno besedo, prav take na skupni seji razpravljata in sklepata o adresi, ki jo bo nato deputacija Narodnega predstavništva izročila Nj. Vel. kra'ju «
Odbor za sestavo adrese
Ta predlog predsednika je bil z odobravanjem sprejet. V svrho izvolitve posebnega odbora, ki bo sestavil osnutek adrese, je predsednik predlagal, da se seja prekine in pretvori v konferenco. Publika na galeriji je morala zapustiti dvorano, nakar so senatorji in narodni poslanci sestavili adresni odbor. Po zo-petni otvoritvi seje je bil predlagani odbor soglasno sprejet. V tem odboru je 34 narodnih poslancev in senatorjev, in sicer: senator dr. Emil Gavrilovič, narodni poslanci Šalih Baljič, dr. Bogu-mil Vošnjak, dr. Bogdan Vidovic, dr. Milan Grba in Vasilij Gržič, senator dr. Uroš Desnica, narodni poslanci Če-da Zaharic, Božo Jeličič in Dobra Jo-vičič, senatorja dr. Marko Kostrenčič in dr. Hamdija Karamehmedovic, narodni poslanci Joahim Kunjašic, dr. Filip La-zarevič, dr. Nevenko Markovič, Rado Miletič, Ilja Mihajlovič, dr. Fedor Nikič in Milan Petkovič, senator dr. Živko Pe-tričič, narodna poslanca dr. Svetislav Popovič in dr. Slavko Popovič, senatorja dr. Miroslav Ploj in dr. Vladimir Ravnihar, narodna poslanca Milan Ra-dovič in Milan Simonovič, senatorja Kosta Timotijevič in Svetozar Tomič, narodna poslanca Ladislav Hanžek in dr. Milan čukovič. senator Atanasije Šola, narodni poslanec dr. Hija Šumenkovič, senator dr. Benjamin Šuperina in narodni poslanec dr. Slavko Šečerov.
Ker je bil s tem dnevni red današnje prve seje Narodnega predstavništva izčrpan, je predsednik ob 6. zaključil sejo in sporočil, da bo prihodnja seja sklicana pismeno.
Adresni odbor se je nato konstituiral ter izvolil za predsednika senatorja dr. Živka Petričiča, za podpredsednika senatorja Milana Simonoviča, za tajnika pa narodnega poslanca Dobro Jovičiča. Ožji odbor devetih članov bo sestavil prvi osnutek adrese Narodnega predstavništva, nakar bo o tem osnutku naj-prvo razpravljal plenum adresnega odbora, nato pa se bo vršila debata o pre-stolnem govoru in adresi na skupni seji Narodne skupščine in senata.
Beograd lta dan otvoritve Narodneg H pip
Pravcati narodni praznik — Mogočne manifestacije za kralja, narod in državo
Beograd, IS. januarja pe. V pričakovanju pomembnega dogodka v Narodni skupščini je zavladala danes v Beogradu že na vse ?godaj v«Lak a živahnost. Ulice so bile žive in zlasti proti Narodni skupščini so se preko Terazij po Kralja Milana ulici že mnogo pred 10. uro valile velike množice, fceleč dobiti dostop v Narodno skupščino, ca bi tako osebno prisostvovale svečani otvoritvi Naj-odnega predstavništva s pre-Ei/oino besedo, žal, pa so prostori v začasnem poslopju Narodne skupščine zelo tesni, tajki, da se je le razmeroma malemu številu uresničila ta želja. Okrog Narodne skupščine in po vsej Kralja Milana ulici od skupščine do dvora, pa vse doli do Terazli je občinstvo že ob 10. tvorilo gost in ne-prodoren špalir, tako da so morali ustaviti ves tramvajski ln avtomobilski promet. Prometna policija je komaj in komaj vzdrževala svobodno sredino ceste, koder je pozneje šla povorka .iz dvora v Narodno skupščino. Ob 10. so ipnLkorakale častne čete, kii so tvorile špalir od dtvora do Narodne skupščine. Na levi strani ulice je biila pestro jen a kraljeva garda v svečani uniformi, na desni strani pa vojna akademija in podoticirska šola. Komandant parade je bil komandant mesta, gen. Tomič, ki je ob 3 0. pregleda! častne čete ln sprejel ra.port. Občinstva, čegar množice so od minute do minute naraščale, se je polaščala vedno večja nervoznost iln uestnpno je vse čakalo, kdaj se bo pojav.il Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom
Ob pol 11. jo šel v dvor ministrski pred (pednik živkovič. Dober četrt ure pozneje Fe je oglasila najprvo fanfara kraljeve gar-fle, ki je nato na krasnih belcih prijabala iz dvora .in krenila proti Narodni skupščini. Godba kraljeve garde, ki je bila posti-rana ob izhodu iz dvora, je zaigrala državno himno. To je bil znak, da prihaja kralj. Ka fanfaro je pri jahal oddelek konjenice kraljeve garde, za njo pa je popolnoma počasi piruvozil odprt avtomobil, v katerem je bil Nj. Vel. kralj v spremstvu ministrske pa predsednika g. žiivkovtiča. ministra dvora g. Jeftiča in dvornega maršala Dimitri-jevilča Ko so množice zagledale kralja, so izbruhnile v dolgotrajne viharne ovacije živel kralj! živela Jugoslavija! živelo narodno in državno edimstvo! je donelo z vseh strani in tujec, ki je prvič prišel v Beograd in videl ta veličastni prizor, se je mogel pač na lastne oči prepričati, kako smešne so trditve inozemskih plačancev, ki skušajo še vedno operirati z namišljenim nerazpoloženjera med jugoslovenski.m narodom. Množica je pritiskala z vseh strani, vsa.kdo je hotel biti oi.m bližje, da bi tem bolje videl kralja. Nj. Vel. kralj je b5J vidno razpoložen ter se je smehljaje klanjal na levo in desno, maha! z desnico (ln se zahvaljeval za vedno nove izraze ljubezni in vdanosti širokih mas.
Med viharnimi ovaciijami je dospela po vorka, fci jo je zaključil zopet oddelek kraljeve garde, pred Narodno skuoščino Tu so se ovacije še stopnjevale, ko je kralj s svojim sroremstvom stopil iz avtomobila ter krenil proti vhodu Narodne sku-nščine, kjer ga je sprejelo in pozdravilo predsedstvo obeh zbornic, še dolgo potem,
je trajalo navdušeno vzklikanje po nlicah. Tišina je zavladala šele potem, ko je iz mnogošteviiLn.ih zvočnikov, ki so bili name &čeni pred Narodno skupščino in skoro po vsej ulici Kralja Milana ter na Terazijah. jasno in odločno zadene!a kraljeva beseda
Ne samo zbornica, tudd množica zunaj zbornice so viharno pritrjevale posameznim besedam vladarja ln tako vedmo znova v prekipevajočem navdušenju izražaj svojo globoko zavest im ljubezen do kralja ln domovine.
Ko je Nj. Vel. kralj po svečani otvorltv. zasedanja Narodnega predstavništva v spremstvu ministrskega predsednika, predsednikov obeh zbornic in ostale dvorne su-ite zopet zapuščal Nar. skupščino, je navdušenje množic prikipelo do vrhunca Ljudje so kralju neprestano vzklikali, žen ske so mahale z rod, moški s klobuki in šajkačami. Policija je imela polne roke de la, da je zadržala navad množic, fci so z vseh strani pritiskale proti kraljevemu avtomobilu. 'i^ak-ko se reče, da Beograd že dolgo ni bil priča tako navdušenih ovacij kakor so spremljale Nj. Vel. kralja danes opoldne na povratku iz Narodne skunšči-ne v dvor. Ozračje so pretresalo neprestani vzkliki, ki so popolnoma zadušili zvoke državne himne, dasirav.no so igrale na kra.t ki poti od skupščine do dvora tri godbe Še dolgo potem, ko je avtomobil Nj. Vel kralja že izginil na dvorišču dvora, so množice vztrajale pred dvorom in maraife stirale vse tja do poznega ponald.neva. Za ves Beograd se je pretvoril današnji dan v praivi narodni praznik, fci bo ostal gotovo vsem v najlepšem snominn.
Prestolni govor v radiju
Prestolni govor, ki ga je imel Nj. Vel kralj v Narodni skupščini ob priliki sve-čine otvoritve zasedanja Narodnega predstavništva. so prenašale vse tri jugoslovenske radiopostaje. beograjska, zagrebška in ljubljanska. V Beogradu. Zagrebu m Ljub Ijani ter v vseh večjih kraj:h. pa tudi po deželi so bili na javnih prostorih montirani zvočniki, pred katerimi so se zbirale množice in z zanimanjem sledile kraljevim besedam, ki so se slišale jasno in razločno. Tako je danes vsa Jugoslavija prisostvovala temu zgodovinskemu dogodku.
ko je kralj množici že izginil izpred oči, državi.
Gospodarsko zbližanje Evrope
Ženeva, 18. ianuarja. s. Generalni tainik Društva narodov ie izročil danes študijski komisija za evropsko unijo odgovor madžarske vlade na poročilo gospodarskega odbora ekspertov glede gospodarskega zbližanja Evrope. Madžarska vlada iriavlia, da popolnoma soglaša s tem poročilom, ker je kot izrazito agrarna država zlasti zainteresirana na tem. da "e ustvarijo č:m večja tržišča, k' bi omogočila povečanje izvoza njenih agrarnih pridelkov. Madžarska vlada je vselej popravljena sodelovat* pri taki akc.ir in popolnoma odobrava tud: oni del poročila, ki poudarja, da taka akcija ne sme škoditi tretji
Albansko-balgarska psgodba o manjšinah
Delegati Albanije in Bolgarije so te uni v Sofiji podpisali pogodbo med obema državama Ta pogodba pa se ne tiče kakega problema, ki bo bil morda do« oda j nerešen pa bi se hkrati tikal prav v-ižne zadeve, kri moti dobre odn osa je med obema državama. Tiče se manjšinskega proo eina. Res je ta problem danes eno najbj.j perečih vprašanj sodobne Evrope in n>egovi zapletem vozU hudo motijo normalna razmerje med evropskimi narodi, toda tak manjšinski prob.ccn ravno med Aloan' jo in Bolgarijo ne eks-stira, popolnoma enostavno zaradri tega ne. ker v Bolgariji na Albancev, kaj šele prava albanska mainšiaui, in ker v Albaniji ni Bolgarov. Človek se spričo tega z začudenjem sprašuje, po čemu potemtakem pogodba o zaščiti manjšin med Sofijo in Tirano.
Ker vemo, kdo v Tirani daje ddwkt;ve za vnanjo politiko, bi se po tej pot* .la>a najti 9.ed o nagibih, ki so mogli kjir.o-vati pogodbi. Albanija mejri na vzhodi na Južno Srbijo, ki je v 6vojem južnem koncu del one Makedonije, katere politični problema 60 povzročil že toliko goria Balkanu. Tu ob meji je ostalo v Albin j še nekaj vasi, katerih prebiva stvo tv>rj etnično enoto z našimi Makedonci.
S tem erno že bliže sledem; AAanja je potemtakem z navedeno pogodbo hotela pokazati da smatra prebivalce teh par va si za Bolgare, ne pa za Jugoslovene. V tem je prav gotovo politična ost, zaKaj pravih Bolgarov v Albaniji sploh ni, če ^iš^iemo onih par agentov makedonstvujušSih. ki se še nadejajo boljših časov. Ali tudi število teh Maked:*nioev je ma en kostno. Ne vemo sicer, koliko je sploh vseh Slovanov v Albanijii. ker narodinostnega popisa tamkaj še ni b ilo, ali tudi oni, ka čeri jo to število najvišje, ne pridejo čez 30.000. Toda od tega je znaten del, prav gotovo najmanj tretjina, naseljen v ekadanskem predelu in tedaj spoh ne more biti dvoma o tem. da so to Srbi, odnosno Jugosloveni.
Navodili smo te podatke zato, da se razvidi. kako malo je stvarno utemeljena ta pogodba, in potrebi, ali«) ji vzamemo po-Iiilnano motivacijo. Ker pa ▼ Bolgarija Albancev sploh ni. se niti i navedeno razlago še ne moremo zadovoljiti, marveč je bržkone treba iti še dalje.
Na dosedanjih balkanskih konferencah se je ravuo z bolgarske strani forsirala zahteva po zaščiti narodnih manjšin in oo meddržavnih paiktih v tem pogledu. Prej alii slej se bo moralo to vprašanje načeti) na sestankih med delegati balkanskih držav. dasi bo delalo obilo, morda preobilo preglavice lz prav posebnih, splošno znanih vzrokov bo ravno Bolgarija najbolj vztrajala na teh zahtevah. Morda je hotela sofijska vlada ravno s pogodbo z Albanijo ustvariti vzorec za nada!jn,e reševanje manjšinskega vprašanja in predlagati. da se slične pogodbe oklenejo tudi z drugimi državami. Seveda pa je bilo ravno z Albanijo 'ahko sklepati pogodbo o medseboiei zaščiti manjšin, ker teh kratko in malo — ni. Po drugod pa .'e manjšinski problem kompliciran iz čisto drugačnih vzrokov in na drugi osnovi.
Velika vohunska afera v Rumuniii
Bukarešta, 18. jan. s Politična policija je odkrila v Konstanci tajno organizacijo, ki je vršila vohunstvo za sovjetsko Rusijo. Oblasti so sprva sumile, da se skrivajo člani te organizacije na nekem grškem parni-ku, ki je bil že dalje časa v pristanišču. Poveljnika parnika so pred par dnevi aretirali, ko se je v nekem hotelu zabaval s svojo ljubico, po rodu Rusinjo. Poznejša preiskava je ugotovila, da je pri vsej stvari nedolžen, pač pa je njegova ljubica voditeljica vohunske organizacije. V teku nadaljnje preiskave je bilo v Konstanci Bukarešti in Galati aretiranih okrog 20 ljudi, med njimi tudi več vojaških funkcionarjev, ki so imeli zveze s to vohunsko organizacijo. Organizacija je imela tudi zveze z inozemstvom, zlasti s Francijo. Preiskava se še nadaljvje in pričakujejo se še senzacionalna odkritja. Listi so zelo ogorčeni nad postopanjem sovjetske Rusije, ki med pogajanji o zaključitvi prijateljske in ne-napadalne pogodbe pošilja v Rumimijo tudi vohune, kar smatrajo za nov dokaz, da Rusija ne misli iskreno.
Senzacijonalna odkritja o rovar jen ju Bethlena
Praga, 18. jan. AA. »Narodni Listy« pri-občujejo pismo iz Budimpešte, v katerem se trdi da je bil glavni predmet razgovorov bivšega predsednika madžarske vlade grofa Bethlena v Rimu določen že na Dunaju na njegovem sestanku s knezom Starhember-gom Zdi se zelo, da je bila pri teh razgovorih navzoča tudi neka skupina češkoslovaških monarhistov.
Pismo navaja nadalje, da bi se morala ustanoviti na Poljskem nekaka tajna milica. Na odredbo Gombosa je pričela v Budimpešti poslovati centrala poljsko-mad-žarskih legijonarjev. šef te organizacije Mi-kk«ši je odpotoval na Poljsko, da stopi tam v zveze s polj&ko-madžarskimi legijonarji. Nadalje je Gombos preko neke holandske bančne skupine naročil veliko količino mu-nicije iz arzenala v H;rtonburgu. Ta muni-cija ni namenjena madžarski vojski nego avstrijskemu Heimwehru, omenjena bančna skupina na stoji v zvezi z nemškim.1 podjetji g. Tresoja. čigar žena je madžarska baronica in ima zveze z madžarskimi legi-timisti ter s Hitlerjevo stranko.
Pogajanja ameriških in madžarskih bančnikov prekinjena
New York, 18. januarja AA »Newyork Times« poroča, da je odbor newyorških bančnikov, ki se je pogajal z madžarskimi bančniki o podaljšanju kreditov, prekinil pogajanja češ da madžarske banke, ki zahtevajo podaljšanje kreditov, ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi za plačevanje obresti in komisij. Kratkoročni madžarski krediti znašajo okoli 35 milijonov dolarjev. Za rad' omenjenega sklepa odbora bančnikov so ameriške banke odklonile izplačila čekov madžarskega iTrora. Ta svoj sklep utemeljujejo ameriške banke tudi s tem. da trud' same ne morejo dvigniti denarja v mrdžarskih bankah, ker je Madžarska proglasila moratorij.
Briand pri Doiimerju
Pariz, 18. januarja AA. Predsednik francoske republike Doumer je danes sprejel bivšega zunanjega ministra g. Brianda.
Ljuba Nešfs
Beograd, 18. januarja p. Iz Carigrada je prispelo danes poročilo, da je tam nenadoma preminil, zadet od srčne kapi, ju-goslovenski poslanik v Ankari g. Ljuba Nešič.
Z njegovo smrtjo je izgubila naša diplomacija enega svojih najsposobnejših članov. Pokojni Ljuba Nešič je bil izredno ljubezniv, koncilijanten in družaben človek, Id si je znal povsod, kjerkoli se je pojavil, bilo službeno, bilo privatno, pridobiti splošne simpatije.
LJulba Nešič se je rodil v čabcu 16. oktobra 1879. Srednjo šolo je pohajal v Kra-gujevcu, šabcu ln Beogradu, juridične študije pa je dovršil na veliki šoli v Beogradu. V diplomatsko službo je vstopil L 1905.; najprej je služboval v Parizu, nato pa do
prve balkanske vojne v Prištini, ki je bila tedaj še pod turško oblastjo. Udeležil se je aktivno vseh treh vojn, oo 1. 1915 do 1913. pa je načeloval jugoslovenskemu odseku v zunanjem ministrstvu. L. 1919. je bil tudi član naše delegacije pri pariških mirovnih pogajanjih. Leto dni kasneje je bil jugoslovenski diplomatski zastopnik v Skadru, odkoder je bil imenovan na mesto jugoslovenskega konzula v Trstu. L. 1924. je opravljal poslaniško mesto v Pragi, kamor se je po enem letu presledka — bil i« to leto narodni poslanec — ponovno' vrnil.
Njegovo zaanje službeno mesto je bilo v Angori, kjer je pri turški vladi zastopal našo državo kot poslanik in pooblaščeni minister.
Ljuba Nešič je bil eden izmed onih simpatičnih srbskih omladincev, ki so že leta 1903. vzdignili v Beogradu zastavo jugoslovenskega uedinjenja ter izdajali list »Slovenski Jug«, v katerem so zastopali težnjo po združenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno narodno državo. Po prvih začetkih, ki so jim bili vodje Ljuba Nešič, njegov brat Milan. Joca Tanovič. Ljuba Jovanovič in drugi, se je delo energično nadaljevalo v tem pravcu. Gibanje se je silno razmahnilo in 1. 1904 ob stoletnici prve Karadžordževt vstaje se je otvorila prva jugoslovanska umetniška razstava in kongres jugoslovenske akademske ©mladine.
Obe prireditvi sta tmeH značaj velikanskih Jugoslovenskih manifestacij, tekom katerih so množice klicale kralju Petru kot prvemu jugoslovenskemu kralju. Za pripravo teh prireditev Je prišel Ljuba Nešič tudi v Ljubljano tn uredil vse potrebno z dr. žerjavom da so bili tudi Slovenci čim dostojneje zastopani na znamenitih svečanostih.
Pod vodstvom L>ufbe Nešlča, dr. Gregorja žerjava tn Hinka Krizmana je kralj Peter tudi sprejel odposlanstvo naše cmla-dine.
Novi italijanski državni proračun
15 milijard dinarjev za vojne izdatke — Nad 4 milijarde primanjkljaja
Rim, 18. januarja, ž. Mlndetrdki svet je na svoji poslednja sej* pod predsedstvom
Muasolrnija odobrili drržavni proračun za poslovno dobo 1932/33,' ki izkazuje sledeče izdatke: finance 8.975,973.16531, pravosodje 500,698.400, zunanje zadeve 204.919.600, kolonije 457,589.940.31, ->rosveta 1.653 nti-lrijonov 853-167.80. notranje zaderve 761,567 tisoč 299. javna dela 990,574.680, promet 722,644.077.17, vojska 2.960670.546.88, mornarica 1.538.223.277, letalstvo 754.:00.000, kmetijstvo 471,474.574, korporacije 66.505 tisoč 204.80, skupno 20.059,890.942.33 Kr.
Vlada je po kratCd debati sprejela ta proračun o državnih izdatkih, čeprav je morala pri tem tudi pristati na proračunski defiioit. Dr2avn.i dohodlki bodlo namreč zr.a-šaM v prihodnji poslovni dobi le 18.647 milijonov 175339.01 lir in znaša deficit 1594 milijonov 666.695.35 lir. Vlada si ie pridržala pravioo, da v 18 mesecih <žo 30. junija 1933 spremeni nekatere postavke proračuna, če se izkaže za to potreba in pohika.
Zanimivo na novem ita'djanskpm državnem proračunu je, da je za izdatke finančnega miTMStnstva določena skoro polovica vseh državnih izdatkov. Potemrtaikem mora fašistični mežim od&teti skoro polovtioo fvo-
jfh izdatkov n«a račun državnih dolgov, njihovih obresti m amortizacije.
Druga zanirmvost pa }e ta, da je rimski
režim določil v proradumih ministre te v za vojsko, mornarico m letalstvo 4.553.793 te-eož 823.88 lir vojnih iadatkov. Treba pa j« upostevaitii, da sc skrivajo tudi za proračuna za kolonije, prosveto, notranje zadeve, javna dela in promet postavke, ki gredo na račun italijanskega oboroževanja. Na račun ministrstva za javna dela nameravajo ▼ kratkem popraviti obmejno železniško progo Trst—Reka >n jo postaviti v prvo kate-' gorijo italijanskih prog. V proračunu za
Erosveto so postavke za vojaško naobra-z-o dijakov srednjih in vi^oki'h šol, ki jo, Icalkor znamo, obvezen šolski predmet V proračunu za kolonije ®o poetavke za vojaško upravo kallijam.-kih kolonij v Afriki. V proračunu za javna de'a so do':očene vsote za bonifikacijo terena v obmejnih polom'jšnaih, Id bo služil lahko le vojaškim »vrbam. Potemtakem j« v italijanskem državnem proračunu nejman-j 5 milrljard lir (15 mifiSard dinarjev) določeno za ItaHian-j ske vojne izdatke. Te številke dovolj Pri-i čajo o iskrenosti Italije in njenih temeni po 1 miru in mzorožitvi, ki jih razglaša organizirana fašistična tdsk po vsem 6vetu.
Velika železniška nesreča v Franciji
Pariz, 18. dan. č. Nekoliko sto metrov pred kolodvorom Sailnt Just en Chaussee pni Amlensu je prišlo preteklo noč do hude železniške nesreče. Iz Pariza prihajajo-6i vlak je skočil a tira kn se je popolnoma razbilo troje potniških vagonov, natrpanih občinstva Deset oseb je bilo na mestu mrtvih, 30 pa hudo poškodovanih. V nekaj minutah Je prispel na kraj nesreče pomožni vlak z reševalnim osebjem ln kmalu za tem tudi osobje raznih drugih reševalnih organizacij. Izmed hujše ponesrečenih bo gotovo še nekaj smrtnih žrtev. Do nesreče je prišlo, ker je počila os vagona. Brzovla.k, ki Je vozili iz Amiensa v Pariz, je bil v poslednjem hipu ustavljen nekaj metrov pred krajem nesreče. Po kasnejši vesti se Je število smrtnih žrtev povečalo na 12.
Korupcija v madžarski vladi
Budimpešta, 18. januarja g. V korupcij-slci aferi, ki so jo odkrili v ministrstvu za socialno politiko in v katero je zapletenih več politikov in visokih uradnikov, je nastal senzacionalen preokret. Soosumljeni narodni poslanec dr. Emrik Dreher, ki je bil svoječasno državni podtajnik v ministrstvu za socialno politiko, je poslal vodstvu tako zvane enotne stranke pismo, v katerem prijavlja svoj izstop iz stranke. V drugem pismu na ministrskega predsednika zahteva, naj ga razreši uradne tajnosti, da bi mogel v preiskavi o tej kortrpcijski aferi izpovedati vse, kar mu je znanega V političnih krogih sklepajo iz tega, da je pričakovati senzacionalnih odkritij. Da bi naposled preprečil obravnavanje afere pri zaprtih vratih in da bi čim bolj opral sum, ki je padel nanj, je poslanec Dreher vložil pri državnem pravd-ništvu tožbo zoper vse poslance in druge osebe, ki so v zvezi s to afero obdolžili tudi njega. Na ta način se bo vsa zadeva morala obravnavati razen v disciplinarni komisiji ministrstva in v parlamentarnem odboru, tudi pred rednim sodiščem in bo na ta način omogočena kontrola javnosti.
Franci ia umi^a zlato iz Amerike
Newyork, 18. jan. s Ob priliki lanskega tK>seta francoskega ministrskega predsednika Lavala v Washingtonu je b:1a med francosko banko in ameriško državno ban-Ko sklenjena pogodba po kateri se je Fran cija obvezala, da ne ho umaknila svojih zlatih zalog iz Amerike Francoska bank? je sedaj to pogodbo odpovedala in name rava v najkrajšem času umakniti iz Ame rike vse svoje ^lato. V ameriških finančni!' krogih je ta vest izzvala veliko vznemiHe nje. vendar pa zatrjujejo v vladnih krosih da ta korak Francoske banke ne bo imel nobenih škodljivih posledic za dolar in angleški funt	"
Za
znižanje
stanovanjskih najemnin
Zagreb, 18. jan. n. Danes se je vršila pri banski upravi savske banovine ponovna anketa za znižanje stanovanjskih najemnin. Zastopnik hišnih lastnikov jc predložil pismeno spomenico, ki pravi, da bi bila velika nevarnost za vse gospodarstvo, če bi se skušalo z zakonom v kakršnikoli obliki znižati najemnine. To vprašanje naj sc regulira eeiinole po načelu ponudbe in povpraševanja. Zastopnik javnih nameščencev je izjavil, da danes ni nobenega pomanjkanja stanovanj, pač pa so previsoke najemnine. Apeliral je na hišne lastnike, da naj prostovoljno znižajo najemnine, preden jih bo oblast uredila sama. Zastopnik hišnih lastnikov je nato izjavil, da tema pozivu ne more ugoditi, ker je v organizar ciji hišnih lastnikov samo 40 odstotkov vseh hišnih posestnikov in da zato organizacija ni pooblaščena zastopati vseh hišnih lastnikov. Šef socialnega odseka Einvvalter je končno izjavil, da bo vse te želje predložil na tozadevni anketi, ki se bo v kratkem vršila v Beogradu
Novi rektor beograjske trniverze
Beograd, 18. januarja p. Za rektorja beograjske univerze je bil na današnji seji profesorskega zbora pri četrtem glasovanju izvoljen dr. Vladan Petkovič, redni profesor filozofske fakultete.
Najstarši človek Jugoslavije umrl
Banjaluka, 18. januarja n. V selu Zmi-janje je umrl najstarši mož Jugoslavija 128-letni Vaso šurban. Bil je z 18. leti že hajduk ter je pobegnil v planine, boreč se s Turki. Ko je bil 100 let star, so mu izpadli zobje ii mu zrastli novi. Danes so pokojnika pokopali ob veliki udeležbi naroda.
Pomladansko vreme v Primorju
Dubrovnik. 18. januarja n Tu je nastopilo izredno toplo in lepo vreme. Danes so zabeležili 22 do 24 stopinj nad ničlo.
Split, 18. januarja n. Tu je zelo lepo vreme in je kazal termometer 15 stopinj nad ničlo.
Hnd mraz v Banfalnki
Banjaluka. 18. januarja n. Davi Je pričelo v Banja fuki in oltollci snežiti. V nekaterih krajih je nastopil silen mraz ln je padel tsrmometer do 20 stopinj pod ničla.
Vrw»*iska nannved
Zaerebška vremenska napoved za dane«:
Pretežno oblino, megleno, stalno, zmerno hladno. — Sitnaoija včerajšnjega dne: lz-obarf.na razdelilev sega še vedno brez spremembe z depresijo nad severozanadno Ev-rono Visoki pritisk je nad južn m in nad vzhodnim delom Evrope Edino le nad iuž-pirn področjem leži relativno nizek pritisk
Dunajska vremenska napoved sa torek: Toplejše, deloma spremenljivo, vendar brez padavin.
Naši kraji in ljudje
Maks Detiček f
Celje, 18. januarja V kratkem lefcu je odšla v večnost cela vrsta mož. onih, ki so dali belemu Celju njegovo močno nacijonalno obeležje. Imena Raf ko Sai mi č, notar Drukar, dr. Vrečko, Janko Lešničar, Ivan Krajnc ter Karol Goričar so med stoterimi drugimi vklesana v bele kamne okoliškega pokopališča; cel gozd novih gomil je zrasel na položnem po-
bočji* celjskega Golovca. Včeraj se je vrsta nepozabnih dragih pomnožila za novega tovariša. Po daljši mučni bolezni je zatisnil svoje prijazne oči naš dragi prijatelj, navdušen nacijonalist g. Makso Detiček, knjigovodja Celjske posojilnice. Šele pred neka i tedni, 24. oktobra 1931. smo praznovali njegovo petdesetletnico in se ga je kot ljubega prijatelja, zvestega somišljenika in naročnika spomnilo tudi »Jutro«, Tedaj, ko smo čilemu in vedremu stisnili trdno roko in mu poželeli iskreno še na-dal njih pet križev, ni mogel nihče niti _ pomisli ti, da ga bomo, junaka iz _ koroških osvobodilnih bojev, po dvanajstih tednih spremljali k starim tovarišem na okoliško pokopališče.
Iz našega javnega življenja je z njim izginila silno simpatična osebnost. Pogrešali ga bomo Celjani, kakor bi pogrešali del mesta, če bi se nenadoma porušil. Stara zgodovina in slava predvojnega, nacijonalno borbenega Celja izumira z naglimi utripi. Jutri popoldne bomo spremili nepozabnega Mako iz Zavodne št. 30, kjer leži na mrtvaškem odru, na okoliško pokopališče. V nažih srcih mu bo ohranjen neizbrisen spomin! Bridko prizadeti rodbini izrekamo iskreno sožaljel
Atentat na sokolskega starešino
V ponedeljskem »Jutru* smo objavili poročilo o žalostnem dogodku pri Konjicah. Prejeli smo še naslednje poročilo, ki ga objavljamo v popolnitev: Drve 15. t. m. pred sedmo uro zvečer se je vračal iz sokolske seje na svoje stanovanje dr. Mejak Ervin. starešina sokolskega društva v Konjicah, obenem starešina dravinjskega sokolskega okrožja. Njegovo stanovanje je na gradu Goliču. ki leži približno četrt ure izven Konjic. Ko je prekorači! most čez potok Bezino. kakih 150 korakov pred svojim stanovanjem, sta bila izprožena iz zasede nanj dva revolverska strela iz nenosredne bližine kakih pet korakov. Dr. Mejak se je vrgel na tla. kakor b- bil zadet, dasi sta oba strela zgrešil« cilj. Napadalcev je bilo več, kakor sodi napadeni. Ker se dT. Mejak ni ffan.il, so napadalci smatrali, da je mrtev. Eden je glasno poudaril: »Dosti ima prokleti sokolski pes«. Takoj -na-to je drugi pristavil: »Zdaj pa letimo!« Dr. Me?ak ima vtis, da so bežali najmanj trije. Ko se je previdno dvignil ni mogel ugotoviti, kdo ali kakšni so bili napadilci.
Tzza volilne borbe sem je to že peti atentat, ki se je zgodil na aktivne državotvorne delavce v na*em okraju. V okraju se vrši silna subverzivna akcija V osvetljenj«
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, di je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
situacijo naj navedemo samo en primer. Te dni je zagrozil znan mož iz bližnje konjiške okolice: »Konjičane in vse one. ki so volili, bomo v 14 dneh pobili tako, da bo govno od njih brizgalo!« Na tak način naj se torej pri nas uveljavlja krščanska ljubezen do bližnjega?
Primorska akademska prireditev
Ljubljana, 18. januarja V soboto zvečer priredijo primorski akademiki, organizirani v -»Klubu jugoslovenskih primorskih akademikov«, svoj prvi družabni večer. Med primorskimi akademiki je v klubu skoraj večina takšnih, ki so šele v poslednjih dveh ali treh letih pribe-žali preko meje. Da dobe potrebne stike in se seznanijo s širšo publiko v Ljubljani, so si nadeli namen prirejati takšne družabne večere. Prvi njihov večer bo posvečen družabni zabavi in spoznanju z njihovimi ožjimi rojaki in znanci. Večer pa bo poleg tega po svoji materijalni osnovi služil socialnim namenom njihovega kluba, ki hoče tudi gmotno podpreti vsaj nekatere, podpore najbolj potrebne člane.
Na večer, ki se bo pričel ob 30. uri v dvorani Delavske zbornice in ki bo nudil pester spored, vabimo spričo tega vse, ki čutilo z našimi akademiki, da jih v okvi.ru te družabne zabave spoznajo in jih obenem tudi gmotno podprejo.
Višji samaritanski tečaj v Trbovljah
Trbovlje, 18. januarja. Rdeči kriiž ima mnogo nalog. Najvarnejše njegovo delovanje, je, da priskoči svojemu bližnjemu na pomoč, kadar je njegov življenjski obstoj ogrožen zaradi pomanjkanja hrane in drugih življenjskih rrotreb-šain. Tako prehramja trboveljski daimsika odbor RK dnevno nad 110 šolskih otrok. Druga važna naloga je, da vzgaja P"-nari-tane, ka priskočijo pni nezgodah bližnjemu na pomoč. V to svrho je priredil :lo sedaj 3 miži je samaritanske tečaje, iz katerih je izšlo nad 70 diplomiranih samariitanov
Za tretje in najvažnejše delovanje pa smatra RK v prid izboljšanju narodnega zdravja v trboveljski dolini. Dosedaj je to nalogo vršil 9 postavljanjem ferijahrh kolonij" Za povzaigo narodovega zdravja bo priredil letos tudi višjri samaritanski tečaj, ki ga bo vodila brezplačno zdravnica dir. Vilma Režum-Pirčeva. Predavanja se bodo vršila ob četrtkih. Prvo se prične 21. t. m. ob 19. na vodenski deški šolii (II. nadstropje), kjer naj se tečajniki zgilasjjo.
V tečaju se bodo obravnavala poljudno vsa vprašanja, kako si ohranimo zdravje, kako 6e varujemo nalfezfljivih bolezni, kakšen mora biti zdrav dom in drugo. Kdor bo posečal ta tečaj, bo koristil seM. družini im svojemu narodu, kajti le zdrav rod je srečen in ima bodočnost Tečaj je brezplačen. Vanj se sprejemajo v prvi vrsti absolventi nižjiih tečajev, po možnosti pa tudi vsi drugn, ki se zanimajo za to važno snov. Kdor želii, lahko napravi ob koncu tečaja diplomski irp^ Natančnejša pojasnila daje vodstvo tečaja
Belokra jkska kronika
Črnomelj, 18. januarja.
Na polnostevilo obiskanem občnem zbora Sokola v Črnomlju je bil ob prisotnosti župnega delegata iz Karlovca predlagan v potrdilo naslednji odbor: za starosto Spiro Vrankovič, za podstarosto Karel Miiller, za načelnika Jože Štruibelj, za načelnico Vera Maleričeva, za tajnika Lojze Maric, za bla-
tajnika Julij Šetina, za zapisnikarja Lojze tular, za gospodarja Avgust Kramar, za odbornike Rafael Ipavec, Dore Šetina, Jože Peršak, Hinko Prelovec in Niko Furlan. Te dni je začel Sokol pevske vaje. Petje, za katero vlada veliko zanimanje, vodi br. Martelanc.
V Nestoplji vasi, občina Kot, se je pojavil stekel pes, ki so ga uibili blizu Draga-tuša.
Zadnji sejem je bil slabo obiskan. Kupcev je bilo proti običaju mnogo, živine pa skoro nič, ker je kmetje zaradi slabega vremena niso prignali,.
Zaradi splošne gospodarske krize letos ni običajnih veselic. Le lovci so priredili ▼ nedeljo pri Laknerju zabavo, katere čisti dobiček se bo uporabil za siromašne otroke.
Avtobusu, ki vozi na Vinico, st je te dni pripetila majhna nezgoda. Vnel se je bencin, a je bil šofer toliko diuha prisoten, da je z vso naglico pogasil ogenj.
Iz beograjske kriminalne statistike
Beograd, 17. januarja. Kriminalna statistika naše prestolnice izkazuje za preteklo leto 12 ubojev in 46 poizkusov uboja, kar je skoraj polovico manj kakor v prejšnjem letu.
Med vsemi temi zločini, ki sta jih policija in sodišče popolnoma razjasnila, sta bila samo dva uboja izvršena iz koristoljub-ja, in sicer uboj služkinje Marije Krečeve ter zasebnika Ilije Tipe in njegove gospodinje Marije Nikolič-Vlahinie. In je res prav čuden slučaj, da sta oba zločinca, ki sta izvršila ti hudodelstvi, Vukov in Seku-lič, stara šele po 22 let in sta oba izučena mehanika. Beograjčan ni niti prvi niti drugi: Vukov je iz Banata, Sekulič pa iz Like. Prvi je bil že nekaj dni no izvršenem zločinu v rokah pravice, Sekuliča pa je razkrila policija šele po polčetrtem mesecu, Vsi ostali uboji in poizkusi uboja so imeli svoj vzrok v ljubosumnosti ali pa v prepiru. Med najtežje primere je tu pač treba šteti primer upokojenega načelnika mestne kontrole Boškovica, ki je v prepiru zaklal svojega lastnega sina, potem Maksa Steinerja, ki je zabodel svojo ljubimko Cirilo Bardoševo in je bil ravno pretekli torek obsojen v sedemletno ječo; dalje je grd zločin Rusinje Konoplje ve, ki je s kamnom ubila svojega začasnega ljubimca, nekega čevljarja. Primer Nerandžiča, ki je ustrelil očeta in mater, ranil brata in se nato ustrelil sam. je gotovo najgroznejsi, toda ubijalec se je sodil sam in tako strašni dogodek seveda ni imel kazenskosodnih posledic. Povod pa mu je bil prepir.
Veliko primerov poizkušenih ubojev gre na račun gostilniških prepirov, katerim je sledilo obračunavanje z nožem ali pa samokresom. En uboj pa je bil izvršen v samoobrambi: uboj trgovca Božinovida. Ubijalec Roško vi č, ki je branil čast svoje hčere, je bil oproščen.
Ženska je služila za hlapca
Kozje, 18. januarja V zapore tukajšnjega sodišča so privedli orožniki iz Podčetrtka nekega Janeza Potočnika, ki je služil dva in pol meseca kot hlapec pri posestniku Drofeniku v Imenem. Potočnik je bil osumljen neke tatvine, zaradi česar je imel opravka z orožniki. Pri aretaciji je hotel orožnikom pobegniti in je skočil v vodo, vendar se mu beg ni po-srečiL
Ko so orožniki izvršili pri njem telesno preiskavo, so z začudenjem ugotovili, da imajo pred seboj žensko, preoblečeno v moško obleko. Do te ugotovitve jih je do-vedlo dejstvo, da se Potočniku telovnik ni prav prilegal. Ker ima ženska bolj trde poteze in je ostrižena na moško frizuro, je v moški obleki mi bilo mogoče prepoznati za žensko.. Na vprašanje, zakaj se je izdajala za moškega, je dejala, da je na ta način laže dobila službo in več zaslužila. Menila je tudi, da je moška obleka za nošnjo prav prijetna. Bivši hlapec se piše Ana Ko-stanjškova in je doma iz Lastnica ob So tli.
Vlom v trgovino
Bled, 18. januarja. O tatovih na Bledu in v okolici že dolgo časa ni bilo ničesar čuti, čeprav se potika dan za dnem mnogo brezposelnih po Bledu in okoliških vaseh, ki so pa delno sploh delomržneži. V noči na nedeljo pa je neznan tat vlomil v trgovino gospe Remičeve v Rib nem pri Bledu. Trgovina se nahaja v Gasilnem domu, ki stoji na koncu vasi precej na samem. Gospa Remičeva in njen mož sta bedela to noč do 2. ure. Torej je jasno, da je vlomilec uporabil čas za svoj posel po 2. uri.
Vlomilec je bil zelo previden m kakor kaže, lokalno popolnoma orijentiran. Odprl je zadnja vrata trgovine najbrže s krampom ali podobnim orodjem. Ključavnica se ni dosti upirali in je zlikovec z lahkoto prišel v dobro založeno trgovino. Najprej se je lotil predala, v katerem pa je bilo k sreči samo 130 Din drobiža. Trgovka namreč vsak večer, kar je denarja v bankovcih, vzame iz predala. Vlomilec je odnesel razen omenjenega drobiža tudi razno mam> fakturno blago v vrednosti več tisoč dinarjev.
Vlom ie opazil zjutraj okrog 7. g. Re-mic, ki je zadevo takoj prijavil orožnikom. Vse kaže, da vlomilec ne more biti od daleč, ker so mu bile razmere v trgovini dobro znane. Škoda za gospo Remičevo je tem bolj občutna, ker je pričela trgovino šele pred tremi mesecL Upamo, da se bo marljivosti domačega orožništvo kmalu posrečilo izslediti drznega vlom in ga izro-1 čiti roki pravice.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Oglejte si nemudoma prekrasno opereto
Opojne arije slovitega komponista
Emerika Kalmana
bodo očarale tudi Vaša srca!
San o sreči, krasne melodije, balet, skratka: prekrasno!
Najnovejši Foxov zvočni tednik Predstave ob 4., %8 te 9% zvečer
Prvenstvo ljubljanske univerze v smučarskem teku
Kakor je že poročalo ponedeljsko »Jutro« je bila v nedeljo 17. t m. v Planici smučarska tekma za prvenstvo univerze v smuškem teku na 16 km. Prvak univerze
je mladi Dečmanov Tone, ki je prevozil progo v času 1:00:59, drugi je Bervar Stane v času 1:01:00, tretji pa v času 1:01:42 Baebler Leo. Jenko Boris je vozil izven konkurence, ker študira v inozemstvi!. Dosegel je najboljši čas dneva točno i uto. — Na sliki vidimo od leve proti desni: Ber-varja, Jenka, Dečmana in Baeblerja. Veselje jim sije iz oči. ker jih pričakujejo lepe nagrade, ki so jih poklonili župan g. dr. Puc in tvrdki A. Grrec ter Alpina.
Cigansko nasilje v Ždinji vasi
Novo mesto, 18. januaria
V	soboto okrog 15. je pripeljal neki vaški fant iz gozda na svoj dom drva Ko je prispel z vozom do hleva posestnika Franca Berusa. je opazil, da prihaja iz hleva starejši cigan. Ker se mu je cigan videl po svojem obnašanju zelo sumjiv. je opozoril nanj vaščane, ti pa posestnika samega, ki se je napotil s sosedi v hlev. Na veliko začudenje prisotnih je posestnik ugotovil, da mu leže v hlevu ubiti dve lepi, dragi ovci, tretja pa da krvavi iz nosa. vsa že omamljena od udarcev.
Dogodek je spravil pokonci takoj ce.o vas. Ljudje so se spustili v dir za bežečim ciganom, ki je imel pri sebi svojo tovari-Sico ciganko. Ko so vaščani dohiteli drzno cigansko dvojico, se je cigan, ki je imel pri sebi sekiro, s katero je bil pobil ovce, postavil vaščanom v bran, dočim je pričela ciganka neznansko vreščati. Po kratkem mučnem ruvanju se je vaščanom posrečilo ciganu odvzeti sekiro in ciganko vloviti. Cigan sam pa se jim je vendar izmuznil. Ujeto ciganko so odvedli na Berusovo stanovanje/Ko je cigan videl, da je njegova družica ujeta, je pričel vaščanom od daleč groziti s pokolom in požigom, cig: nka pa kričati, da je njen drug ubil že par ljudi, ter da hiti po pomoč k ciganski družbi, ki bo uničila vso vas. Vaščani so se teh groženj prestrašili v toliki meri, da so takoj upostavili nočne straže, obenem pa prosili za pomoč orožnikov. Nasilni cigan Janez Brajdič, katerega orožniki vestno zasledujejo, je bil včeraj opažen v okraju prečen-ske občine. Ciganko Angelo Brajdičevo pa so kronovški orožniki privedli v zapore novomeškega sodišča.
Nevaren požar v Šmarju pri Sevnici
Sevnica, 18. januarja.
V	nedeljo zvečer okoli 23. uTe je izbruhnil požar v hiši posestnika Zeiiča.v Šmarju. Plat zvona in sirena tovarne »Jugotanin« sta kmalu spravila vso vas pokonou. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Sevnice in Bo-štanja z ročnimi brizgalnami. Požar so mogli le omejiti, ker je bik že vsa hiša v plamenih. Da bi pomagal morebitnim ponesrečencem, je takoj prihitel tudi zdravnik dr. Mušič. V hiši je bilo pod isto streho dvoj® stanovanj in hlev. Kako je nastal požar, se ni dognano. Goreti pa je začelo v shrambi za živinsko krfho. Domači so rešili skoro vse pohištvo in živino, a hiša je popolnoma pogorela.
Posestnik je zavarovan za Z5.0U0 LJin. Sevniški gasilci so gasili do 3. ure zjutraj, a gorelo je še do dneva. Sreča je, da ni bilo vetrovno, sicer bi zadela nesreča vso vas. Pri požaTU je bilo navzočih mnogo ljudi ki so gledali in nekateri tudi kritizirali to in ono, a za delo pri ročni brizgalni jih je bilo žal le malo. V nesreči je dolžnost vsakogar, da pomaga bližnjemu, četudi M gasilec. Obenem nas ta dogodek mijno opominja, da je tudi v Sevnici potrebna nočna telefonska zveza.
Davčne številke ljubljanske okolice
Gospodarsko stanje dežele v zrcalu davčne statistike
Ljubljana, 18. januarja.
Zemljiška knjiga je lani na zgovoren način pokazala, kako je v dobi od septembra do decembra, ko je gospodarska kriza dosegla vrhainec, vladalo pomanjkanje denarja.0 V tem čsau je bilo zabeleženih in izvedenih najmanj zemljeknjitžnih transakcij. Vloge na vknjižbo hipotek so domala čisto izostale.
Davčna uprava za ljubljansko okolico je po teritorijalnem obsegu ena največjih v dravski banovini Šteje 37 političnih občin, dočim mariborska 135. Lani v decembru je bil na blagajno okoliške davčne uprave, ki se nahaja v levem traktu justične palače, ogromen naval davkoplačevalcev. Dnevno je prišlo k blagajni do 2C0 oseb, a skupaj proti koncu leta okoli 3000.
Ljubljanska okolica je lani plačala na raznih državnih davkih 6,271.745 Din. Od teh odpade na zgradarino, zemljarino, rent-ni.no, družabni davek, pridobnino in splošni poslovni davek 5,004.583 Dim, na vojnico 163.306 in na usluižbeniški davek 937.935 dinarjev. V okolici je samo 5 samcev plačalo 698 Din. Na rantnini po členu 71. davčnega zakona (hranilne vloge) je davčna blagajna inkasirala 110.722 Din. Davki agentov in potuiočih obrtnikov (krošnjarjev) so dali 9500 Din.
V ljubljanski okolici je bilo lani 890 davčnih oproščencev. ki so izkazali, da so imeli istočasno 9 živih otrok, a v nekem primeru je zadnji otrok živel samo en dan. Največ oproščencev je v Dobrunjah, nam
reč 55, dalje 53 na Vrhniki, v D. M. v Polju in na Dobrovi 45, v Horjuhi 40. Davčni oproščenci ne plačujejo nikakih direktnih davkov in tudi ne na nje naloženih dekla d. Plačevati pa morajo splošna poslovni davek. Davčni oproščenci so si na davkih prihranili skupno okoli 400.000 Din. Mnogi izmed njih so .izkazali nad 10 otrok, eden celo 16.
Na davčni upravi zaenkrat vlada zatišje, zdaj se le tuintam pojavi kak davkoplačevalec. Zivahneje in žnsrneje pa se razvija notranje uradno delo. Konec januarja in februarja bo sfrčalo iz davkarije nad 6000 opominov v okolico... Zaostanki datirajo tudi še iz leta 1928. Davčna uprava opominja in gleda, da davki po treh letih ne zastarajo. Lani je razposlala 48.400 opominov, katerim je do 95 odst davkoplačevalcev brez odloga ustreglo, čeprav so si morali ljudje iskati denar z največjimi težavami in skrbmi Uprava je bila lani prisiljena, da je proti 3600 davčnim obvezan-cem uvedla Tubežen na nepremičnine za vsoto 1,664.200 Din. Največ so trpeli okoliški obrtniki. Lepo cvetoča mizarska obrt v ŠL Vidu nad Ljubljano preživlja hude čase. Do prisilne prodaje raznih zarublie-nih predmetov je prišlo le v 16 primerih za skupnih 25.500 Din. Prisilnih vknnzb davkov je bilo 31 za skupnih 383.600 Din. Dražba posestev je bila predlagana proti 26 davkoplačevalcem za znesek 76.400 Din.
Taka je splošna slika gospodarskega stanja ljubljanske okolice v zrcalu davčne statistike.
KULTURNI PREGLED
Evgenij Čirikov umrl
V Pragi je včeraj po daljši bolezni frremi-nul ruski pisatelj Evgenij Nikolajevdč čirikov.
Čirikov je izšel iz krosa, ki ee je ririral okoli Čehova in nastopil psihološko prozo potem, ko je ruski realizem v glavnem že zaključil vse velike stvaritve svojega romana. Dolgo pred voino se je tudi v nekem našem listu pojavila slika, na kateri vidiš skupino takrat modernih ruskih pisateljev: tn je Čirikov poleg Bunina, Andrejeva. Gorke-ga in Skitalca.
Čirikov se je kot novelist finega, čeh©»-lievskega sloga posvetil predvsem psihološkemu ooazovaniu ruske inteligence. Opisoval ie živlienie moskovskih študentov m raz-n h izobčencev iz pravoverne družbe m poveličeval nasproti udobnosti in leni ravno-dušnosti malomeščanov ideal svobode, tolikanj liub vsem ruskim pisateljem pred revolucijo. Bil ie dober analisrt strasti m učinkovit slikar žrtev sooijalne in moralne odrevenelosti carskega reda in njegove birokracije. Razodeval je revoluoiiski temperament, k; na so ga tri rovoluciie dokaj ohladile. Po boliševiški zma^i ie tudi čirikov zapustil Rusiio. ki ni več poznala svobode in katere novi. revolucijski stvarnosti se nekdanji tovariš Gorkega m" mogel prilagoditi.
Izmed spisov Čirikov* je najznamenitejša niegova oentalo^ija »Tarhavovljevo življenje« (Mladost. Izgnanstvo, Vnrtev, Rodbina, peti del, ki je imel iziti v emigraciji).
Zapustil pa je tudi dolgo vrsto novel in dva dramatska spisa. Čirikova je k Slovencem vpeljala ga. Go-
vekarjeva v svoji »Ruski modemu. Po vojni in revoluciji ga je usoda zanesla tudi v našo sredino; vsi se še živo spominjamo sim-
ipatičnega starčka, ki nam je v »Ruski Matici« č tal svoje novele in spomine na daljno stepno Rusijo, na matuško Moskvo, mesto mladostnih sanj in upov. Neka vest je celo napovedala, da se bo Evgenij Čirikov naselil v Ljubljani, kjer se je nastanila njegova hči, omožena z našim gledališkim scenografom g. Uljaniščevim
Umrl je v 1 ragi in bo pokopan tam. kjer jjočiva Arkadij . Averčenko in še nekateri intelektualci predrevoluoijske Rusije. Njegovo delo pa bo živelo ne le kot dokument časa, marveč tudi kot stvaritev dobrega opazovalca in finega oblikovalca.
Odmer na§« božične ankete o češkoslovaško - jugoslovenskih kulturnih stikih. V »Prager Presse« z dne 16. januarja je priobčil g. dr. V. Burian članek »Zur B:lanz der tscheehoslovakisch - jugoelavisehen kulturel-len Beziehuneen«. V tem prispevku glostra božnčno anketo >Jutra« o češkoslovaško-ju-goslovenslrih kulturnih stikih in omenja članek »Ali so češkoslovaško - jugoslovenski kulturni stiki res tako slabi?«, ki ga ]e »Jutro« priobčilo dne 3. januarja in ki zagovarja stalvče, da je pretiran pesimizem praških kulturnih delavcev, ki so se v »Jutru« oglasili k besedi. Tudi dr. Burian odločno misiM, da ie bilanca naših kulturnih stikov mnogo zadovolrivejša nego se vidi n. pr. Jaroslavu Kvapilu in drugim, ki gledajo Zgolj z litreamega vidika in še tega omejujejo na praško stališče, odkoder ne vidijo močnega aktivizma. ki se je v zadnjih letih r>oiav;l na Moravskem in Slovaškem. Dr. Burian dokazuje, da ravno gledališki stiki ne dopuščajo tako pesimističnih sklepov. Nedavno so v Plznji uprizoriTi Go-larjevo »Rošlinko«, v Olomoucu Novačanovega
ga »Hermana Celjskega«; uspehu teh iger je treba pristaviti še najnovejši uspeh Krle-ževih »Glembajevih« v Brnu. Na jugoslovenskih odrih so v zadnjem času igrali Langer-ja. Hilberta, Čapka, Scheinpflugovo in dr. Pisec opozarja tudi na uspeh gostovanj skupine praškega Nar. divadla in turneje ge. Hiibnerjeve, omenja Rogozovo delovanie v Pragi in navaja prevode B. Vybirala. 0. F. Baeblerja in B.V. Mrka, ki jih literarna Praga, kakor vse kaže, nima v evidenci. Prav tako ©o ji neznani literarni stiki brn-skih in slovaških literatov z jugoslovenski-mi. Neupoštevana ie ostala glasba; prav na tem področju so se v zadnjih letih medsebojni stiki znatno razširili; dalje znanstveni st'ki, ki so zlarti v si a vi stiki obojestransko najživahnejši in najbolj smotrni. Naposled se dr. Burian pridružuje mnenju našega kulturnega referenta, kakor ga izraža članek v »Jutru« z dne 3. t m., da je namreč nujno potrebno, imeti v evidenci vse, kar se stori na vseh področjih češkosilovaško-jugoslovenskega kulturnega sodelovanja. To nalogo naj bi ei zastavila revija Češkoslovaško - jugoslovenske lige, »kar bi v praksi imelo večjo vrednost nego še tako duhovi® programatični članki.«
Praška proslava jugoslovenskih pisateljev-jnbilantov. Iz Prage poročajo: Praški odbor Češkoslov. - jugoslov. lige je priredil v četrtek v Inženirskem domu večer v počast štirih češkoslov. - jugoslovenskih delavcev - jubilantov: inž. I. Z. Raušaria, Fr. Govekarja. dr. Ivana Laha in Boža Lovrča. Večer je otvoril s pozdravnim nagovorom urednik »Narodnih L;stov< I. K. Strakaty. Posebej je pozdravil navzoča jubilanta pisatelia Raušaria in pesnika Lovriča. dalje zastopnike lig iz Pardubae in Plznja in druge. Spominjal
l se je nenavzočih Fr. Govekarja m Laha, katerima je bila poslana pozdravna brzojavka.
0.	Berkopec je nato recitiral Lahov slovenski prevod Nerudove pesmi »Jen dal«, nakar je prof. dr. Jo«ef Pata z velikim razume-vaniem opisal živlienje in delo pesnika Lovriča in pisatelia Raušarja. Gdč, Eva Havlo-va je s finim občutjem recitirala primere iz Raušarjeve izvirne in prevodne tvorbe, a B. Lovrič je prečital neko svojo povest. 0. Berkopec je s karakterističnimi potezami orisal življenjepise in pregled literarnega in publicističnega dela Govekarja in Laha. Gilč. Havlova je prečitala češki prevod začetka Govekarjeve povesti »Oj te ženske«, pri čemer je njena recitacijska umetnost prišla polnega izraza. Ob zaključku je 0. Ha mol zapel nekatere jugoslovenske pesmi. Red.
1.	K. StrakatT je nato zaključil ta uspeli večer.	' 1
Čei 13 milijonov dinarjev za izdanje Goe-thejevih zbranih spisov. Nedavno smo ns tem mestu poročali o novem, jubilejnem n-danju Goethejevih zbranih spisov v 50 zvezkih. Te dni je prišla iz Amerike vest, da sta se Carnegijeva ustanova in knjižnica Co-umbijske univerze v Newvorku odločili, darovati skupaj milijon nemških mark za omenjeno izdajo Goethejevih zbranih spisov. Velikodušen dar bi s® bolj orilegel v kakšen drug literaren •namen; z Goethejem je nemški knjižni trg že danes poplavljen in je tudi za Nemce veliko vprašanje, ali je res danes potrebno novo razkošno izdanje Goethe-jevega dela. ki pa bo le redkokdo lahko kupil? Rnauerjev Goethe v dveh debel:h knjigah je brez dvoma življenjsko pomembnejša proslava stoletnice Goethejeve smrti nego izdanje z milijonsko ameriško subvencijo.
Domače vesti
♦	Odlikovanje. Podpredsedali in generalni direktor tovarne Saturnus v Ljubljani g. Willy Reeser je bil odlikovan z redom sv Save III. stopnje. G. Reeser vodi to tovarno pločevinastih izdelkov od L 1324 in jo je iz malih poCetkov razvil tako, da je danes največje podjetje te stroke v državi! ter zaposluje več sto delavcev.
♦	Ljudsko delo in odkupnina za leto 1932 Kraljeva banska uprava razglaša, da je za leto 1932. odrejena cestna obveznost na dve enoti, odkupnina pa na 15 Din.
♦	Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za draivsko banovino daje nasvete iu narvodila glede kmetijskih služb svojim članom. Večji posestniki in sorodni kmetijski obrati'., ki potrebujejo nameščence kmetijske stroke, 6e lahko obrnejo na tajništvo omenjenega društva (kmetijski referent v Kraaiju). Društvo bo izkušalo po svojih močeh pomagati tako enim kakor drugim, ako bo dovolj prijav z obeh strani
♦	Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja, da so madžarske železnice odstopile od zahteve po ukinitvi brzovlakov na progi Budimpešta-Pragersko. Zaradi tega bodo omenjeni brzoviaki vozili tudi v naprej.
♦	Sestanek emigrantov v Beogradu. V
nedeljo popoldne se je v Beogradu vršil sestanek članov emigrantskega društva j Istra. Trst in Gorica«, kateremu je svrha, da zbere emigrante iz Juliijske Krajine in da podpira one, ki pridejo v Beograd, a ne najdejo zaposlitve ali pa so za delo nesposobni. Ob božiču je društvo brezposelnim razdelilo 6000 dinarjev. Predsednik je pozival člane, naj delujejo na to, da vsi emigranti iz Julijske Krajine pristopijo k društvu kot člani!. živahna diskusija se je razvila o predlogu, naj bi se osnoval. mladinska sekcija društva. Predlog je bil v načelu sprejet. Društvo se vzdržuje od članarine in prostovoljnih prispevkov.
♦	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval jutri v sredo ob pol 21. v društvenih prostorih v Gunduličevi ulici 29. g. dr. Ivan Černe, 8pe-cijalist za notranje bolezni, o športa na votli.
iztrefeSjasijis
telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo	1905
Msia - sadna kocke
Dobijo se v vseh lekarnah in drogerijah.
♦	Novi grobovi. V št. Ilju v Slovenskih goricah je nenadno preminila znana in priljubljena voditeljica ceršaške trgovine ga Alojzija Hammerjeva, stara 6J let. —
V	Geldališki ul. v Mariboru je umrla v nedeljo zasebn;ca ga. Marija Medaničeva iv. Bakra. — železničarju g. S e 1 u je umrla v soboto zvečer 4 letina hčerltica Angelca _ V Cerkljah je umrla 13 t. m ga. Helena Rožmančeva, soproga posestnika g. Janeza Rožanca, v starosti 73 let. Bila je dobra žena in znana kot Dovjakova mati daleč na okrog. — V ljubljanski bolnici je umrla v cvetu mladosti, stara šele 15 let gdč. Anica K od rova. dijakinja 4. razreda ženske realne gimnazije. Pogreb bo v sredo ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim n aše sožalje!
♦	V rimski ječi je umrl. Županstvo v Ma-rozinah v Istri je bilo nedavno obveščeno, da je v ječi v Rimu umrl Venceslav Kocijančič, ki je bil obsojen na večletno ječo pred izrednim sodiščem v Rimu. Obvestilo jo več tednov ležalo pri županstvu, ker se ga župan ni utviI taikoi izročiti sorodnikom
♦	Tragična smrt na železniških tračnicah.
V	Mostarju se je v petek ponoči pripetil tragičen dogodek. Skupina kmetov, ki so prodali pridelani tobak se je vračala domov. Na prehodu preko proge, pa kmet Mandič ni opazil, da se bliža osebni! vlak; prišel je pod lokomotivo, ki ga je zadela s tako silo, da mu je zdrobila glavo in prsni koš. Ostal je na mestu mrtev.
♦	Naši v Ameriki. Slovenski Sokol v Cle-velandu bo nraznoval letos 35 letnico ob-sroia Na obč.tem zboru, ki se je nedavno vršil, je bi! sorejet predlog, da se pomembni jubilej dostojno proslavi. — V mestu KI v ju v državi Minnesoti so se ob koncu decembra vršile volitve za tri mestne odbornike in enega sodnika in njegovega namestnika V odbor so biLi izvoljeni slovenski kandidati Štefan Ban o vec, Jože Ko Ščaik in Jožef Plut. Za sodnika je bil izvoljen Irec Wolf, za njegovega namestnika pa Slovenec Mihael Bačar. — Rojak Anton Gradišek v Chicagu je kupil neko srečko, ki so jo prodajali >Prijžtelji Rusije«. Že naslednji dan je bil obveščen, da je zadel dobitek: prosto vožnjo iz Chicaga v Moskvo in nazaj. Ker Gradišek ne namerava potovati v Rusijo, je v zameno dobil 115 dolarjev v gotovini. Gradišku je denar prav prišel, ker je mož dalje časa brez posla. _ V okrajnem zavetišču v St. Louisu je preminil rojak Janez Podjed, doma iz Orčevca na Gorenjskem. V Ameriki je živel 28 iet po več.ni v Waukeganu. — V Duluthu v državi Minnesoti je umrl Alojz Zabukovec. ki je po dolgotrajni bolezni podlegel raku. — Po mukepolni bolezni je v Clevelandu preminila Ana Strnadova v starosti 40 let. Doma je bila iz Svibna pod K umom. kjer zapušča mater, dva brata !n dve sestri. — Istotam je izdihnil tudi Ignacij Luznar v starosti 42 let V Milwau-keeju pa je po dolgem trpljenju v starosti f2 let umrl Franc Dobrota, po rodu iz Sp. Kašlja pri Ljubljani. Zapušča ženo v stari domovin1'..
♦	Pomad na dalmatinski rivijeri. Kakor
poročajo iz Dubrovnika, so na južnodalma-tinski rivijeri nastali jasni in izredno topli dnevi. Preteklo soboto je v Dubrovniku beležil termometer ob sedmih zjutraj 8 stopinj nad ničlo, opoldne v solnčnih legah 22. a v nedeljo celo 24 stopinj Celzija. Morje mirno. V okolici kakor tudi na sprehajališčih ;e živahno vrvenje.
♦	Hiralnica za duševne bolezni v Novem Celju — polna. Včeraj je prepeljal Magistrov arvtobus četrti transport slaboumnih hiral cev v Novo Celje število bolnikov je doseglo v novem zavodu predvidenih 100 bolnikov in za enkrat ni več prostora Ko bodo v nekaj mesecih, morda ▼ juniju adaptirani prostori glavnega poslopja, bo do pripeljali; še 300 nesrečnikov v Novo Celje Kako potrebna je bila nova hirata! ca za blazne, je videti Is tega, da »o takoj po odhodu prvih dveh transportov zavzeli novi bolniki njihove postelje Po današnjem stanju je vldebl. da so spravili na Izpraznjena mesta na Studencu, v bolnici za du-fievne bolezni na Poljanskem nasipu in v
hiralnici sv. Jožefa vse nujno oskrbe potrebne bolnike ia vse banovine. Ker pa naraščajo zadnja leta vedno bolj primeri blaznost., bo tudi novo poslopje, ki se bo otvo rilo kmalu napolnjeno z bednimi žrtvami alkohola, bolezni in nesreč.
♦	Nova solina v Ulcinju. V neposredni bližini reke Bojane se bodo letos zgradila potrebna poslopja za moderno solino, kjer se bo predela vala soL Vse priprave ln poslopja bodo dovršena prihodnje leto. približno 90.000 ton soli.
♦	žrtev viharja na morju. Kakor poročajo iz Tdvta v Boki Kotorski. se je pretekli četrtek 19 letni mehanik Blagoje Miloše vič iz Tivta ponoči v čolnu vračal domov v Bijelo. Bilo je viharno vreme. Naslednje ga dne so čoln našli v Ku.mbarskem zalivu v čolnu pa čevlje in suknjo. Ponoči so v Bdjelu nekateri slišali klice na pomoč. T run I a ponesrečenega Miloševuča še niso našli.
Za perzijske preproge
SMYRNA VOLNA
Vzorci na razpolago, navodila brezplačno. TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg 1.
♦	S polenom po glavi. Dne 8. t. m. je Jakob Šalamun, viničarja sin od Sv. Bolfenka v Halozah, iz neznanega vzroka udaril s polenom po glavi Jusa Blaža, posestmlko-vega sina Istotam stanujočega. Jus se je nekaj časa sam zdravil doma, ker pa mu je bito vedno slabše so ga prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili. da uma počeno lobanjo. Stanje Jusa je brezupno.
♦	Samomor brzposelnega brivca. V še-
stinskem Dolu pri Zagrebu se je obesil 32 let star brivski pomočnik Gju.ro Logome-rac. Končal ai je življenje, ker je bil že delj časa nezaposlen.
♦	Zasledovanje ubeglega sleparja Rudolfa Turka. Bivši trgovski potnik Rudolf Tunk, stanujoč v Sodil nji vasi pri žužemberku. je prestajal v novembru in decembru 1931 v jetnišnici okrožnega sodišča svojo devetmesečno kazen zapora, na katero je bil ob sojen zaradi raznih sleparij, katere je izvršil na ta način, da se je ljudem izdaja! za zastopnika te ali one tvrdke in pri tem neupravičeno kasiral denar. Dne 13. de cemibra 1931 pa je pobegnil iz navedene jetnišnioe ter je bila še isti dan zoper njega izdana tiralica Turk, ki je 167 cm visok, srednje krepke postave, ru javil h oči. kostanjevih las in oblečen v dokaj lepo ob leko, se sedaj klati po Sloveniji ter baje izvršuje še nadalje podobne sleparije, pri katerih se predstavlja za potnika neke za grebške zavarovaLnice. Okrožno sodišče v Novem mestu (preiskovalni sodnil.k) opo zarja javnost, da se pred navedenim Turkom čuva in ne nasede njegovim sleparijam, obenem pa naproša, da ga vsakdo kjerkoli oi se pojavil, javi najbližji orožni-ški postaji.
» Racionalizacija produkcije. Naša domača industrija, ki v težkih časih brezposelnosti in redukcij še vedno mnogim nud: možnost obstanka, zasluži vse priznanje za svoje delo. Z racionalizacijo produkcije ln z najmodernejšimi stroji nas Je napravi La neodvisne od Inozemstva in tudi cene njem h proizvodov stopajo v fazo predvoj nih cenikov. Te dni smo imeli priliko pregledati cene oblek prvovrstne kvalitete domače tovarne > Tivar«, ki je nedavno zopet znižala svoje cene. Ta tovarna zasluži jav no priznanje njene obleke odlične kvalitete in nizke cene se najtoplejše priporočajo. Podpirati domačo industrijo je naša dolžnost.
Ito — zobna pasta najboljša.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pllstra in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Zastopniki mesta Ljubljane pri pogrebu dr. Scheinerja. Pri pogrebu dr. Scbei-nerja sta zastopala ljubljansko mestno občino občinska svetnika dr. Pipenbacher in Miroslav Urbas. Takoj po prihodu v Prago sta izrazila v imenu mesta Ljubljane soža Ije predsedstvu COS, nakar sta posetila rod bino velikega pokojnika, ki sta ju praiv tako Izrazila sožalje ter primatorja mesta Prage dr. Bazo, ki sta ob ted priliki tudi! čestitala k ponovni izvolitvi. N avso češko slovaško javnost je napravilo zelo ugoden vtis, ker je odposlala tudi Ljubljana k pogrebu velikega sokolskega voditelja svoje zastopnike Povsod so naglašali, da Je pokojnik ljubil zlasti Ljubljano kot zibelko jugoslovenskega sokolstva in da je vedmo zahajai z največjim veseljem med ljubljansko sokolstvo, kjer je iimel toliko dobrih in iskrenih prijateljev. Zastopniku mesta Ljubljane so ee udeležili tudi vseh žalnih svečanosti .in so se v nedeljo zvečer vrnili domov
u— Posestnik Tone Vrbinc sedemdesetletnik. V soboto je praznoval 70 letnico rojstva najivišji štepanjec, posestnik Anton Vrbinc v štapanji vasi Jubilant je še čil in zdrav. Je oče občinskega svetnika Ivana Vrtinca, posestnika na Ilovici Slavje redkega jubileja se je vršilo v krogu rodbine in prijateljev. Anton Vrbinc je vzgo-jih vseh 6 sinov v narodnem in naprednem duhu.
u— Predavanje o ciljih Narodne odbrane
priredi mestna organizacija Narodne odbrane v Ljubljani danes ob 20. v restavraciji Zvezda Predavaj bo g. dr. Josip Cepu-der, podpredsednik oblastnega odbora Udeležba za člane obvezna, vabljeni pa so tudi vsi onii, fci so se prijavili za člane.
u— Predavanje g. A. Lajovica, sodnika apelacujskega sodišča >0 krizi praktične jurisprudence«, bi je lani 16. decembra odpadlo bo Jutri, r sredo 20. t. m. ob pol 6. popoldne v predavalnici št 90. na univerzi. Udeležite se polnoštevilno.
u— Uspešno delo barjanskega gasilnega društva. V nedeljo se je vršil v gasilnem domn na Ilovici občni zbor barjanskega gasilnega društva, ki so se ga udeležili člani v prarr lepem štesvilu Poročila načelnika Ivana Vrbinca, tajnika Frana Svertka, blagajnika Andreja Lavriča. člana dramatičnega odseka Ivana Mostarla ln podnačelnl-ka Šolskega upravitelja Tita Grčarja so pregledno navajala, kako uspešno Je to društvo delovalo v pretklem letu Barjanl so pomagali pri 5 požarih Dramatični odsek Je lani priredil 7 manjših Iger. ki so vse prav dobro uspele člani tega odseka so Mil teto požrtvovalni, saj so mnogi ho dili nad 2 Ima da.leč k vajam v dom Napore članov Je drastično osvetlil šolski uprarvi-i telj g. Grč ar s posebno rtatlstiko, v kateri
Feliks Bressart
sijajni komik iz filmov »Gospodična tajnica« in »Nedolžni Jakob«., Vas bo sijajno zabaval v svoji novi šalo-igri
Pisarniški
ravnatelj

Pride!
Pride!
je poudarjal, da so člani Dapravi!M k vsakokratnim vajam skupno do 300 km poti Občnemu zboru je kot zastopnik mestne občine in g župana prisostvoval obč. svet Anton Likozar. Izvoljen je bil z malo izje mo stari odbor z g. Lvanom Vrbincem na čelu.
u— Predavanje. V sredo 20. t. m. bo v
gradbeni risalnici na tehniki zanimivo predavanje g. inž. doc. M. Fakina: O računanju več etažnih okvirnih konstrukcij Vabljeni, vsi fci se zanimajo!
u— Predavanje o 6mučarstvu. V četrtek ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice o zanimivi temi »Zima i.n zdravje« direktor Higijenskega zavoda in predsednik JZSS dr. Pire. Glede na vedno večji razmah smučarstrva, ki je postalo res naš nacljonalni šport, bo zanimivo predavanje gotovo privabilo mnogo prijateljev krasnega ln 'idealnega zimskega športa. Predavatelj, znani naš športni delavec in zdravnik, bo predavaj o vplivu športa na človeka, o koristih bivanja v prosti naravi, zlasti v zjiimsken. zraku, ki je najbolj čist, in podal bo tudi nasvete, kako se je treba varovati prehlada. Predavanje bodo izpolnile številne skioptične slike. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdkil Goreč na Dunajski cesti in pri šmucu v šelenburgo
vi ulici 6. Sedeži so po 6 in 8, stojišča pa po 4 Din.
u— Spored cerkvenih slovesnosti v pravoslavni kapeli sv. Nikolaja na praznik Krstov dan (18. I.), Bogojavljanje (19. I.) in sv Jovana Krstitelja. Krstov dan: začetek sv. Mturgiije ob 9. ob 10. blagoslavlia-nje vode za vojake v vojašnici vojvode M,i-šiča, ob 20. večerna molitev. Bogojavljanje: začetek sv. liturgije ob 9.30. Po končani liturgiiji (ob 10.) bo Sla procesija (litija) iz kapele po naslednjih ulicah: Maj-strovi! do Masarykove, po Masarykovi do Metelkove, po Metelkovi do Tabora pred vežo Sokola I., kjer se bo vršilo svečano blagosJavljanje voda Zatem se bo procesija vrnila s Tabora čez Metelkovo ulico v kapelo; ob 20. večerna molitev. Sv. Jovan Krstitelj: začetek sv. liturgije ob 10.
u— Občina in gospodarska kriza je predmet javnega predavanja, ki bo v četrtek 21. t. m. v restavracijskih prostorih »Zvezde« v Ljubljani ob pol 9. zvečer. O tem pe rečem problema tepregovori na družabnem večeru društva »Merkur- župan ljubljanski g dr Dinko Puc. Predavanje zahteva posebno pozornost tako po osebnosti odličnega predavatelja kakor po aktuainosti predmeta. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon Danes, v sredo in četrtek zvečer važne vaje mešanega zbora.
u— Esperanto. Kdor •»» hoče v kratkem času naučiti tega velevažnega mednarodnega jezika, naj se zglasi v petek 22. t. m. ob pol 18. v šentjakobski šoli, kjer se bo otvoril nov esperantski tečaj za začetnike.
u— šivalni tečaj Zveze gospodinj se začne danes ob 18. v Splošnem ženskem društvu, Rimska cesta 9. Trajal bo približno 3 mesece po dvakrat tedensko od 18. do 21 Ker Je še nekaj mest na razpolago, sprejme Zveza pred začetkom pouka še par udeleženk. Pogoji so jako usodni.
u— Doba hudozimnikov se je pričela v nedeljo in traja tja do 25. t. m. V tem času godujejo Anton Padovanski, Neža, Vlncem in Pavel. Po mnenju in izkušnjah starih
vremen arJerr prinašajo ool najhujšo zimo, ki nato polagoma pojenju je. Na dan sv Pavla že nobenega berača nI več strah zi me. V nedeljo na dan sv Antona je pritis ni! precejšen mraz ln je bilo zjutraj —10 C Leta 1929. ko Je zavladala ob tem času res najhujša zima, je sprva v dobi hudozimnu kov trajal silen mraz do —20 C. nato pa je od 23 naprej začelo snežiti in so se pojavili budi zameti. Barometersko stanje je zadnje dni Izredno visoko Take višini barometer že kmalu ni dosegel. Včeraj z ju traj je namreč na meteorološki postaji beležil 780 mm, popoldne pa je zrasel še za nekaj mm
u_ Z avtomobilom v kandelaber. šofer
Božidar V. je v nedeljo okrog 7 zjutraj pripeljal z avtobusom v šelenburgovo ulico, kjer je hotel pred poslopjem Hipote-karne banke obrniti. Pri obračanju mu je za-radi poledice zdrsnil voz k pločniku ter je zadel z zadnjim koncem v kandelaber Sunek je bil seveda močan In je zdrobil svetiljko. Nezgoda se je pripet: i a čisto slu čajno, vendar bo moral šofer povrniti občini stroške.
u_ Pozor pred žeparji na trgu! Posest
n.ica Marjeta Petere a iz Zgornjega Kaši j a je prišla v soboto na ljubljanski trg, kjer je skušala spraviti v denar razne poljske pridelke. Pa je bila premalo previdna in je pustila svojo ročno torbico na vozu. dočim se je vmes pomenkovala s strankami Okrog se je sukal tudi neznau žepar, mor da je bila tudi žeparka, ki je ugodno priliko hitro izkoristil. V gneči je-neopaženo segel po ročni torbici, v kateri je imela Peterčeva okrog 800 Din gotovine. Okra-denka je opazila tatvino, ko je bilo že pre pozno in je bil tat že davno na varnem.
u— Prijeti vlomilci. Poročali smo v ne deljo o drznem vlomu na Privozu, kjer so vlomiici odnesli iz pisarne gostillničarske zadruge 8000 Din vreden pisalni stroj znamke Schmidt, precej gotovine, nekaj dragocenosti in znamk. Policija je na podlagi! prstnih odtisov, ki so bili najdeni v lokalu aretirala 30 letnega Jordana škufco, v nedeljo pa je prijela še njegovega poma-gača, 22 letnega Marjana Udovičiča, ki je tudi prišel v Ljubljano izza meje. Varnostni organi iščejo zdaj še tretjega člana vlomilske družbe, ki je pobral denar in se zna spretno slini vati. V teku nedelje sta priznala Jordan in Udovičič popolnoma svojo krivdo, povedala ime tretjega krivca ter označila tudi kraj. kjer so skrili ukradeni stroj. Stroj je policija na podlagi izpovedi aretirancev res našla zadaj za Mestnim domom tik pod gradom ter ga vrnila oškodovani zadrugi.
u— Vlom na Ižanski cesti. V hišo Ane Poženelove, ki ima tudi trgovilno. je bli ponoči izvršen drzen vlom. Storilec je za hišo odprl okno, naikar se je splazil v skladišče, kjer pa je zopet naletel na zaprta vrata, ki vodijo v trgovino, iter Jih ni mogel odpreti! je odšel v drvarnico po sekiro Ln skušal z njo priti dalje. Pri tem pa mi bil baš naj-bolj previden. Ropot je zbudil Ano Poženelovo. ki je prižgala luč ln jela kričati na pomoč. Storilec se je kričanja prestrašil in zbežal brez plesna. Mudilo se mu je tako zelo, da si ni prilastil niti nič tistega, kar biLIo na razpolago v skladišču.	•
u_ Pretepi in poškodbe. V nekem lokalu v Kolodvorski ulici so se ponoči sprhi gostje .in na/valili na 28 letnega brezposelnega delavca Alojzija Lesjaka liz Kotniko-ve uLice 3. Neka pretepač ga je sumil v spoilnji del života s tako silo, da je Leejak na mestu omedlel in so ga morala nemudoma prepeljati v bolnico, dočim je napadalce legitimiral stražnik. V bolnico so pripeljali tudi tri poškodovance z dežele. V Lužah pri Šenčurju na Dolenjskem so na padli neki fantje 25 letnega sina posestnika Stanka Eržena iz Cerkelj. Lotil! so se ga z noži Ln je eden napadalcev sunil Eržena v hrbet, drugi pa mu je prizadejal več ran na vratu in glavi. Smolo je imel 43 letni hlapec Janez Dol in ar a Horjula. Mož je sekal v gozdu drva pa mu je spodrsnila sekira in se je hudo ranil v levo nogo. že-
OLEPŠAJTE SI SV03E
NOVE OBLEKE!
•	Ali poznate moderno umetnost, da z diskretno šminko spravite svojo obleko še bolj do veljave?
ELIZABETH A R D E N
Vam bo pokazala, kako to dosežete!
•	Oglasite se pri nas in vprašajte za svet strokovnjakinjo, namestnico Miss Arden, ki Vam bo pri nas na razpolago od
18. do vštetega 20. 3ANUAR3A 1.1.
•	Pojasnila Vam bo, kako rabite puder, šminko In rdečllo za ustnice, da se Vam bo vsaka barva obleke prilegala. Pokazala Vam bo, kako lahko tu s spretno potezo, drugoo spet s temnejšim tonom zakrijete morebitne hibe, poudarite pa najlepše črte svojega obraza.
•	Važnejše od vsega tega pa je njeno Izčrpno pojasnilo, kako je treba Izvajati znamenito metodo Miss Arden doma, da si ohranite kožo mehko, mladostno in ijubko.
•	Porabite to priliko, ki si jo dovolimo ponuditi svojim spoštovanim odjemalkam brez vsakršne obveze.
ELIZABETH ARDEN DEPOT
DROGERI3A »ADRI3A«, Mr. Ph. S. BORČIČ
LJUBLJANA, ŠELENBURGO V A UL 1

Janet Gaynor
Charles Farrell
popularni in oboževani ljubavni par
govori nemški
v prekrasnem velefilmu
Bič
opojnosti
Borba moškega proti trem zlom, alkoholu, opiju in razuzdanosti!
Premiera danes! — Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer.
Zvočni kino Idea?
lezniškeiuu deiavcu Ivanu Tomšiču iz Sp. Kašlja je včeraj popoldne spodrsnilo na po-mrznjeni cesti na vasi, da je padel in si poškodoval lervo nogo.
u— V pojasnilo. Članek, objavljen ▼ nedeljski številki o gradnji novih hiš v Ljubljani, se je brez zlobnega namena vriniia napačna navedba o stroških gradnje tri-mostja. Znesek 6 milijonov dinarjev Je bil lani porabljen za vso regulacijo Ljubljanice in ne samo za trimostje. Toliko v pojasnilo, da ne bo napačnih tolmačenj.
u— Zaključni plesni venček propagandnega društva bo jutri ob 20. r dvorani Union a.
u— Jadranova plesna vaja bo v četrtek 21. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Igra jazz Odeon.
u— Dr. V. Kocijančič razpolaga z dija-termijo.
u_ Zlato, lomijeno, Zlatnike to sreforn«
krone kupi Fr. čuden, Prešernova L
Iz Maribora
a— Proslava 10 letnice Ljudske univerz«.
Mariborska ljudska univerza obhaja leto« 10 letnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila januarja 1&22, da širi narodno in svetovno kuituro predvsem med prebivalstvom Manlbora. V tem času je prirejala znanstvena predavanja, glasbene mladinske in otroško večere, poučne izlete in strokovne tečaje. Za obseg njenega dela naj govorijo nekatere številke. Do konca 1931 je organizirala 477 prireditev in 555 večerov strokovnih predmetov. V letih 1925 do 132? je razširila delovanje tudi! ca Studence, kier je priredila 27 predavanj. Njenih prireditev se je udeležilo okrog 67.000 lj-udi. Vso to delo se je izvršilo brez vsakih plačanih moči in je društvo moralo skrbeti! za kritje velikih deficitov skoraj le samo. Najemnine za predavalnice, stroške za kurjavo, luči itd. je morala LU nositi sama. Stalno majhno podiporo je uživala le od strani velikega županstva i«n sedanje banske uprave. Mariborski magistrat jo je podpiral prva leta, v zadnjih 6 letih pa je opustil vsako pomoč. Veliko podporo je uživala od strani našega občinstva, kil je rado pose-čalo njene prireditve in se mnogobroj.no vpisalo v članstvo društva V nedeljo 24. L m. ob 9.4<5 dopoldne se bo vršila majhna proslaiva v veliki kazinski dvorani. Prelat dr Fran Kovačič, naš odličn! zgodovinar ln podpredsednik Ljudske univerze, bo kratko govoril o pomenu njenega dela za flaše mesto. Nato bo koncertna matineja, ki jo priredijo pod 'vodstvom g. prof. Mirka naši odlični openn! in koncertni pevci: gdč. Vedralova, gia Skvarčeva, g. Neralič to g. Živko. Na klavirju bo spremljala gdč. Zacherlova. Prireditev bo vstopnine prosta
a— Ruška tvorni ca odpustna 86 delavcev
Tvornica ra dušik v Rušah je odpovedala delo 86 delavcem, večinoma dužinskim očetom. Prizadeti delavci so sicer slutili, da namerava vodstvo mnogim odpovedati službo, niso pa mislili, da bo to baš sedaj sredi najhujše zime, ko ni nikjer zaslužka. Ko smo vprašali vodstvo, zakaj je odpustilo delavstvo, nam je odgovorilo, da nima dela in da je prisiljeno odpustiti jih. Vsekakor na ie moremo razumeti, da so r tvornici še vedno zaposleni številni ino-zemci in da je bilo odpovedano delo samo slovenskim delavcem. Izgovor, da slovenski delavci za razna taka dela niso sposobni, ne drži, in zato pozivamo merodajne oblasti, da v tem pogledu napravijo red.
a— Na praznik pravoslavnega bogojav-ijcaja bo danes ob 9.15 v pravoslavni kapeli služba božja, ob pol 11. pa bodo verniki krenili v procesiji na Trg svobode, kjer bo opravil cerkvene obrede blagoslovijen.ia vode višji vojaški duhovnik prota Trboie-vič.
a— Zadruga prevozniških obrtov ▼ Mariboru. V soboto 23. t m. ob 19. bo v dvorani Ha'bwie!dove restavracije (Jurčičeva ulica) redni občni zbor Zadruge prevozniških obrtov v Mariboru, h kateremu se vabijo vsi člani.
a— Tujski promet V prvi polovici januarja je dopotovalo v Maribor 651 tujcev, od teh 162 inozemcev in sicer 62 z Dunaja, 17 iz Gradca in 83 potnikov iz drugih inozemskih mest
a— Na svinjski sejem 15. t e so pripeljali 75 svinj. Prodajali so mlade prašiče, stare pet tednov do enesja leta. od 80 do 700 Din. Za kg žive teže so ponujali 6—7 Din, za kg mrtve teže pa 8.50—9.50 Din. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 43 prašičev.
a— Posledice pretepov. Pri Št Janžn na Dravskem polju ie v nedeljo zvečer brez vzroka napadel delavca Ivana Zupanca njegov znanec zadal mu je tri vbodliaje v levo roko in pleča Zdravi se v mariborski bolnišnici. Avgusta Kajzerja pa je v orepi-ru treščil neki L. s tako silo ob tla. da si ie pri tem zlomil kluičnico Reševalni avto ga je prepelja' v HoinJSnico
Iz Zagorja
z— Sokol ln *mtirarski jdsek SP~ eno-žar jata na predavani* g «.xnido*ca i smuča rs t vu k' bo die v- ob 19 v dvoran. So-kolekega doma. 100 skioptiCiih aioi. iri-ditel
Kino Ljubljanski dvor
Teletoo 2730 EVELEV BBEVT — CLIVE BROOR
Osveta ženske z lepim telesom ln pokvarjeno dušo.
Ob *-, pol 8. in o. uri zvečer.
Cene 4 in 6 Din.
Iz Celja
e— Pogreba br. Maksa Detlčka danes popoldne se udeleže Sokoli polnoštevilno v krojih ln z zastavo Zbirališče ob 14.15 v telovadnici mestne narodne šole. Ostaii člani v civilu z znakom Takisto naj pridejo k pogrebu rezervni častniki, lovci in č>lant Lovske družine ter celjski legijonarji, ld jih je pokojnik vodil na koroški fronti.
e— Svetosavska proslava se bo vršila
27.	t. m. ob 9. v telovadnici mestne narodne šole. V soboto 6. februarja zvečer pa bo v Narodnem domu velika tradicijonalna »Svetosavska zabava«, pri kateri bodo nedvomno tudi letos sodelovale vse celjske gospe in gospodične v prekrasnih slovanskih narodnih nošah.
e— Celjski mestni občinski svet bo imel »vojo redno javno sejo v petek 22. t_ m. ob 18. na mestnem magistratu.
e— Uradni popravki volilnih Imenikov. Mestno načelstvo mora do konca januarja izvršiti uradne popravke stalnih volilnih imenikov s tem. da vpiše vanje vse osebe, ki imajo volilno pravico, pa doslej še niso bile vpisane in izbriše one, ki so pravico izgubili. Vojaki, ki so ali bodo letos odslužili svoj rok, bodo -vpisani uradno. V volilne imenike celjske mestne občine bodo \pisane vse moške osebe, stare 21 let. ki so državljani Jugoslavije in bivajo vsaj že 6 mesecev na teritoriju celjske mestne občine. Zadnja določba ne velja za državne nameščence. Vse osebe, ki še niso vpisane, pa imajo volilno pravico v Celju, naj se gotovo zglase v času od 18. do vključno
28.	L m. med 9. in 12. dopoldne v sobi št. 2 na magistratu. S seboj naj prinesejo krstni list, uradno potrdilo o našem državljanstvu in uradno potrdilo o predpisanem bivanju v Celju. Istočasno naj zahtevajo popravek napačno vpisanih imen, poklica, bivališča itd. vsi oni. ki so take nedostat-ke opazili.
e— »V kraljestvu Zlatoroga« je naslov krasnega planinskega filma, ki ga je iz-
kuletič. Skupina poneverjena vsota znaša 121.000 Din. Pri zadnjem poskusu dviga 6000 Din je bil G. zasačen in aretiran. Afera je vzbudila tedaj v vsej celjski javnosti obilo zanimanja in zato ni bilo zanimanje za sodno razpravo nič manjše. Miroslav G. je bil obsojen na leto dni zapora ter 660 Din globe, odnosno na nadaljnjih 11 dni zapora ter na povrnitev stroškov sodnega postopanja. S kaznijo se G. ni zadovoljil, temveč ie prijavil njegov zagovornik priziv in revizijo procesa.
e_ Nesrečen padec invalida. V neki Su-
pi v Novi cerkvi pri Vojniku je prenočeval v nedeljo 17. t. m 49-letni invalid Franc Medved, ki jc brez stalnega bivališča. Padel je v spanju precej globoko na neki poljedelski stroj tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. Prepeljan je bil v celjsko javno bolnico.
e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. krasni zvočni kulturni film »Na robu Sahare«. Predigra zvočna enodejanka.
Iz škoSje Loke
gj— Xek skrivnostni moški se je potikal te dneve po škofjeloških hišah, najraje pod noč. Ko je stopila ga. Marička Klunova iz Spodnjega Karlovca v vežo domače hiše, ji je neznanec zastavil pot z dvignjeno nogo. da bi bila gospodinja nehote padla. Na njen krik so prihiteli domači, tujec pa je z dvignjenimi pestmi zagrozil prestrašeni ženski, da mu bo že drugič uspela njegova nakana in je izginil v temo. Naslednji dan se je pojavil isti človek pri Antonu Blaz-niku na Poljanski cesti. Stiskal se je v temačni veži, ko pa je bil opažen, jo je jadmo odkuril na cesto. Upamo, da bodo skrivnostnega človeka izsledili.
Iz ftranfa
r— Izrabljanje bednega položaja. Čudno in privlačno moč ima v sebi beseda brez-poselnik. Sliši se ob vsakem koraku in neštetokrat dnevno potrka na vrata. Dobe se pa ljudje, ki izrabljajo položaj bednih in brezposelnih Te dni se je zglasil v neki tukajšnji banki lepo oblečen moški, doma iz okolice. Po prerekanju mu je uradnik daroval dinar, v zahvalo pa se je možak glasno zasmejai in pokazal jezik. V večernih urah pa se je neki drug tak Vbrezpo-selnik« oglasil pri neki gospe s prošnjo, naj mu posodi 100 Din. V njegovi zahtevi je bila že kar grožnja. Mož je odšel šele, ko je poklica'a gospa svojega moža v sobo. "Neki tretji nepoštenjak pa je v neki gostilni skoro dejansko napadel nekega gosta ki mu ni notel dati podpore, žalostno je tudi to, da so bili vsi prosilci vinjeni. Dobro bi bilo, da bi se uvedle legitimacije, ki naj jih izstavijo občine ali druga oblastva. Podobne primere naj vsakdo takoj prijavi orožnikom ali ooliciji
r— Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju priredi letošnjo predpustno zabavo gasilski ples na svečnico 2. febiru-
GOSPODARSTVO
delal agilni turlstovski klub »Skala« in ki j arja 0{, 5 zvečer v Narodnem domu. Dni ga bo naposled predvajal tudi celjski Me- §tvo je nameravalo sicer letošnjo prireditev
opustiti, vendar zaradi finančnih težkoc tega ne more Podroben spored pnnreditve objavimo pravočasno.
Iz Tržiča
č— Podružnica SPD je prevzela s 1. t. m. od banske uprave v najem cestarsko Hišico, ki jo bo skoro izročila svojemu namenu pod naslovom Planinsko zavetišče Sv. Ana. Zavetišče bo »imelo dve ločeni spalnici za moške in ženske, kuhinjo, shrambo in skupno ležišče za moške. Oskrbovano bo vse leto. Da bo pokrilo stroške te opreme, bo priredilo na predvečer svečnice svojo običajno in renomirano p red pustno prireditev »Dirindaj« v predilniških dvoranah.
č— Poziv smučarjem planincem. Podružnica SPD snuje poseben smučarski odsek pod vodstvom g. Janko Praprotni-ka. Namen tega- odseka je ta. da bo prirejal skupne daljše planinske izlete na smučeh v tr-žiško okolico. Kdor se zanima za ta odsek, naj se prijavi pri njegovem načelniku.
č— Preselitev zobnega ateljeja. Zoboteh-nik g. Oskar Gruden je zapusti! Tržič, kjer je deloval skoro dve leti, in se preselil v Beograd. Prijetnemu družabniku, ki je z vnemo sodeloval tudi pri sokolskih operetah kot dober pevec, želimo na njegovem novem kraju mnogo uspeha.
Iz Kamnika
ka— Smučarski raj na planinah. Medtem ko Kamničane že nekaj dni duši gosta megla, vlada na planinah že od 700 metrov višine krasno vreme. Na Veliki planini je nad 60 cm snega, ki je prav ugoden za smuko. Temperatura znaša zjutraj do —5. Tudi na Menini planini so ugodne snežne razmere. Vremenoslovci zatrjujejo, da bo
stni kino" od petka 22. t. m. dalje. Film bo v Celju tekel najmanj 5 dni in se bodo sleherno popoldne vršile tudi posebne šolske predstave.
e— Avtomobilske prijave. Celjsko sresko načelstvo obvešča vse lastnike motornih vozil, da v najkrajšem času prijavijo svoja vozila v svrho nove registracije. Obrazci prijav se dobe pri vseh občinskih uradih.
e— Umrla sta v celjski bolnici 54-letni železniški čuvaj Florjan Pogačnik iz Pe-trovč in 34-letni rudar Drago Metličar z Rečice pri Laškem.
e— K poročilu o roparskem napadu v Kaplji vasi. ki se je po njegovi lastni izjavi pripetil posestniku Francu Florjanu, smo bili informirani s pristojnega mesta, ki je vodilo v zadevi preiskavo, da se ta napad sploh ni izvršil, temveč je dozdevni napadenec napad le fingiral. Z zadevo se bo bavilo še sodišče.
e— Poneverbe pri tvrdkj Blaž Sodln, ki jih je skozi 2 leti vršil tvrdkin knjigovodja Miroslav G. iz Celja, eo se obravnavale v soboto dopoldne pred tričlanskim malim senatom okrožnega sodišča. Senatu je predsedoval apeL sodnik Levičnik, prised-nika sta bila 3. o. s. Brečko in Radej, državno tožilstvo je zastopal namestnik Les-iak, zasebnega udeleženca odvetnik dr. Skobeme. obtoženca pa odvetnik dr. Mi-
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Torek, 19.: Zaprto.
Sreda, 20.: Zapravljivee. B. •
LJUBLJANSKA OrERA
Začetek ob 20. Torek, 19.: Luiza. A. Sreda, 20.: Dežela smehljaja. E. Četrtek, 21.: Židinja. D.
Ljubljanska drama bo začela ta teden s ekušnjami za Shawovo petdejansko igro »Zdravnik na razpotju« Delo je prevel Oton Zupančič, režira Ciril Debevec, Premijera bo sredi meseca februarja.
Ljubljanska opera. Velika francoska opera >Lu!za< bo ponovno peta na našem odru danes v običajni zasedbi in pod taktirko ravnatelja Poliča. Predstava je za red A _ V sredo 2. t m. je poslednja abonentska predstava prav lepo uspele operete »Dežela smehljaja«. Predstava je za rod E. V četrtek pa se ponovi po več teden skem presledku opera »Židinja* za red D
_ Kakor že iavljeno, pripravlja naš operni ansambl prem.ijero operete »Trije mu
šketirji« v režiji gosp. režiserja Krefta Sno»v je zajeta iz znanih Dum asovih romanov »Trije mušketirji« In »Dvajset
let pozneje«. Celo dejanje je razporejeno na 14 slik ki se silno hitro menjavajo, sko
ro brez 24. t. m.
Razdelitev kontingenta za izvoz lesa v Francijo
Pred dobrim tednom smo na tem mestu poročali o neuspeh konferenci delegatov ljubljanske sarajevske in zagrebške zbornice za T6i, ki se je vršila v Zagrebu zaradi razdelitve kontingenta za izvoz >esa v Francijo in Alžir. ki nam ga je odobrila francoska vlada. Delegati iz Bosne so na tej konferenci-zahtevali, da 6« ves kontinent dodeli ofiriim tvrdkatn, ki 9o v letih 1925 do 1929 izvažale les iz Jugoslavije v Francijo in Alžir. Na tej bari so zahtevali, da se od skupnega kontingenta prepusti podjetje na področju savske banovine in Bosne 94 oetet. kontingenta, dočim naj bi se dravfra banovina zadovoljila z ce tankom 4000 ton aH 6 od«t
Ker na konfermeci. kakor rečeno, ni prišlo do sporazuma, je minister za šurme m rudnike na 'pod'-11'?' ffclepa gosn^i-atsko-finančnega komite'« ministrov razdelil kontingent takole: Skunrni kontingent za I. četrtine se na področja zbornic v Ljubljani. Zagrebu in Sarajevu razdeli takole: (v tonah):
Kontingent za Francijo (5763 ton) Ljubljane Zagreb Sarajevo hrastovima 185 1900 — butkovina 1*5 500 — jclovina _358 700 192:>
738 3100 1925
Kontingent za Alžir (10.500 ton)
hrastovima 140 238 ~ bukov i na 140 237 2* je Lov in a _845 1400 /230
1125 1875 7500 Kakor je »z gornjih podatkov razvidno, odpade od kupnega kontingenta za Francijo in Atžir okrog 12 odst Pri .rarzaehtvi kontingenta je biio upoštevano, da znaša celoletni naš kontingent za izvoz v Francijo okrog 24.000 ton. Ta kontingent se razdeli t žico, da odpade na področje zbornice v Sarajevu 8000 ton jelovime, na p a-ročje zbornice v Zagrebu 8000 ton torasto-vine 2000 ton bukovine in 3000 ton je.ovi-ne in končno na področje zbornice v Ljubljani 500 ton hrastovinc, 500 ton bukovine in 2000 ton jelovine.	.
Kontingent za Alžir v celoletni vssmi M tisoč ton pa se razdeli tako, daodpadcna področje zbornice v Sarajevu 1000 ton bukovine in 29.000 ton jelovime, na področje zbornice v Zagrebu 1000 ton hrastov.nc. 1000 ton bukovine in 6000 ton jelovinc in končno na področje žarnice v Ljubl;aru 500 ton hraPtovinc, 500 ton bukovine m
3000 ton jelovine.	.. .__
Les, namenjen za Francijo, ho mogoče izvažati samo v okviru gori navedenih ko-Pčin s potrdilom pristojne zbornice, da količina kontingenta ni izčrpana m da v tem pogledu ni ovire ra izvoz. Zbomncc bodo wrf< mesec najkasneje do 5. prihodnjega meseca predlagale ministru za sume m rudnike seznam izdanih overenj s eumarao količino izvoženega lesa.
pavz. Premijera bo v nedeljo
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Torek, 19.: Škorpijon. C. Sreda, 20.: Lutka. A.
Četrtek, 21.: Škorpijon. B.
★
lz gledališča. Prva ponovitev Kulundžiče-ve eroteske »Škorpijon« ki je v soboto ob premijeri napravila na občinstvo izredno močan vtis, bo drevi M C. Jutri se ponovi zabavna in melodMozna Audranova opereta »Lutka« za A V četrtek se uprizon »Škorpijon« za B Mariborski podžupan, pisatelj Rudolf Golonb je dovršil svoie drugo večje dramsko delo: »Groteska sedanjosti« in ga izročil mariborskemu gledališču v uprizoritev. Kot naslednja dramska premijera se
in sicer na 43.7 •/• v novembru in 43.4 •/• v decembru.
Znatno povečanje hranilnih vlog.
Kot dobro znamenje v sedanji denarni krizi moramo ugotoviti naglo naraščanje hranilnih vlog, ki je bilo zabeleženo zlasti v decembru. Pri tem morimo ugotoviti, da se stanje vlog na knjiiiee pri Poštni hranilnici tudi v kritičnem mesecu septembru ni zmanjšalo, kakor je razvidno iz naslednje primerjave:
Hranilne vloge stanje mesečni prirastek L 193L konec meseca 1931.	1930.
julij	287.2 + 15.9 + 12.0
avgust	296.2 + 9.0 + 10.1
september 298.5 + 2.3 + 6.7 oktober	306.7 + 8.2 -f 8.4
november 313.9 + 7.2 + 3.4 december 334.0 + 20.1 + 13.5
Kakor je iz gornje primerjave razvidno, je mesečni prirastek septembra padel na 2.3 milijona Din: oktobra se je že povečal na 8.2 milijona, septembra 7.2 miiiiona, decembra pa kar 20.1 milijona Din. Tako novembra kakor tuili derembra je bil prirastek hranilnih riog pri Poštni hranilnici večji o«s-go v istem mesecu !. 1930.
Končno je podati še sliko razvoja hranilnega prometa Poštne hranilnice v zadnjih etih. Stanje hranilnih vlog se je od L 192S. gibalo tako-le:
ob koncu 1928.	36.4 milij.Din
„ „ 1929. 106.6 „ „ „ „ 1930. 209.6 „ „ „ 1931. 334.0 „ „ V teko pret. leta so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za 124.4 milijona Din ali za 59*/» stanja oh konca I. 1930. Ce upoštevamo še čekovne vloge, tedaj vidimo, "da je imela Poštna hranilnica lani ob koncu eta vsega 1134 milijonov Din vlog.
Uveljavljenje deviznega kliringa z Avstrijo
Beograd, 18. januarja. AA. Narodna banka obvešča naše izvoznike in uvoznike blaga, da stopi 20. t. m. v veljavo dogovor o klirinškem prometu ra blagovni promet med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Vsa plačila za izvoženo in uvoženo blago se bodo morala izvrševati samo preko novčaničnih bank.
Narodna banka poziva izvoznike, naj na-roče svojim dolžnikom v Avstriji, da morajo položiti dolžne zneske preko tamkajšnjih bank avstrijski Narodni banki na Dunaju v korist naše Narodne banke na njihov račun. Prav tako poziva Narodna banka uvoznike, da plačajo svoje dolgove za blago v Avstriji našim pooblaščenim bankam, ki so obvezane vršiti izplačila preko Narodne banke.
Plačevanje na kak drug način ni dovoljeno in le kaznivo po zakonu o kazenskih sankcijah z dne 8. oktobra 1931.
torei pripravlja krstna predstava tega nad I cuje. se rse zanimivega dela, ld ga režira J. Kovič. I Lendava
pri te mostalo še dolgo časa. V Kamniku je s smučanjem konec, ker je izginil že skoro ves sneg. zato pa bo prišla do večje veljave skakalnica, katero bodo spravili v tako stanje, da bodo naši tekmovalci danes lahko trenirali na njej.
Iz šoštanfa
št— Sokolsko društvo Šoštanj se iskreno zahvaljuje br. Franu Mediču, industnijcu v Ljubi jami, da dar 1000 Din, ki jih je poklonil v počaščen je pokojnega br. Jožeta, ki je biil član našega upravnega odbora. Rejec, star.
š— Nezgode sankačev. Gostilničarjev sin Oto Galof je v petek zvečer pri sankanju na precej ledeni cesti zgubil oblast nad drvečimi sankami ter padel ravno na neki iz snega štrleči drog, ki mu je popolnoma predrl stegno nad desnim kolenom. — Na istem kraju je zavozila v plot 71etna Vida. hčerka slikarja g. Novaka. Dobila je na desni nogi več centimetrov veliko in precej globoko rano.
Iz Ptula
j— Brez cerkvenih obredov je bil položen k večnemu počitku. 2e svoječasno smo poročali o smrti g. Antona Jurce. Nismo pa poročali, da je cerkveno oblastvo zaradi kanonskih predpisov odklonilo cerkven pogreb in sicer zaradi tega, ker se je njegovo truplo vpepelilo. Žara s pepelom pokojnika je prispela te dni z Dunaja in so bili preostanki pokojnega tiho položeni v družinsko grobnic* na mestnem pokopališču.
Iz Prekmurja
pm— Občni zbor SoMa v Murski Soboti
bo 25. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Udeležba članov obvezna!
pm— Na šolo v Mursko Soboto ;e bila premeščena iz Kuzme gdč. Antonija 5tcfc-ljeva. Z njo si je pridobili tukajšnj-' Sokol agilno članico.
pm— Sokolska četa ee je ustanov' la v L'ertoči. Priglasilo se je 45 članov To je že 9. četa. ki jo je organiziral m .rskoso-boški Sokol v teku enega eta Khl- or še čuje. se snuje sokolska četa tudi t Gornji
Poštna hranilnica v preteklem letu
Naša Poštna hranilnica ie pravkar objavila podatke o svoiem stanui ob koncu pret. leta. Iz teh podatkov ie razvidno, da šale čekovne vloge ob koncu decembra <»»-6 milijona Din: v teku decembra so se čekovne vlo^e povečale za okrog 32 milijonov Din, nasproti stanju ob koncu seotembra pa zn»: sa prirastek vlog skoro 100 nvliionov. Tudi leta 1930. so se čekovne vloge od konca septembra do konca derembra sezonsko povečale za okrog 100 milijonov Din. Razlika ie le ta, da po bile pred enim letom nekoliko vsšje; znašale so namreč 978.8 milijona Din, to je za okrog 80 mili'onov Din več kakor ob koncu pret. leta. Spričo razmer na našem denarnem trgu pa ta razlika ni baš znatna.
Na podlagi številk, objavlienih za december in za ostale m^ece oret. leta. nam ie sedaj mogoče sestaviti s>'iVo o razvoiu našo Poštne hranilnice v zadniih letih. Celoletni čekovni promet se ie zadnja leta gibal tako-le (v milijonih Din):
ček. promet ček. vloge
1922. 1025. 19°6. 1927. 19°8. 19°9.
1930.
1931.
17.270 30980 40.570 40.340 53 8°0 50.730 65 540 63213
226 ?A8
622 666 913 979 800
Št. rač. R300 12.500 13600
16*fK1 17.800 19.8« Ki 20.300
Po neorekinieni vrsti let stalnega narašra n?a se je čekovni »»romet 'ani nekoliko zmanjšal. in sicer za 2«U milijarde D'n; ve"*"'' ra še vedno nre^eM promet ▼ letu 1929. Skoro ves tn nrimanikliai v prometu na odpade na iadnie mesece nret. leta. Primanjkljaj v čekovnem promet" v primeri z od7»-variaiomm mesecem 1. 1930. je zn^al: v gustu 140. v flentembru 595. v oktobru 11 «9. v novembru 757 in v decembru 1046 milijonov.
Brezgotovinski promet
Zan:miv je razvoi brezgotovinskega čekovnega prometa. Odstotek brezgotovinskega prometa v skupnem čekovnem prometu se je zadnja leta stalno dvigal. Leta 1927. Je znašal delež brezgotovinskega čekovne«™ prometa 45.3'/«. leta 19°« 46.6 "h. leta 1929. 48 5°/« in predlanskim 49.1%. Lani je v po-četku leta brezgotovinski promet prekorači celo 50®/» (v iannarju in marcu); v juliju ie znašal še 49.8 •/», v avgustu pa ie pričel nazadovati, tako da je znašal v oktobru, ko ie denarna kriza dosegla vriiunec, le še 42.4 °/o. V novembru in decembru se ie delež brezgotovmskega prometa zopet dvignil.
Devize	Valute	Efekti
4067	58	333
2871	4	335
3132	4	262
3144	2	335
2877	62	273
— Lanski promet zagrebške borze. Zagrebška borza za blago in vrednote je pravkar objavila podatke o lanskem prometu. iz katerih je razvidno, da je tako v devizah in efektih promet nazadoval. J® promet v valutah se je znatno dvignil. Promet se je v zadnjih letih gibal takole (v milijonih Din):
1925.
1928.
1929.
1930.
1931.
Devizni promet j« lani skoro dosegel minimum, ki je bil zabeležen leta 1928; nasproti letu 1930. je nazadoval za 2t»3 milijonov Din. Valutni promet pa se je v zvezi z lanskimi valutnimi perturbacijami povečal kar od 2 na 6i2 milijonov Din. Naravno je tudi promet z vrednostnimi papirji nazadoval za 62 na 273 milijonov Din. V prometu z efekti je najbolj nazadoval promet z državnimi dinarskimi obveznicami, in sicer od 230 na 143 milijonov Din, dočim se je promet z državnimi dolarskimi obveznicami povečal od 81 na 106 milijonov. V deJ-nicah denarnih zavodov je znašal promet 14.6 milijona Din (za 1.6 milijona več nego L 1930), v delnicah industrijskih in drugih podjetij pa 7.4 miiiiona Din (—3.6 miliie-na).
= Opozorilo lesnim trgovcem. Zveza trgovskih gremijev v Liubljani sporoča: Lesne trgovce - uvoznike lesa na Madžarsko pozivamo, da takoj sporoče koliko lesa so izvozili na Madžarsko v letu 1930. in koliko leta 1931., nadalje kakšne vrste lesa -so izvažali ter je-li imajo trenotno nasproti madžarskim odjemalcem kake terjatve in koliko znašajo v dinarjih. Ker je točna statistika o zgorajšnjih podatkih nujno potrebna, prosimo, da jih vsi lesni trgovci nemudoma sporoče Osrednji sekciji lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, Gregorčičeva ulica, Trgovski dom.
= Uveljavljenje avstrijsko-jugoslovensk* pogodbe o deviznem kliringu. Kakor poročajo z Dunaja so glede avstriisko-jugosio-venskega deviznega kliringa nastopile ovr-re. ki so onemogočile uveljavljenje ra predviden termin 15. t. m. Težkoče, ki so nastale, pa so že odpravljene. Jugoslavija je postavila zahtevo, da se tudi tranzitni promet uredi v okviru pogodbe, na kar Je Avstrija v glavnem pristala. V ostalem ho pogodba ostala nespremenjena in se bo kli-
žrebanje drž. razr. loterije
Pri žrebanju državne razredne loterije dne 16. januarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Premija:
Din 250.800 srečka štev. 26.432, Din 50 000 srečka štev. 33.502, Din 40.000 srečka štev. 12.639, Din 10.000 srečke štev. 13.826, 44.381, 52.^ Din 8.000 srečke štev. 8.026. 13.286. 31.348. 87 719 26 270. Din 5.000 srečke štev. 52, 848, 18.565, 40.918, 48.607, 61.836, 71.695, 79.661, 3835. 90.123. 11.833.
Din 2.000 srečke štev. 16.252,15.352, 21.964. 23.687, 25.724 49 754 50.632 58.834, 59.309, 66.155, 66.969, 74,301, 75.328, 76.283, 79.951, 96.692, 17.703, 2§.338
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
rinško postopanje nanašalo Je na obveznosti iz blagovnega prometa, ne pa na obveznosti iz finančnega prometa. Dinarske
terjatve v Jugoslaviji, ki so prej nastale rz blagovnega prometa, so v klirinškem prometu upoštevane. Pogodba se bo predvidoma pričela uporabljati 20. t m.
= Švica Je tudi Avstriji odpovedala trgovinsko pogodbo. Kakor znano namerava Švica na podlagi sklepa zveznega sveta urediti trgovinski promet z inozemstvom »a novi podlagi, in sicer z uvoznimi kontingenti. Temu novemu sistemu trgovinske politike hoče prilagoditi obstojeee trgovinske pogodbe. Pred tedni je zaradi neuspelih pogajanj odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, sedaj pa je odpovedala tudi pogodbo z Avstrijo, ki bo potekla 18. februarja. Do sklepa nove pogodbe pa se bo, kakor ie bilo to dogovorjeno že z Nemčijo, tudi po poteku stare pogodbe uporabljal nadalje princip največjih ugodnosti.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg koruze in 600 kg dodatka za kavo. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave kolesnih delov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave usnjatih jermenov, električnih strojev, 1 transportnega traku, vodovodnih cevi, ventilov, gumijevih cevi, električnih ventilatorjev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 4. februarja ponudbe glede dobave 5500 kg plinskega olja. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 11. februarja ponudbe glede dobave naprave za električni motor. Dne 5. februarja se bo vršila pri direkciji drž. železnic v Subotici ofertna licitacija glede dobave 4154 m ognjegasnili cevi; dne 6. februarja pa glede dobave ključavnic za skretnice. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
Borze
18. januarja.
Na ijoifcfijafnsdci borza je danes zna-tneje popustila deviza Ncw York, čij« denarni tečaj je zopet padel pod 56. Popustile pa tad:i devize Pariz, Trat, Praga in Bruselj. Deviiza Curiih je ostala neizpremenjena, le Amsterdam se je nekoliko dvignil.	.
Na zagrebškem efektnem tržušcu ▼ Vohu škodi danes ni priiSo do prometa. 7 odst. Blairovo posojilo se je nadaljc_ nekoliko clarepilo in je bido zaMjučemo po 50. 8 odst. Blairovo posojilo pa je bilo zaključeno po 57. Trenutno so tečaji dolarski nap^ev v ZagTebu za meskaj točk višji nego v Beogradu.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2261.41 - :22«8.2->, Bruselj 781 78-784.14, Curih 109 7.2o do 1100.55, iveradon 194.80—196.40. New Yprk 5699.98-5616.98, Pariz 221.15—221.81. Praga 166.45-166.95. Trst 282 31—284.71
Zagreb. Amsterdam 2261.41 - 2268.2'». Berlin (privatno) 13.575 - 1|60. Bn^elj 78178 — 734.14. London 194.80 — 196.40, Milan 282.31 - 284.71, Ne^Tork kab-l 5621 98 — 5638.98. Newyork cek 5o99-98 <]o 561698. Pariz 221.15 - 221.81 Praga 166.4o do 166.95. Curih 1097.25 _ 1100.o5. Bukarešta 33.20 — 3365
Curih. Beograd 9.10, Pariz 20.15 London 17.875, Newvork 512.50, Bruselj 7L40 ^n 25.80, Madrid 43.30, Amsterdam 206.10, Berlin 121.30. Stockholm 98.75, Oslo 96.7o, Ko-benhavn 98, Sofija 3.71. Praga 15.17o.
Efekti
Zaereb. Državne vrednote: Vojna škoda
kasa 240 - 248, za januar 248 bi investicijsko 58 b!.. 4«'» agrarne 33 bi., 6% begluške 36 - 38. 7°/e Blair 48 50 - 50 8''« BlaiT 54.50 — 57. 1% Drl hipotek, banka 46 _ 50
Beograd. Votna škoda 230 zaklj., 7V® investicijsko 59. 58.50 zaklj., 4«/o agrarne 28.^0 den., 6% begluške 36 zaklj.. 8*/. Blair 5-4 bi., 7•/• BTair 46 — 47, TU Drž. hipotek, banka'47 bU Narodna banka 5150 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (18. t m.) Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon remeljnov in t vagon tramov.
ŽITO
+ Chieago, 18. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 58, za maj 60, ra juh j 58.875, za september 60; koruia: za marc 39.75, za maj 41.875. za julij 43.125; oves: za maj 26. za julM 25.625:rž: za maj 48.625.
+ Novcsadska blagovna borza (18. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 25 v. Pšenica: baška, potiska, 80 kg. 1°/« 250 zaklj. Rž: baška 150-155. Oves: baskl, sremski, slavonski 127 50-132.50 Koruza: baška s kakovost, garancijo 60.50—65; baška. sremska za marc - maj 77.50 — 80; sremska s kakovostno garancijo 63 — 66; >remska. pariteta Šid 65 - 67.50: baškj sušena 74 — 76; sremska sušena 7o do 77; pariteta šid sušena 76 — 78. — Ječmen: sremski. 63'64 kg 122.50 do P>7 50 Moka: baška in banatska »0gg< m v(V< 360-380; »2« 340—360; >5< 305 do 310. *6« 255-265: »7« 190-200; »8< 122.50 do 127.50. Otrobi : baški in sremski 85 do 90: banatski 80—85. Fižol: baškt sremski b«l< brez vreč. 2»'.. 187.50-192.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (18. t m.) Tendenca slabša; promet omejen. Pšenica: za marc 12,32 — 12.33, za rnai 13.20 — 13.21: rž: za marc 14.45 — 14.47, za rnai 15.10: koruza: za mai 14.53 — 14.55.
Drzen vlom v trafiko
Murska Sobota, 18. januarja. V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci vlomili v trafiko ge. Sokolove na Glavnem trgu v Murski Soboti. S ponarejenim ključem so vdrli v paviljon ter odnesli večjo množino cigaretnega tobaka, tobaka za pipe, cigaret, užigalic, koledarjev in drugih drobnarij. Ukradl' so tudi večjo košaro, v katero so najbrže naložili ukradeno blago. Šipe na oknu so potrli. V trafiki so pozabili dolgo kovaško pilo. ki jim je služila /a »lom.
Nerazum'pvo ie. kako je moglo biti njih početje neop^ženo. ko se vendar nekaj ko-akov vstran nahaja močna električna ob-ločnica k; razsvetljuje ves prostor Tudi stražnik, Id izvršuje nočno službo na križišču. 'ih ni opazil.
Najbrže so bili isti zlikovci. ki so hoteli vlomiti potem tudi pri vrtnarju Gvorfi v Šolski ulici, kjer so pa bili pravočasno opaženi in pregnani. Skoda, ki so jo povzročili zlikovci v trafiki, je preoejšnja.
=__==_=== »JUTRO« št. 15 -	6	—
Iz življenja io sveta
člani druge Lavaiove vlade
V sredi ministrski predsednik Laval (XX), poleg njega novi vojni minister Tardieu (X), v ozadju državni pod tajnik v kolonialnem ministrstvu Diagne, edini črnec v
francoskem kabinetu
Brezžična postaja
v naši glavi
Novi izsledki moderne znanosti
Največja preproga na sveta
V Povčrovu na Češkoslovaškem so izdelali za novi hotel Astoria v New Yorku dve ogromni preprogi, od katerih bo ena doslej sploh največja na svetu. Meri 350 m2 in tehta 3000 kg. Naša slika jo kaže razprostrto na dvorišču tovarne, ki jo je izdelala. Prevoz takšne velikanke s Češkoslovaškega v Hamburg ni bil malenkosten. Kabdl so celo kolono tovornih avtomobilov. V Hamburgu so jo z vso previdnostjo dvignili na ladjo in so jo tudi že pripeljali v New York
Zanimivosti iz vsega sveta
Človeštvo že tisočletja nakopičuje spoznanja na spoznanja, a o samem orodju spoznanja, o svojih možganih, je zelo malo poučeno. V zadnjih letih se sicer ustanavljajo zavodi, ki jim je specialen namen proučevati
možganske skrivnosti.
Med najbolj znamenite zavode te vrste epada n. pr berlinski zavod za proučevanje možganov ki ga vodi prof. Vogt, a vendarle stojimo šele ob pričetku temeljnih spoznanj c našem miselnem in čustvenem središča.
Raziskovanje možganov nikakor nima samo teoretičnega pomena, temveč tudi praktičen, saj odvisi vse bistvo človeka, vsaka njegova lastnost, naj si bo družbi koristna ali škodljiva, od
strukture njegovih možganov.
Pri preiskavi možganov kakšnega zločinca so ugotovili po njegovi smrti n. pr. v določeni plasti velikemožganske skorje neznatne defekte — ti defekti so pa bili krivi zločinčevega zadržanja v življenju, če se nam posreči takšne bolne spremembe v možganih preprečiti, če se nam posreči dovajanje določenih razvijalnih ali oviralnih substanc v določene dele možganov ustaviti (kar se deloma že vrši) tedaj bo mogoče v bodočnosti na enostaven način ozdravljati duševne bolezni, karakter-ne defekte, zločinska nagnjenja itd.
Kako so zgrajeni možgani in kako delujejo? že na zunaj se ločijo znatno od vseh drugih delov našega živčnega sistema. Tako zvani veliki možgani niso nikjer v di-
Mandžurija — radio — Amerika
Floyd Gibbons, najboljši in najdražje plačani ameriški radio reporter, je odpotoval v Mandžurijo, odkoder bo s pomočjo majhnega prenosnega aparata za kratke valove oddajal poročila ameriškim radio družbam
> '	-------Z-TZZZI--	_. -	=
Pomen telesnih vaj za poklicno delo
Kakor jih imajo v vseh modernih državah, smo tudi pri nas pred kratkim dobili
E osebno ministrstvo za telesno vzgojo, ki o skrbelo, da se bo tudi telesna kultura po vzorcu velikih zapadnih držav gojila čim bolj smotreno in med najširšimi plastmi našega navoda. Vse delo za telesno vzgojo je bilo do sedaj — razen pri Sokolstvu — v rokah športnih in teles.nokulturnih društev. ki seveda niso imela sredstev in deloma tud' ne kvalificiranih moči za pravo športno vzgojo svojih članov.
Dnevni vzgledi kažejo, da je treba za današnji čas naglice in trdega boja za vsakdanji kruh. za čas nezdravih življenjskih pogojev v velikih mestih, neprimernih stanovanjih in zadehlih delavnicah ter pisarnah železnih živcev in trdnega zdravja, če človek noče pasti kot žrtev razkrojenih živcev in uničenega zdravja Moderna doba je za posameznika doba skrajnih naporov. ki jih lahko prenaša le zdr^v telesno •i<n duševno polnovreden človek Razen tega je poklicno delo običaino enostransko 'a-ko da čuti človek ki je zanoslen v poklicu samo telesno ali duševno, notrebo da z gi banjem na prostem in vajami s telesom izravna svoje sile in se s tem ojači za vsakdanji posel, ob katerem si od dneva do dneva gradi pogoje za življpje, najprej za in pozneje še za družinsko.
rektni zvezi z živci, ki vodijo v telo, temveč v posredni preko »nižjih« možganskih delov (malih možganov, srednjih možganov itd.). To je torej
centrala našega telesa,
ki sprejema in odreja vsako naše telesno in duševno zadržanje. Po velikih možganih se človek loči najbolj od drugih živali in šele po njih je mogel postati »krona stvarstva«. Človeški možgani tehtajo povprečno 1300—1400 g, od teh odpade na velike možgane 1100—1200 g; gorila pa, razmeroma visoko razvita žival, ima le 600 g težke možgane in od teh odpade 400 do 500 g na velike možgane.
Zmogljivost možganov nikakor ni odvisna samo od možganske teže, temveč v prvi vrsti od strukture takzv.
sive skorje,
ki je bistveni del velikih možganov. Pri višjih živalih je ta skorja razčlenjena po številnih zavojih in brazdah, ki povečujejo možgansko površino. A dočim znaša površina pri človeku preko 2000 cm2, znaša pri gorili komaj 540 cm2, pri nižjih živalih še veliko manj in od glodalcev dol je možganska površina sploh gladka.
Od visokega čela in teže možganov nikakor ne zavisi duševna stopnja človeka, kakor smo že omenili, saj so doslej najtežje možgane ugotovili pri povsem povprečnem človeku in druge najtežje pri nekem — bebcu, dočim so imeli nekateri genialni ljudje abnormalno lahke možgane. Le značaj sive možganske skorje izraža lahko duševno stopnjo človekovo. Malo razčlenjeno skorjo imajo nižje razviti individui, zelo razčlenjeno pa individtd na visoki stopnji.
V velikih možganih se torej odigravajo na nam še skrivnosten način vsa
duševna dogajanja,
od tu pa Izvirajo tudi povelja za določeno telesno delo. O slednjih vemo nekoliko več. Vemo, da izvira vsaka posamezna telesna funkcija iz natančno določenega mesta v možganih. Prej so primerjali način, kako vršijo možgani svoje delo, delu v brzojavni centrali. Mislili so, da ima vsaka mišica svoj določeni živčni vod, po katerem sprejema možganska povelja. Toda berlinski fiziolog prof. Weiss je dokazal, da je to mnenje napačno in da bi bilo pravilneje primerjati možgansko centralo z brezžično postajo. Možganska povelja se oddajajo vsem živcem istočasno, izvedejo pa jih le tisti deli telesa, ki so na oddani »val«, oz. na oddano »valovno dolžino« tako rekoč uglašeni. Weiss je podprl svojo teorijo s presenetljivimi poskusi. Krastači je n. pr. izrezal mišico zadnje noge in jo presadil na hrbet druge krastače. Ta mišica se je gibala, kakor da je na prvem mestu, vedno tedaj in samo tedaj, kadar se je zganila ista mišica v zadnji nogi živali. Ti in podobni poskusi so nam dokončno razjasnili vsaj eno izmed neštetih skrivnosti v delovanju naših možganov.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
Prvo škodo trpi nežno človeško telo že v šolskih letih; večurno sedenje na dan polagoma zatre zdrav nagon za gibanje. Telo le počasi pridobiva na teži in močeh in edina doba, v kateri se razvija nemoteno, je poletje. Kakšna razlika je v tem oziru med letom in zimo, kaže najbolj nazorno razmerje v številkah, ki -o 8 : 1 v korist poletja. Stalno in dolgotrajno sedenje povzroča dalje razna skrivljenja na hrbtenici. Zunanji znaki te škode so skrivi j ena drža, vdrt prsni koš in sknvljen hrbet ter razne druge zunanje hibe, ki jih je treba takoj izravnati s telesnimi vajami, ker ostane sicer telo pohabljeno vse življenje. Res je vse to vredno tehtnega pomisleka, če po-mislinio, da so zdravniške preiskave dognale. da iima med 100 dečki ali deklicami 28 dečkov in celo 48 deklic več ali manj skriv-Ijena telesa. Te telesne hibe se dajo odpraviti samo s čim češčimi in čim temeljitej-šimi telesnimi vajami. Brez telesnih vaj in ob večnem sedenju si pojavijo lahko tudi težje hioe, v tvorbi kosti ali mišic, ki povzročajo v poznejših letih grbe, povešena ramena, šibkosti v križu in slabosti v nogah.
Nič manj škodljivo kot sedenje je tudi predolgo tanje, posebno šs v slabo prezračenih prostorih (pisarnah, trgovinah ali to-v -mah). Okostje v stoieč drži preveč <rpi ir> telo se sklanja tako 1 il?o do'«fer trajno iev ostane takšno Stoječ človek mora po "nosti razbremeniti noge. da se ♦■elo drži samo pokonou, ker so sicer neizogibne posledice v ploskih nogah, krčnih žilah,
Gondola prof. Piccarda
Balonska gonaola prof. Piccarda leži vedno v tirolskih Alpah blizu Gurgla, V kratkem jo bodo prenesli v dolino. Zaradi tega je že prispel v Gurgl Piccardov sole-talec dr. Kipfer, ki bo počakal v GurgLu tako dolgo, da mrne nevarnost plazov, na^-to pa bo odredil vse potrebno za prenos, oz. prevoz gondole na postajo Oetz, kjer jo bodo naložili na vagon.
Za gondolo se zavzema več muzejev, med njimi tudi Nemški muzej v Monakovesm. Njegov ravnatelj Miller je predlagal prof. Piccardu, naj bi prepustil gondolo njegovemu zavodu. Piccard je to odklonil, češ, da mora dati gondolo na razpolago belgijski družbi, ki je financirala njegov podvig. Zato je prof. Miller prosil Piccarda, naj bi se gondola prerezala na dvoje in naj bi šla ena polovica v Belgijo, druga pa naj bi ostala v Monakovem. Zdi se, da tudi ta predlog ne bo uslišan, kajti v nasprotnem primeru ne bi pošiljal Piccard po gondolo osebno dr Kipferja.
Obsojena voditelja poljske opozicije
[SI
■S it
Cm' vT^ ,<:	i ■*
M	*f5
JL	j S
Wr	L i
Bivši ministrski predsednik Witos (levo), obsojen na poldrugo leto ječe, in socialistični vodja Liebermann (desno), obsojen na poltretje leto ječe
Akademski proletariat
Dr. O. Bennecke je objavil v »Berliner Tageblattu« zanimive številke o obiskovalcih nemških visokih šol. številke kažejo, da so nemške univerze in njim enakovredne visoke šole prenapolnjene, število slušateljev je zelo poskočilo. 1911 je bilo na teh zavodih 55.000 dijakov, v zadnjem semestru jih je bilo že nad 100.000. Tehnikov je danes več nego dvakrat toliko kakor pred vojno.
Bennecke vprašuje, kaj navaja mlade ljudi k visokošolskemu študiju in prihaja do zaključka, da nadaljujejo študije na visokih šolah mnogi samo zaradi gospodarske krize, tudi če niso nadarjeni za poklic, ki so si ga bili namenili in čeprav nimajo denarnih sredstev, da bi se v njem izpopolnili. Posledice tega so jasne. Visoke šole so prenapolnjene, profesorji na visokih šolah so preobremenjeni, pouk in seminar se mehanizirata. T alf o se ustvarja akademski proletariat, ki pomeni resno nevarnost za gospodarsko m politično bodočnost.
Moderna strojna vojna
Japonci se poslužujejo v Mandžuriji vseh sredstev moderne vojne s stroji. Pred nekaj dnevi je to letalo vrglo več bomb na mesto Cinčav, ki je nezavarovano in neutrjeno
trdih ..^čih in povešenili ramenih.
Moderne telesne vaje hočejo vse te škode preprečiti v naprej, ker je vedno boljše, če je mogoče hibo preprečiti kot zdraviti pozneje, ko se je že pokazala.
V zadnjem času so velika podjetja v tem oziru že sama mnogo storila za svoje nameščence. Tvrdke svetovnega slovesa v velikih evropskih središčih dajejo svojim uslužbencem no določenem načrtu priliko, da si lahko med delom krepijo telesne ude z gibanjem na prostem Nekatere poznamo celo takšne, ki so zgradile za svoje ljudS umetne kopalne bazene, kjer si lahko vsak dan osvežijo telo »n duha Uspehi teh uvidevnih novotarij so res odlični Izdelali so statistike, iz katerih Lahko posnemamo, da se je zdravstveno stanje med uslužbenci takšnih podjetij že po kratkem času zbolj-šalo za 50 odst.
Vsa ta dejstva govorijo glasno, da so telesne vaje za poklicno delo neobhodno potrebne m postaie brez njih vsako človeško telo slej ali piej razvalina. Prav posebne koristi so seveda telesne vaje za duševne ga delavca Duševno delo ne porabi toliko fizične energije, zato pa temveč živčne sile. Te zaloge so vedno dalj sveže, če se delo periodično menjava to je. če se duševno delo večkrat prekine in se v teh presledkih uri telo Ce se pri tem duševni delavec izogiba prevelikih naporov in ne izčrpa preveč telesnih sil. se kri zopet živahnejše pretaka po žilah m volja do dela se — kljub navidezni časovni zamudi — izdatno stopnjuje. Zato je razumljivo, da člo
Smetana dobi spomenik.
Smetanova družba v Pragi je doJočila 1934 za Smetanovo leto, v katerem se postavi skladateljev spomenik in se otvori Smetanov muzej. Za muzej je nameravala družba prvotno kupiti neko občinsko hišo, zdaj pa so zadevna sredstva tako narasla, da bo lahko kupila poslopje v bližini Nar. divadla, Dotično hišo bodo podrli in jo nanovo pozidali ter jo tako preuredili, da bo pred njo lahko stal spomenik, ki ga bo napravil znani kipar prof. O. španiel.
Brezposelnost v Angliji.
Iz Londona poročajo, da se je število brezposelnih v prvih tednih meseca decembra znižalo za 77.000.
trna baje ta dama: 171etna Arlette DubreuH, kar so soglasno ugotovili pariški dijaki na svojem velikem zimskem prazniku
Učenjak - ponarejevalec denarja
Berlinska pofliicrija je aretirala znanega pravoslovca dir. KorneLa SaiLabama, ki si je •pridobil s svojimi knjigami, zlasti s svojim priročnikom mednarodnega prava, veltiik sloves. Z njim je aretirala tiudn njegovo ženo.
Neki tržni prodajalec je že dalj časa ugotavljal, da razpečavata zakonca ponarejene kovance po 2 marflri in ju je ovadil policiji Policija je nato Salabana in njegovo ženo prijela v trenutku, ko sta poskušala razpecatri nekaj ponarejenega denarja ločeno drug od drugega. Njiju metoda je bila v tem, "da sta kupovala kakšno malenkost, n. pr. za 10 pfenigov, jo pla ča'a s ponarejenim kovancem in spravila razliko v m-a-vem denarju. Ob aretaciji je imel Salaban celih 59 ponarejenih kovancev r-ri sebi. Prizma' je takoj svoj greh in tudi to, da je dena.r eaim ponarejali v svoji vi'K, baje 6 pomočjo neke tretje osebe, ki je pa nd hotel izdata.
vek po hudem duševnem naporu rad pre-tegine ude ali vsaj zdeha. Vse to dokazuje, da sta telo in duh med seboj zvezana celota, ki ju je treba gojiti oba in skrbeti za prožnost obeh. Zanemarjanje telesa pomeni škodo za duha in obratno!
Moderni človek potrebuje torej telesne vaj«- in z njimi svetlobo in zrak, sonce in gibanje, ki mu izravnavajo enostranosti in škode poklicnega dela. Sonce in zrak ustvarita v človeku ono, nepojmljivo ugodje, ki ga dviga nad vsakdanjost in zapuščata v njem prijetno čuvstvo. ki ga pozna samo človek, kadar so njegove mišice prožne in se gibljejo vse sile v njem. Srečen je oni, kdor ob pravem času najde pravo mero in kdor ne uporablja duha preveč za telesne umetnosti in telesa preveč za duševne umetnosti. Kajti samo iz ravnotežja med vsemi silami v človeku nastaja pravi, polnovredni in ponolni človek. Vsak moderni človek mora doseči višek delovnih sil, v vsakomur se mora pretakati živ tok življenja, ker le tako je lahko prožen kot zver, hiter, odločen in ob vsaki priliki prisoten z duhom Človek potrebuje vse svoje sile: če se preveč porabijo jih je treba nado-mest ti. ker sicer ne more vzdržati v boju za obstanek
Ta stavek je jed.ro naše današnje borbe v življenju Človeka morajo vznodbuiflti vsi živi immilzi in po niem se moraio nre-rakati vsi življenjski toki To je smisel in nomen novodobnih telesnih vaj za poklicno delavnost posameznika in družbe. Pot je torej za vsakogar jasno začrtana 1
Varšava — milijonsko mesto Zadnje ljudsko štetje v Varšavi je pokazalo, da ima poljska orestolnica 1 milijon 172.000 prebivalcev." Od leta 1921. je prebivalstvo naraslo za 240 000 duš.
Ford kupuje lordsko palačo Lord Harwood zet angleškega kralja, je sklenil, da iz ozirov štedljivosti proda svojo londonsko palačo Chesterfield Hcuse. Za stvar je izvedel avtomobilski kralj Ford, ki je poveril svojega zastopnika v Angliji, naj si ogleda takoj palačo.
Bat'a na Angleškem. Tomaž Bat'a, češkoslovaški ikraJj čevljev«, namerava v Londonu zgraditi ogromno tovarno, ki bo lahko dnevno irdeiala 100.000 parov čevljev. Ti bi se izvažali zlasti v Indijo.
Oporoka ameriškega človekoljuba. Nedavno v Chicagu umrli Judij Rosen« wald je zapustil, kakor je ugotovilo so* dišče, 20 milijonov dolarjev. Od te vsota Je določil 11 milijonov za dobrodelne ustanove, ostanek pa se bo razdelil mod njegovih pet otrok.
Milijonarji kopnijo. Po računih ameriškega finančnega ministra Mellona se je število milijonarjev v Zedtojanih državah skrčilo v zadnjih dveh letih za 23.496 oseb. Američani štejejo med milijonarje vse one, ki izkazujejo letno najmanj 50.000 dolarjev prejem« kov.
Stenske kadijo ...
Neka angleška statistika navaja, da je Število amgie&kfh žensk ki kadijo, danes enako številu moških kadilcev. V primeri s prejšnjimi časi je zaznamovati več po-raibe tobaka. Od 1914 je poraba tobaka narasla od 2.4 funtov na glavo na 3.7 funtov. Tudi poraba tobačnih kvalitet se je spremenila. Dočim je pred vojno prednj«.-čil tobak za pipe s 70%, prevladuje dandanes cigaretni tobak, ki ga pokade na Az^leškem 79 odstotkov.
Prstan kot bodalo
Berlinsko sodišče je obsodilo, upoštevajoč zahrbtno uporabo zločinskega prstana (glej sliko) po vzgledu znanih strupenih prstanov Borgie, nekega obtoženca na eno leto težko ječe.
ANEKDOTA
Wedekinda se je zaradi njegovega hudobnega jezika vse balo. Posebno njegov prijatelj Max Halbe mu je rabil za »konjička«.
Nekega dne se je Halbe pritožil Wede-kindu: »Pomislite, kakšna nesreča! Komaj sem bil dovršil svoj najnovejši rokopis, pa ga je dobil moj otrok v roke in v nekoliko minutah ga je raztrgal na drobne kose!«
»Moj Bog,« je odvrnil Wedekind, »kako pa? Ali zna malček že čitati?«
Vsak dan ena
»Kakšen naliv! Danes ne napravim niti koraka skozi vrata!«
j. O. Curwood
15
M a imeli sveta
Pogledala ga je, kakor bi mislila, da mera pred njim opravičiti svoje dejanje.
»Ničesar senzacionalnega nisem hotela, ničesar dramatičnega. Verujem v te riči. Hotela sem, da bd ležalo tu, pred vhodom v Skag-way, nekaj mojega na dn*j tnona, prav tako, kakor je Belinda Mul-xooneyeva hotela, da bi njen dolar vekomaj ležaJ na dnu Yukona.«
Podala mu je roko, s katere )č bila snela prstan; za trenutek je obležala v njegovi in dobrodejno xuvstvo ga je prešinilo. »Hvala vam za to čudovito popoldne, ki ste mi ga pripravili, gospod l"olt. Nikoli ga ne bom pozabila. A čas večerje je prišel. Voščiti vam moram lahko noč.«
Z očmi jč spremljal njeno vitko postavo, dokler ni izginila. Med t<*n, ko je šel proti svoji kabini, bi se bil skoraj zadete! v Rosslanda — kaj neprijeten dogodek. Nobeden izmed njiju ni spregovoril ah pokimal, kakor v opravičilo. Rossland je mirno vrnil Alano-' pogled, na njegovem kamenitem obrazu ni bilo videti nikakega razburjena. Alanova sodba o Rosslandu se je izpremmjala vzlic njegovemu predsodku. V njem je bilo nekaj, kar je zahtevalo spoštovanja, nekakšna samozavest, ki ni bila samo hMmba. A za to >e bil Alanu tem bolij zoprn. Kot opravnika Johna Grahama ga je imel za svojega sovražniika, in kot znanec Ma.ry Standisheve je bil zanj
prav taika uganka kakor ona sama.
Radoveden ni M. V kakem razmerju sta Mary Standisheva ra Rossland drug do drugega, ga ni zanimalo, aH vsaj le v toliiko. kolikor je to niega samega vleklo v n?kaj. kar mu m pnjalo. In prav za
prav je bS položaj nekoliko prekočliiv, da bi mu bil mogel ugajati. On ni imel smisla za pustolovščino, kakršna se mu je tuxaj menda ponujala. Misel, da sta ga nemara tako Rossland kakor Mary Stan-disheva prenizko cenila, mu je poganjala jezno rdečico v odraz. Rossland sam po sebi mu je bil deveta skrb, le kot Grahamovega opravniika bi ga bil najrajši utoptl v žlici vode. In trdovratno si je dopovedoval, da vidi v dekletu samo bežno znanstvo, ob katerem ss v mislih ne ustavfeja. Ni se potrudil, da bi bil kaj zvedel o njej. Ni je izpraieval. Nikoli ji ni bil namignil o kaki želji, da bi mu zaupala svoje osebne zadeve. Nikoli mu m bila ničesar povedala o sebi ali mu pojasnila, zakaj Rossland tako čudno vohuna za njo. Zmrdnil se je, ko je pomislil na nevarnost, katen ja bil ušel — in občudoval jo je zaradi spretnosti, s katero je bila ostala gospodarica toli sitnega položaija. Prihranila mu je bila neizogibnost, da bi se opravičil Rosslandu — ali ga pa vrgel v morje 1
V zelo razdvojenem, nekoliko bojevitem stanju duha je šel v obednico. Namenil se je bil, da se bo v bodoče trdovratno upiral vsakemu nadaljnjemu zaupnemu znanju v Mary Standishevo in ostal kar moči daleč od nje. Naj mu je bilo v njeni družbi še tako prijetno, vendar mu je bila zoperna misel, da naj bi se ji dal ob vsakem mogočem in nemogočem času komandirati zdaj sem, zdaj tja in ji biti zmerom na razpolago, kadarkoli ji je dolgčas. Ce bi bila Mary Standisheva brala njegove misli, bi njeno vedenje pri večerji ne brlo moglo biti hladnejše, nego je bilo. Pozdravila ga je s komaj opaznim naklonom glavice in hladnim nasmeškom, ki se je hitro utrnil. Njeno vedenje nikakor ni izpodbujalo k razgovoru — ne njega, ne drugih sosedov.
Kair oddahnil se je, videč to njeno nedostopnost. A vzlic novi zaipovedi sebeohrane, ki si jo je bil dal, ni mogel gledati drugam kakor nanjo. Spet in spet se je nehote kradoma oziral na njene
lase, kadar je držala glavo pobešeuo in ni bM v nevarnosti, da bi ga zasačila. Kako sladko in prijetno jih je moraio biu božati! lo odkritje ga je silno vznemirilo. Keok m Navvadiook sta uneLi vendar tudi lepe lase, a nikoli še ni bil pomislil na to, da bi jih pobožal. Ln Keokina zala usta ga niso bila še nikoli navdala s takimi čudnimi mislimi kakor usta dekleta, ki mu je tu sedelo nasproti. Nemirno se je premikal na stoki in kar vesel je bil, da se Mary Standisheva m ozirala nanj, med tem ko je malone izgubljal duševno ravnotežje.	N
Ko je odhajal izza mize, je dekle komaj da opazilo njegov odhotL Bilo je, kakor da bi ga bila porabila m potem zavrgla. Izkusal se je smejati, med tem ko je iskal divjega Smitha. Cez pol ure ga je našel v medpalubju; krmil je ujetega medveda. Čudno je, je pomislil, da vozijo ujetega medveda na sever. Divji Smith mu je pojasnil, da je žival ukročena in razvajena ljubljenka Thilmkitskih Indijancev, ki se jih je sedem vozilo do Cordove. Alan je videl, da sta ga obe Indijanki natanko opazovali in šepetali druga z drugo. Bili sta zelo mični; imeli sta velike črne oči in bledordeča lica. Eden izmed Indijancev ga ni niti pogledal; s prekrižanuni nogami je sedel na tleh in se obračal proč.
Z divjim Smithom je počasi odšel v kadilni salon, kjer sta dolgo sedela ta govorila o veliki farmi pod Endicouskimi gorami in Alanovih načrtih za bodočnost. Oči divnega Smitha so se svetile, ko je spoznal možnosti nove prirode, ki se mu je ponujala. Dežela' je bila ogromna, neznana, in njen prvi pionir je biJ Alan. Navdušenje divjega Smitha se je lotilo tudi Alana; Mary Standisheva je bila kmalu pozabljena in tudi vse ostalo razen milj, ki so bile med njima in širnimi tundrami za Sewardovim polotokom. Polnoč je že bila, ko je Alan odšel v svojo kabino.
Šport
Smuško prvenstvo GZSP
Strsuško prvenstvo GZSP v bjcn-bdna-c.jj za leto 1932 ee bo vršilo v K-anjslti gori v soboto, dne 30. in nedeljo, dne 31. t. »n. Program: Sobota: ob 14.30 imušb tek na 17 km 9 startom in cm jem v Kranjski gora. Pravico udeležbe imajo vsi i G/^SP verificirani člani, stari nad 18 let. Tek se bo ocenjeval posamezno m v kombinaciji.
Nedelja: ob 11.30 risalna tekma Skoki ee bodo ocenjevali posamezno in v fcampi-naetji Popoldne ob 14. propagandno skakanje. katerega se morejo udeležiti tudi člani ostalih podsavezov
Liainia: Prvak v komb.naciji prejme naslov »Smuškii prvak GZSP v kombinaciji za leto 1932« in častno darilo. Prvi trije iz vsake tekme prejmejo častna darila
Žrebanje za vse tcKcne in objasnkev proga se bo vršila v soboto ob 12. v hotelu ^Slavec«. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se bosta vršila v nedeljo ob 16. v hotelu »Slavec«.
Prijave & prijavniino 10 Din za posamezno tekmo je nasloviti na Jože Cinkov*c, Jesenice. Ruardov trg 1. Gorenjsko, najkasneje do 27 t m.
Zdravniški pregled vseh tekmovalcev 6e bo vršil po! ure prea pričetkom tekme.
Za prenočišča bo poskrbelo TPD v Kranjski gori.
V slučaju katerihkolii izprememb bo ~od-Ptvo GZSP pravočasno objavilo, kakor ho tudi še objavilo vse podrobnosti tega tekmovanja.
Vsi udeleženci teh prireditev ©e opozarjale na ugodne zveze vlakov v Kranjsko goro ia nazaj!
Vsi klubi in društva se naprošajo, da opozorijo svoje tekmovalce, da bo za treninge odprta skakalnica do četrtka, t. j. 28. t. m., nakar se zapre.
Lov na lisico v smuškem raju mod Ko-
privrvikom in Gorjušami je priredil 17. tega meseca TK Skala (Ljubljana). »Lov na lisico« goje v švicarskih gorah smučarski i-ziletnika v prav izdatni meri in smo jo že ve.'t rat občudovali tudi v ziimskosportnih filrrrh. Teren med Koprivroikom in Goriu-šam.i s podaljškom Rudno pol i-e ali Mrzli 6tudenec skoraj nima para v naših planinah. Na lov so se zbrali najboij vneti klubski smučarji (prireditev je bila internega značaja), lisico pa je markiral tov. Sandii, priznan smučarji tehnik. Šlo je gor dol. strmi smuki, položni teki, pa zone t p eskoki — nič koliko. Rajanje po tem « sn-esom. soncem, pobočji in krasotami blagoslovljenem kraju je trajalo vse dopoldne. Vse smuške umetno«tri številnih lovcev niso bile kos zvitorepki. Odnesla je trofejo, par novih smučk. Popoldne se je kloibffca tovariši ja na potila na Mrzli studenec in odtod v iadmem smuku na Gorje. Izletnik, fci je slucamo zašel to nedeljo v ta nebeški kot je moral spričo take prireditve trpko ugotoviti, kako rrno v smučarskem športu navzlic ogromnemu kvantitativnemu razmahu zadnjih let, šele v povojih, ker se 90 odtst. večina naših smučarjev žal omejuje na travnike in podobne »univerze«, pra-4-eo.i poleta v planinska smučišča pa ne po/na*
SK Bratstvo, smučarski klub »Bohin.1« \n TPD Sv Janez se pozivata, da vrodiita
f'remsntIco poročevalsko službo tako, da fcodo poročila bolj točna, kot dosedij Kandidati za sodniške izpite se obveščajo, da se bodo vršili tozadevni izpiti v soboto 23. t m. ob IS. v kavarni »fcop« na Jesenicah. klubi. k; še niso poravnali članarine za leto 1931/32, se pozivajo da isto takoj poravnajo 10. t. m. so naslednji klubi izvodili svoj klubski dan: SK Bratstvo. Srn. odsek obmejnega prosvetnega društva Ratečah. smučarski klub Dovje - Mojstrana. S. O Borec. Jesenice in SK Svoboda Jesenice Ostalim klubom ni bilo zaradi snežnih neprilk mogoče izvesti klubskega dne ter ga bodo izvedli eno prihodnjih nenelij.
ASK Primorje (nogometna sckcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora v Mikličevem hotelu.
ŽSK Hermes. Drevi seja upravnega odbora v prostorih gostilne Zvezda ob 20. Zaradi občnega zbora prisotnost vseh gg. odbornikov strogo obvezna. Seje nai se udeleže tudi gg. revizorji. .
ŽSK Hermes. Drevi zvečer ob 19.30 pri Zvezdo sestanek kolesarske sekcije. ko'esarji nai prineso legitimacije oziroma slike za verifikacijo Upravno odbor ima istotam sejo ob 20 Vsi točno!
SK Jadran Drev! ob 20. strogo obvezna odborova seia pri M Sok licu. Vsi m
točno'	. .
Gimnastika za dame (plavalne *e<cije Ilirije) je ob torkih ob 16. za gospode -a ob torkih ob 16.45 in petkih ob 16 ^0 - te lovadnuci I državne gimnaziie. Začetek februarja se prične obvezna zd>ravn.šk<» ure iffcava za vse aktivno članstvo Pisameznf termin- se bodm določili nri treningih
Motokolesarski khib Tlirija ima Vevi toSn- ob 19.30 sejo upravnega odbora v restavraciji »Fritz«.
SOKOL
Zborovanje Sokola v Ce^u
Celje, 16. januarja.
Snoči ee je vršil v nabito polni mali dvorani Narodnega doma v Celju 42. rediu letni občni zbor Sokolsksga društva v Celju, ki ga je otvoril in vodil društevni starosta br. dr. Milko Hrašovec.. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih, posebej pa še mestnega župana g. dr. Goričana, zastopnika celjske sokolske župe br. prof. Mastnaka in predsednika okrožnega sodišča dr. Vidovih se je starosta v globoko občutenem žalnem govoru, ki 90 sa navzoči poslušali stoje, opi Šal velike zasluge pred dnevi v zlati slo vanski Pragi preminulega br. dr. bcnei-nerja za vse slovansko Sokolstvo, nakar se je članstvo oddolžilo njegovemu spominu z enominutn m molkom. Starosta je poročal o velikem delu, ki ga je izvršila društvena uprava v preteklem poslovnem letu. Celjski Sokol je tudi pred kratkim končno pnsel do prepotrebnega letnega telovadišča na Glaziji, daei so se temu upirali znani nasprotniki iz b vših političnih in protma,rodnih taborov. Mestno načelstvo je G lazijo podarilo Sokolu in je pred dnevi že razpisalo oddajo del za zgraditev bodočega letnega telovadišča. Sokolski dom v Gaber ju ne prinaša društvu nobenih stalnih, pomembnejših dohodkov, kakor se to splošno domneva, temveč požro vse dohodke davki in neprestane adaptacije ter renovaoije poslopja. Izvedena je bila lani tudi posebna podporna akcija za siromasne nacijonalne sloje, predvsem za sokolsko deco. Doslednemu boju proti nemški manjšinski šoli v Celju bo ostal Sokol zvest tudi v bodoče in ne bo odnehal prej, dokler ne bo ta nevarnost preprečena oziroma odstranjena. Lani pa je bilo prirejenih tudi večie število izletov, plesov, zabav in najrazličnejših prireditev. Tako živahno, kot lani, v društvu menda še ni bilo. Vel ko truda in stroškov pa so zahtevale tudi telovadnice in izpopolnitev garderobe dece in naraščaja. Vrste Celjskega Sokola so se lani silno pomnožile, daai je med novim članstvom nekaj takih, ki niso pnsto-p li iz odkritega, čistega srca.
V imenu župne uprave je pozdravil občni zbor br. prof Mastnak, želeč mu obilo uspeha, nakar so po vrsti podali svoja podrobna, mestoma precej obširna poročila bratje tajnik Tine Novak, blagajnik Naprudnik, načelnik Poljšak, prosvetar Franjo Roš in ma-trikar Mišja ter sestri načelnica Grudnova in pregledi računov Debelakova, na katere predlog je bil blagajniku soglasno podeljen ab9olutorij s toplo zahvalo za njegovo točno delo. Iz teh poročil je razvidno, da delo v društvenem odboru zaradi svoje obsežnosti in velikih težav zahteva močne, požrtvovalne ter marljive delavce, ki so rešili vse svoje dolžnosti. Na podlaei razumevanja celjskih trgovcev se je pomnožilo štev:lo članskih svečanih krojev za 30 komadov. Obe telovadni akademiji v Rogaški SlatCni in n« Dobrni sta dosegli v polni meri svoj namen. Smrt je lani globoko posegla v vrste Celjskega Sokola in iztrgala iz njih soustanovitelja dr. Vrečka, tragično umrlega Janka Lešničarja in istotako tragično preminule ga Tvana Kranjca, ki je bil dvanajsta žetev avtobusne katastrofe v Medlogu, dalje br. podporočnika Lojzeta Uršiča in pred dnevi umrlega br. Karla Goričarja. Članstvo se je s »Slava« klici oddolžilo njihovemu spominu.	_
Z ozirom na udeležbo našega članstva na vsesokolskem zletu v Pragi bo potrebno čim prej začeti s češkim jezikovnim tečajem, združenim s predavanji o češki zemlji^ in zgodovini. Ob novem letu je štelo društvo 560 članov in članic. 212 moške in ženske dece ter 276 dece. skupaj tedaj 1048. Pri volitvah je bil izvoljen odbor: starosta dr. Hrašovec Milko, podstarosta Sirec Draso-tin, tajnik Novak Tine. načelnik Poljšak Ru dolf. I. nam*«tnik Grobelnk Tone. II. namestnik Uršič Franc, načelnica Gruden Mirka, l. namestnica Križmanič Marjuči, II. na mestn ea Rozman Marica, prosvetar Roš Franjo, blaTajnik Naprudnik Dragotin, gospodar Dolžan Franjo. matrikar Peršič Ve-koslav, matrikarica Kovač Mara. zdravnik dr. Flai6 Jože. knjižničarka Trdina Nina, odbornik Stan č Ivan. namestnik Oblišer Hin-ko. Pušnik Ciril in Kovač Vera. nadzorni odbor dr. Bavdek Jože. ing. Ozvald Anton in Saksida Franio. namestnika Skaza^ Josip in Pogačnrik Janko, društveno razsod šče dr Dolničar Jože. dr. Bavdek Jože. dr. Rajh Štefan, dr. Nendl Alojz in Mišja Anton, namestniki dr. Požar Joško. prof. Mastnak Martin in dr Raišp 'Ivan.
Po govoru staroste br. Smertnika, ki se je zavzel za letno telovadišče in pritegnitev gimnazijske mladine k Sokolu, ter govoru br Roša za akcijo Sokola proti deljenemu šolskemu pouku na gimnaziji, je starosta br dr. Hrašovec zaključil sijajno uspeli občni zbor.
Občni zbor Sokola v Kamniku
se je vršili v petek zvečer v dvorani Narodne čitaiinioe ob vekki udeležbi članstva Uvodno besedo je ime. starosta br. dT. Ri-hard Karba, ka se je v topnih besedah spomami pred udkaij linev« umnega velikega soKoiskaja dmlavua m organ uicsa ton ja br. dr. Scheinerja in umrlih Ouanov kamniškega Sokoia bratov Lapajneta, Svetica im Bacha-La. V svojem nadaiijinjem govoru je ob.alo-v®l, da kainmišktt	v preteklem letu na
pokazal onega napreJka, kakor »no pniča-kovaiti. Veliko število članov se omeji samo na plačevanje članarine in mrlsiii, da }e s tem storilo svojo sokolsko dolžnost. Kamniškemu Sokolu primanjkuje oa-raščaija, mladima se preveč udaja športu in zanemarja delo v sokolski telovadnica. Brat starosta je h koncu pozivali vse, ki jim je pri srcu napredcik Sokola, naj vplivajo na mladino, da 9e zopet vrne k Sokolu, ki nuda edino pravo telesno vzgojo.
Iz poročila br. načelnika je razvrlckno, da je članstvo hodilo k telovadbi neredno. Pri nastopu v Kamniku je sodelovali Simo 14 članov, 13 Članic in prav toliiko naraščaja, kar je za mesto Kamnik gotovo zelo malo. zlasti, če pom,isl>iimo, da je v društvu vpisanih 200 članov.	rv
Blagajomko poročilo izkazuje 40.223 Dm prometa. Premoženje društva 9e je povečalo za 4000 Din in znaša 15.436 Dim.
Društvo je priredilo v preteklem letu več predavanj, af<ad>amiij in prireditev, ki so bri'le vse zadovoljivo obiskane. Posebno zaihvalo za sodelovanje pri prireditvah ie društvo do!'žno pevskemu društivu »Lun«. Lani je Občni zbor dovolil kredit za nabavo lutkovnega gledaJ:š5a. Ker se na java: nihče, ki bi se hotel posvetiti tej panogi otroške vzgoje, se kredit ni uporabil m Kamnik še dolgo ne bo imefl lutkovnega
gl&dalrišča.	,
Pri volitvah je Ml društveni upravi pred-'agam v potrdfitev stari o-d<bor z izjemo pod-stairoste bT. Janka Stareta. ki je odložil to mesto, na katero je bil soglasno izvoljen br Stane Vedlin.
Sokolsko društvo Polje bo imelo svojo redmo letno g'avno skupščino ▼ nedeljo 24. t m ob 15. v S-lco^k^m domu Udeležba je dolžnost članstva Drugo nedelio 31 feqti meseca zvečer pa uprizori dramski >dsek »Tri vaškp svetnike« Pokažimo tudi to pot s številno udeležibo svoje zanimanje za domači odsek.
Sokolski gledališki odsek na Jesenicah je uprizoril v nedeljo zvečer lepo petdejan-ko »Bratje sv. Bernarda«. Vse vloge so bile zelo dobro zasedene, naravnost mojstrsko pa je bila oprema odra. Tudi sokolski o»-kester je stal na zelo lepi višini, ter pripomogel, da je prišla prireditev do večie veljave. Občinstvo, ki ga je bilo razmeroma mnogo, je v veliki meri prišlo na svoj račun.
Prve sokolske smuške tekme na Javor-niku. Smučki odsek Sokola Koroška Bela-Javornik je priredil prejšnjo nedeljo svojo prvo smuško tekmo na progi 10 km. Višinska razlika je znašala preko 120 metrov. Start in cilj je bil pred Sokolskim domom. Tekmovalcev je bilo 12, izven konkurence 2. Organizacija tekem je bila brezhibna. Snežne razmere niso bile ugodne, proga je bila na mnogih krajih ledena, zato tudi naporna in nevarna. Prvi je prišel na cilj brat Praprotnik Martin v času 49.35, II. br. Tratnik France 56.10, m. šporn Zdrav-ko 57.32, IV. Klinar Lojze 58, V. Noč Jože 58.34. Tekma je bila predmet velikega zanimanja s strani občinstva. Dokazala pa je, da ima javorniški Sokol dobre moči, ki bodo dobro zastopale barve svojega društva na župnih smuških tekmah na Bledu.
Občni zbor Sokola L v Mariboru. V soboto zvečer je rad Sokol Maribor I. v ka-dotniioi svojo letno ckušščino. Zbor je po-sebilo okoli 150 članstva. Iz poročil je telo razvidno, da je drruštvo napredovalo tako v moralnem, kakor v fnateri.jfiinem pogledu. V novi odbor so bili izvoljeni: 6tarosta br. prof. Kenda, podstarosrta br. Mohorko, prosvetar br. Matelič, blagajnik br. Zotter, tajnik br. Womer, načelnik br. Cilenšek, načelnica s. Kosova, načelnik dmm odstf<a br. Bajt, lutkovnega odseka br. Chenšek in tamburaskesa br. Mali.
Občni zbor kostanjeviškega Sokola 6e je vršil prejšnjo nedeljo v dvorani br. Bučarja. Otvoril ga je starosta br Uršič. ki je pozdravil tudi zastopnika novomeške župe br. Bučarja Lavoslava. Iz referatov tajuiilka Luja Burje, blagajnika Frainoa Ra-buseja, aigilne načelnice Jelice Lcba..ove in prosvetarja Karla Turka je razvidno, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu vsestransko agilno in p'odonosno Društvo se je udeležilo okrožmega zleta. priredilo javni nastop in imelo več pnredritev. Kakor povsod, se je tudi v Kost-mjevicn sokolska ideja močno razmahnila m so dru-§tvu pristopili mnogi novi Člani Župi je bila predlagana 9tara društvena uprava z malimi . izpremembami Občni zbor 'c potekel v najlepši harmoniji in je pokazal da Sokol tud-> tu vedno lepše napreduje.
Iz življenja na dežel!
VI2MARJE. G. B nadelo, posestnik v Srednem vrhu nad Polhovnn Graii^rn, »e vzgojiiil 400 kg težkega prašiča domaČega plemena v enem letu in 8 mesecih. Zrvai je kupil g. Josip Matjan, restavrater v Vii-marjah za zakol. Res lepa žival je vzoudnla občudovanje pri vseh, ki so jo viieli.
BLED. Priprave za župno smučarsko tekmo, ka jo pniredii goretnjski Sokol 24. tega meseca na Bledu, so v polnem telcu. Tu-da ekaikailnioa se pridino urejuje. Priglašenih je že ekrog 250 tekmovalcev. — Kljub malo južnemu vremenu je led na jezeru izvrsten. Za nedeljo je najavljenih vefije število drsalcev in smučarjev.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Občni zbor Sokola bo v nede' jo 24. t. m. Ob poJ 15. v prostorih brata RecBja. Sokol je vzel v najem biišo brat« Baikšeta. kjer se je uredila lična telovadnica. Občanski proračun je Občina zmdžala za 15 odsit. V torek 19. t. m. bo na šoli zdravniški pregled učencev An učiteLjstva po bamovinskem zdraivni-kiu. Zglasita se momio tudi stara defektmdh učencev.
SV. JURIJ OB PESNICI. Dtne 14. t m. sta obhajaila 25 letnico poroke g. Frinc Do-baj in nijegova soproga Marija, tukajšnja trgovca. Oba sta vneta narodna in prosvetna' delavca in ju vidimo povsod, kjer gre za Obči blagor in narodno korist. Oba^ sta sodelavca in podpornika domačdh dmištev. Še mnogo let v sreči in zadovoljstvu.
POLJCANE. Proraioum pekelske občanske in ubožme blagajne za L 1932 je bil, kakor ga je predlagal župan g. Medved, občanom na vpogled. Prota proračunu se ni nihče pritožil.° Izdatki so preračunani na 46.757 denarjev in so za 10.000 Din manjša od lani. Redni dohodfci znašajo 4175 Om. V kritje primanjkljaja so se tklcarfle naslednje občinske davščine: 50 odst. doklada na vse državne neposredne davke in oboinsika trošarina in sicer od 100 1 vina aia piva 30 Din, od hdkrtolitrske stopinje alkohola (žganje, špiniL liker, rum in konjak) po 5 dinairijev, potem od goveda nad 1 'etom po 10 Din, pod 1 letom po 5 Din, za svin jo po 5 Din in za mesne izdeke vseh vrst in uvoženo meso od iOO kg 20 Din. Proračun ubožnega sklada znaša 4458 Din dohodkov Ln 1038 D m izdatkov. Na zadn ji seji se je odobrTo tudS popravite občinske električne razsvetljave, a razširjenje cestne razsvetljave ee je zarada gospodarske krize začasno odklonilo. Domoviaistvo se ie priznalo na podllagi 10 letnega ne-v-ekanje-neoa bfvanja v občini Elviri Jairži kovuoevi inS Jožef i Kopšetovi. Blagajniške po3.»e, k3 jih je vodiil doslej dr. Hronovdky, prevzame občjineki od'bom.ik Martin Zebcc.
ZGORNJA SV. KUNGOTA. 20. decembra frao imela šolsko priTediitev v režija učitelj* gdč. Ivane Rečaikove an Ma-ind« Beloglavčeve. Na spored-u so bik: igrica »Pastirčka pred nebeškimi vratmi« šaljivi samospevi. »Perice« (šaljiv pr»kaz) de-fr'amacije in petje. Vršila se je pnredfltev v Katotoškem domu. — Dne 14 t rn. je priredilo šolsko upravi tel jstvo boaicnioo za Siromašno mladino. Obdarovainth ie b"k) 125 šolskih otrok z raz^ičn-m blagom v feupni vrednosti 3190 EHn. Iskrena zahva-a
m
mna
Kvalitetna znamka M ptehral praftek
in vanllin sladkor.
banska upravi. CMD v Ljubljani. Posonft-nioi v Mariboru, trgovcu g. Senekoviču, trgovka gdč. Leberjevi. vsem vaščanora občinskemu uradu. p<kovskeimi mojstru ta avtomobilskemu podjetniku g. Srn oni gu ki čevl.jamskemu mojstru g. Darku za darove v denarju in blagu! Zahvala gre tudi agil-mima gdč. učitel'jnoama. ka sta prevzet tehnični del te človekoljubne prireditve. Šo4-sko upraviteljstvo.
Radio
RAZPIS
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 27. januarja 1932 ob 11. dobavo:
1000 kg surove kave San-tos Ia.
3000 kg koruze, drobne In
600 kg dodatka za kavo (cikorlje).
Pogoji pri podpisanL	1937
DIREKCIJA DRŽAVNEGA RUDNIKA VELENJE
Izvleček Iz oropramov
Torek, 19. jannarja.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Caa, plošče, borca. _ 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Predavanje dr. Vebra. _ 20: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini.
—	20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Sreda, 20. januarja,
LJUBLJANA 12.15: Plcšče. —
Dnevne vesti. _ 13: Cas, plošče in borza--
17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Morje. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Pevski koncert ge. Marčec - Olupove. — 20.30: Samospevi g. Milana Juga. — 21: Salonska kvintet. — 22: Napoved časa m po-noci 1&
BEOGRAD 12.30: Radio - orkester. — 16.30: Popoldanska glasba. — 20.30: Opereta na ploščah. — 22: Lahka godba orkestra.
—	22.30: Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Orkester baJa-lajk. _ 20.30: Lahka godba orkestra. — 22.10 Prenos zvočnega filma. — PRAGA 1930: Prenos opere »Manon Lescaut« iz gledališča. — BRNO 19.30: Prenos opere >Je-nufa< iz gledališča. - VARŠAVA 17.35: Poljuden koncert — 19.35: Plošče. — 20.15: Lahka godba o-kestra. — 21.30: Violinski in klavirski koncert. — 22.35: Plošč«. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Koncert solistov. — 19.30: Poljuden koncert orkestra. — 21.05: Sluhoigra. —22.15: Dunajska glasba. _ BERLIN 19.45: Lahka godba orkestra. — 21.10: Spevoigra. — 22.40: Godba za ples. - K5NIGSBERG 16.25: Popa Idanski koncert. — 19.45: Koncert na orgle. _ 21.10: Opera »Toreador« — Plesna glasba iz Berlina. — MCHLACKhK 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 19.40: Lahka večerna glasba. — 21: Prenos z Dunaja. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinski in pevski koncert. _ 19.45: Mešan program.
—	20.40: Koncert orkestra. — 22.15: Godalni kvartet. _ 23.15: Plesna glasba. — RIM 17.30: Lahka glasba. — 21: Prenos opere h gledal šča.
rgovski
Za trgovsko potovanje po gotovem delu države IŠČEMO
prvovrstno prodajno moč
Samo pismene ponudbe s priloženo sliko.
Osebno se predstaviti je mogoče LE NA PODIA-GI NAŠEGA POZIVA.
Philips JugosL trg. a. d. Beograd
Tvorni ca
HARMONIJEV
in PIANINOV
po najmodernejši konstrukciji. Ugiašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd.
NIZKE CENE! Dndtvom popust! — Oddaja tudi na Obroke. Večletna garancija.
IVAN KACIN, LJUBLJANA
TABOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794
Cene malim oglasom
ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din /.—. Po Din l,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasu ki spadajo pod rubrike »Kam pa. kam«. »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za ccfgeee«*
vsako besedo 50 par Pn vseh oglasih, ki se zaračunalo po Din 1,— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šitro. ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3-— Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pn oglasih pl l Din za besedo pa Dm 15 — Vse pristojbine za male ogl^ft je plačati pri predaji naročila, oziroma jih ie vposlati v pism u obenem z naročilom.
Službo dobi
Vaaka beaeda 90 par; u dajanj* nadeva »H M lifro pa S Din. (1)
Potniki
Delavec
(laborant), ki t-1 imel ■veselje ln bi bil uporabljiv prt kuhanja flrne-ža ln Izdelovanju lakov, barv n drugih komičnih predmetov dobi stalno službo. Prednost ima tisti, ki Je že taka dela opravljal ali bil kot laborant prt kakem podjetju sorodne ali kemične stroke. V poštev pridejo le takt, ki niso nad 35 let st3rt in stanujoči v Ljubljani ali bližini. Pismene ponudbe z označbo kje je dosedaj delal ln rtrdgl podatki naj se pošljejo nn ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiv uelavec«.
1770-1
Trgov, pomočnika
ki ee j« izučil in serviral ▼ reč ji pod-eželsk« trgovini meSane stroke, dobrega prodajalca in učenca — •prejme m. Hrana in stanovanj« v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval, sliko in Mhtevki na oglas, oddel. »Jutra« pod »Mesto na Dolenjskem«.	1640-1
Pek. vajenca
tfS }<*t starega. močnega ■d sdravaga, poštenih star-Kf, sprejme takoj parna pekarna v Došeinjem Logatcu. Hrana i-n stanovanj« v hiši.	1801-1
Blagajničarko
mnosljivo, rv izpod ?0 led staro, veščo strojepisja in perfektno v slovenski in jiemški korespondenci, «pr«jme-m takoj. Ponudbe » curricii'"irm vitae in zahtevki plače pri popolni oskrbi v hiši pod značko »Tllasainičarka« na oglas, •ddelek »Jutra«. 1804-1
Zanesljivo dekle
■mjeno vseh hišnih de! in nekoliko kuhe. ki ljubi t-trok«. sprejmem s 1. februarjem v D. M. v Polj* št. 77.	1902-1
Ženske
W>« in čvrste, ki uHti »vira ti in peti. išče familijarna glasbo. Plača 400 Din mesečno, s+ano-»furj« in hrana. — Potne »tročk« pošljem. Ponudbe ■ fotografijo na naslov: Krsta, kapelnik, Beograd. Sarajevska* 41, igrada T.
1903-1
Trgovski pomočnik
«W>i službo v večji Špecerijski trrovini v mestu. Ohfirn« ponudbe og'as. oddelek »Jn*ra« pod šifro »Takojšen nastoo«.
Natal:ar:co
pridao iti pošteno sprej-v b"!.?o rmtavrseiio N*sl-<»v v cglaonem oddelku »Jntra«.	1927-1
Pouk
KtW ieoe mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 p«.r; ta dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro v* 5 Din. (5)
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obi-»k privatnih strank za Ljub-'ja.no in okolico ter vso Iravsko banovino za ma nufakturuo blago, ponudbe na oglas, oddelek »Ju-tra« ood šifro »Fiksum to pro vizija«.	831-5
Zaslužek
Mesarski pomočnik
priden in pošten, želi služijo za takoj. — Maribor, Miklošičeva 2, vrata 5.
1931-2
Šofer
vojaščin« prost, zanesljiv. tresesL, išče službo pri luksuznem al-i tovornem avtomobilu. Sprejme t-udi službo sprevodnika avtobusa. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Zanesljiv«.
1936-2
Prodam
Kd-or i S č e zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n a d t zaslužek, p« ta vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslov« ali za šifro p« 5 Din. (3)
Seriozne gospode
za prvovis-ten lukrativem predmet, za obisk privatnih strank, proti visokemu roesefnemu zaslužku išče svetovna firma za vs« kraje v Sloveniji. Ponudbe na naslov: »Pan«. Ljubljana, poštni predal 139.
1871-3
Rajonske zastopnike
za vsa mesta Slovenije, /a ob':?k privatnih strank proti zelo visokemu mesečnemu za-sJužku išče sv-e-fcovna firma. Ponn-dbe na naslov: »Pan«, Ljubljana, poštni preda! 139. 1872-3
Oglasi trg. značaja po t Din beseda; za da janje naslova tli za lifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: *a dajanj« na^ieva ali za šifro p» 3 Din. (6)
Puhasto perje
čisto, ftohano, kg po	48
Din, druga vrsta kg	po 38 Din. čisto belo gosje kg
po 130 Din in čisti pub	kg
po 250 Din razpošilja	po
poštnem povzetja	L~
Brozovid, Zagreb, Uica	82.
22-6
Belo blago
vsak« vrst« po zelo nizkih cenab v trgovini 0. S 1 i b a r, Ljubljana. Stari trg 21.	67-6
Vinske sode
hramne, hrastove in dobro ohranjene od 20 hI do 50 hI vsebine, približno 12 kom. u?odno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
1845-6
Zastopnika
:3če tekstilna tovarna — kateri v stični stroki ie potuje po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, za potovanj« ifstotam. Ponudbe na podružnico »Ju-tra« v Ceiju pod »Tekstilna«.
1934-3
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajenj« naslova ali za šifro pa 3 Din. {2)
Dekle
pridno in pošteno, i i 8 e kjerkoli, najraje pa na Gorenjskem mesto natakarice ali sobarice. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šitro »18ŠS8«. 1855-2
Služkinja
stara 30 let, želi ?iu'3>o za vsa hišrca dela in za pomoč v kuhinji. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »1'imuoč«.
1Č74-2
Beseda l Din; za dajanj« naslova aii n šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instriikcije, plačajo vsako besedo 50 parj ta šifro ali za dajanj« naslova 3 Dtn. (4)
Oblastveno boncesijoniraoa
šoferska šola
Gojko Pipenbacner
Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije.
247-4
1000 Din dam
tistemu, ki mi preskTtoi mesto blaga jničarke, knji-govedinj« ali v pisarni. Cenjene ponudb« na podružnico »Ju-tra« v Mariboru pod šifro »Začetnica«.	lS-Si-2
Fotograf, pomočnik
z možem vseh dol fot-egraf-sk« stroke, d-oher retušer neg. rn pos., išče primerno zaposlitev, najraje v letovišč a rskera kraju. Plača im drugo po dogovoru. Con j ene ponudbe pod šifro »Sezonski 11« na oglasni oddelek »Jutra«. 1863-g
č A MERNIKOV A šoferska šola
Ljnfcljana, Dunajska c. 36
Prva oblastveno konce«jo-■ itana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence ^f>rejnroa vsak čas. 251
Instruiram
vse srednješolske predmete ■lasti humanisitičine. Ura ■JO—15 Din. Uspeh siguren Nasl«»v v oglasnem oddelku
Kontoristinja
t večletno odvetniško in trgovsko prakso doma in v Saraievii, pe.rfekt.na slovenski, srbohrvatsld in nemški stenografiji, priznano spremna strojepiska z velikimi »osebnostmi iu spretnostmi v vseh pisarniških poslih, samostojna prvovrstna moč, iščo zaposlen j« v kakršnemkoli podjetju. Ceni-eme ponudbe prosi pod anačiko »Prvovrstna« na oglasni oddelek »Jutra«.	1S73-2
Prodajalka
starejša moč. želi premeniti mesto. — Ponudtbe na naslov; Cešnovar, Smokuč
»Ju-tra«.
1920-4 št. 3Ti, Žirovnica. 1316-2
Edgar Rico BurroughS;
Tarzan, kralj džungl?
98.
Urno se je pognal na drevo. Ujel se je za spodnjo vejo in splezal proti vrhu — Tublat za njim. V najvišje veje se je vzpel, kamor se njegov težki preganjalec ni upal. Tam je počenil, Izzivalno rjoveč psovke in zasmeh na kosmatega divjaka, ki je razsajal petdeset čevljev pod njim. In tedaj je Tublat pobesnil!
Ročni voziček
nov, je naprodaj pri »Fi-go-vcu« v skladišču.
1637-6
100 kg meda
zajamčenega ajdovega po 12 Din kg pošiljam po povzetju po 5—50 kg. — Kovačeo Simon, K ukora, Jurši-nci pri Ptuju. 1636-6
Sveža jajca
komad po Din 1.25, pri odjema 100 komadov komad po Din 1-20. pri odjema celega zaboja komad po Din 1.10. Sever & Komp., Ljublja.na, Gosposvetska cesta o. 161.1-6
Zlata moška ura
verižico naprodaj na Poljanski cesti 13/11 levo.
1906-6
Nekaj gramofon, plošč
pneemi prodam. Naslov v oelassiem oddelku »Jutra« 1912-6
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din j z« dajanje naslova aii sa šifro pa 5 Din. (10)
Ford-limuzina
5-sedešmi, s 4 vrati, v stanja kot nov, ugod.no prodam, ev-entuelno zamenjam ta dobrega odprtega. — Ogled in poskušnja: Ca-mirnii, Dunajska 36.
1645-10
Avtomobilov
in motoclklov
z in brez prikolic, večje število rabljenih prodam. Vsa so vozila prvovrstne znamke. Interesenti se vabijo na ogled. 0. ?.užek, LjuhljAna, Tavčarjeva ul. št. 11.	1901-10
Kupim
Oglasi trg. enačaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova aii za šifro pa 3 Din. (7)
Razstavne omare
(prednja stran steklo) kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »D. G. 5«.	1S82-7
Lepo posestvo
36 oralov obsegajoče, s hišo in gospodarskimi poslopji, vse zidano in z opeko krito, prodam za 240.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1837-20
Posestvo s nišo
kateri je trgovina in mesarija, ter 50 oralov zemljišča prodam. Naslov v oglasnem odd-elku Jutra 1836-20
Za letovanje
kupim ono- ali dvodrulin-sko hišico z vrtom ali majhno posestv o. Predpo -g-oj so ugodn« prometne zveze z Ljubljano in prilika kopanj3. Ponudb« na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »D. G. 5«. 1888-20
Večje posestvo
z vedikim sa donosni kom, blizu Celja poceni naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 1933-20
Moderno pekarno
novo preurejeno, z nov« enonadstr-opno hi&o, potrebnimi stroji in vsem inventarjem, elektrika, vodovod. v letoviškem kraju vsled odhoda prodam za 280.000 Din. Plačati je polovico v gotovini, polovico pa s knjižico. Pojasnila daje g. Ivan šramel, Gubčeva ulica 8, Studenci pri Mariboru.	1A28-20
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti 37/38 %, mlete, po 195 Din za 100 kg, inkl. vreče kupit« do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp.. Ljubljana.
1255-33
Y; najeifc
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali Sa šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno
na prijaznem kraju mesta oddam takoj v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1839-17
Restavracijo
s hotelom in inventarjem, zelo dobro idočo, v centru Karlovca oddam v najem, even-t. tudi po zmerni ceni prodani radi starosti. Vprašati pr,i hišmem posestnika v Riečki ulici 9.
3859-17
Dva lepa lokala
za vsako obrt pripravna, oddam v najem. Natančna pojasnila daje tvrdka M. Berdajs. Maribor — Trg svobode.	1930-17
Vsaka bošeda 50 par; za daianj« naslova aii za šifro 3 Din. (22)
Preprosto cobico
z gašperčk-o-m in poseonim vhud^ui oddam takoj na Glincah. Naslov v oglai. oddelku »Jatrac. 1870-23
* Sobe išče
Razno
Vsaka boseda i Din; za lajanj« naslova ali za šifro jmi 5 Din (16)
130.000 Din posojila
iščemo na veleposestvo proti vknjižbi na prvo mesto. Posestvo z vodno silo, mlinom. lastno elektriko se odda pod ugodnimi pogoii v najem. Ponudbe pod »Ugodno 56« na ogl. oddelek »Jutra«. 1756-16
Z obrtno pravico
za trgovino mešanega bla ga. iščem službo. — Ponudb« na oglasni odd»!ek »Ju-tra« pod šifro »Trgovec«.	1728-16
Vrednote
oeaeda 1 Din. ca dajanje naslova »!f ta 5:fro rn 5 Din '3.V
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova nlica 3
77
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din. za dajanje rsaslova ali za šifro pa 5 Din. (12)
Pohištvo
dobro ohranjeno za 500 Din naprodaj l<ri hišnici na Rimski cesti štev. 5.
1866-12
Oblačim
Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Di-Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13)
Dijakinjo
z vso oskrbo fprejme boljša družina blizu liceja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1SG9-32
Dve gdč. dijakinji
sprejmem v vso oskrbo na R(-sljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1893-2-7
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (31)
Kdor posodi
50—60.000 Dim (lahko tndi vloga Mestne hranilnice), dobi za dobo 10 let trisobno stanovanje pri pošteni i-n mirni stranki. — Ponudbe na oclis. oddelek »Jutra« pod šifro «10 let prosto stanovanje«. 3868-31
Dvosob. stanovanje
zračno in prostorno, za 500 Din odda takoj Roje, vila Jančigaj, Celovška c. štev. 114 — četrta hiša od mitnice.	fi 885-111
Stanovanje
2 sob, kabinet* in pritiklin, z vrtom, fta periferiji oddamo takoj aH s 1. marcem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1907-21
Lepo stanovanje
dvosobno po zmenni cen;
in prazno sobo
oddam v Stožicah št. 1(19, Dunajska cesta — av-t-o-postaia gostilna Urbanček 19^9-21
Stanovanja
2 plesni obleki
blago za plesno obleko in nizki čevlji št. 35 naprodaj v Rožni ulici Š*. 2901 1901-13
Lokali
Vsaka boseda 1 Din; sa dajanje naslova aii za Šifro pa 5 Din. (19)
Šoto
večje količino (*a vagon) kurnim. Podrobne ponudbe želi Rupena, Ljubljana Vil — tovarna Lutz. 1010-7
Starega cinka
kupim večjo množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cink«.
1915-7
Pekarno
prodam na prometnem kraju v . bližini Maribora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	1840-19
Velik lokal
za delavnico, s stanovanjem. ob drž. cesti na periferiji Lju-bljan« oddam. Pojasnila daje Al. Krašo-voc, gostilna na gradu.
389S-19
Lokal in sobo
takoj o d i a m na Lepo-
div.orski cesti 3, Ljubljana VII.	1938-79
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH u šifro pa 5 Din. (20)
Stavbne par~eie
ugodno naprodaj pod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 1761-20
Solnčne parcele
večje in manjše, poleg kolodvora in ob glavni cesti 3t. Vid nad Ljubljano naprodaj. — Poizve se v Tehn. biroju v Ljubljani, Gradišče 13.	1595-20
Stavbna parcela
1400 m». blizu Martinov« ceste naprodaj. Poizv« se
pri hišniku v Ilirski ulici št. 19.	1875-20
Parcela
cet »000 m* velika, ob Dunajski cesti v Ljubljani naprodaj. Vodovod in elektrika. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 1880-20
Vsaka beseda 1 Din, sa lajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (16)
Mizarji!
30—35 m» trdega leea, tri leta starega, zračno sušenega (javor, hruška, čreš-nja, brst, jelša, lipa), po Din 480 m' fronko žaga proda Franc Martinec na Škofljici.	1879-15
Pridelki
Vsaka beseda 1 Din za dajanj« naslov« ali sa šifro pa 5 Din. (33)
Fižol
nixW Im vieoki koks kupujem. Povzorčene ponud be na tvrdko Peter Setina - Radeče.	678-83
Konopljeno olje
kupimo. Ponudbe na ogl. oddeJek »Jutra« pod šifro »D. G. 5«.	1883-33
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Prazno sobo
lepo in veliko, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, v I. nadstropju takoj oddata v Levčovi ulici 11.	1867-J3
Prav lepo sobo
v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. l«77-23
Sostanovalca
t zajtrkom sprejmcim na Poijanski cesiti št. 54/18.
1550-23
Opremljeno sobo
zelo veliko in zračno, s p>sei>nrm vhodom, v bližini deželnega sodišča odda mirna rodibina stalnemu in solidnemu gospodu takoj »'d s .1. felbruarjesm. Vj«',i<v v oglasoem oddolku »Jutra«.	18(78-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam. Naslov pove clasni oddelek »Ju*ra«.
1806-23
Sobo
s tioseibmfm vhodom, Rtčem
Ponudbe na oelasni oddelek »Jutira« pod »<2R0«.
1897-33
Sobo
l«po opremljeno, s nim vhodom iz stopnjišfa oddam cospodn v Linhartovi ulici št. 38, pritličje.
J8ST7-23
Sobo
v vi!š oddam za 350 Din
mesečno boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1892-33
Opremljeno sobo
s podobnim vhodom oddam na Smartiaski cesti št. 10 1889-23
Opremljeno sobo
solnčno — v Selemburgovi ulici oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1886-23
3 ooremljene sobe
s kopalnico i-n garderobo oddam pri Vrtači — Ru-tarima 4*. I. nadstropje. Telefon 3129.	1906-26
Sobo
oddam ta. obrtno $olo. — Nas!«*v v oglasnem oddelfcu »Jutra«.	1904-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam
gosj>odu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	1922-33
Sobo
lew> opremljeno, b postnim vbodom, z oskrbo ali brez is>te oddam takoj aii s 1. februarjem boljšeimu gospodu ali gospodični. — Mikec, Streliška ul. 2-171 dtwno.	1933-23
Prazno sobo
z vhodom iz stopnji« fn elektriko, pripravno tuli za pisarno, v strogem centru mesta oddam. Naslov v ogl3«. oddelku »Jutra 1906-33
Stano vajene sobe, odnosno sobe, kabineta, predsobo itd. išče mirna dvočlanska stranka v Bežigrajskem okolišu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Čimprejšnja vsoii-tev«.	1580-31/a
Stanovanje
z 1 ali 2 sobama išč« s 1. februarjem mirna stranka blizu centra. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra .pod »Cisti stan«. 18S4-21/a
Dama
išče stanovanje dveh sob in kuhinje, po možnosti v sredini mesta. — Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ne-meblirano«.	1890-H/a
Vsaka be>seda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a)
ob^ s 3 po- oljarni
(divan) iščem ne predaleč od sredine m-es-T3. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Tri gospodične«.	lJM1-?3/a
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (241
Gospod
ki so čuti nesrečnega, naj da znak od sebe, da se mu lahko oglasim. Čakala sem 7^1 man pred frančiškansko.	1853-24
Varan v zakonu
38 krt star. z akad-emsko Izobrazbo, kipe zuma.njo«t:, želi spoznati samostojno distingvira.no damo, event. vdovo. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Značaj«. Tajnost zajamčena. 18»i-24
Savinjčanka
Dvignite ni^mo. PCVV-24
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova a H za šifro pa 5 Din.
V*ak& Ot**eda 1 Din. u (lajanj« naslova ali r.a šifro pa 5 Din. (o7
Itg,««« fliUiusfta p«
tetr.% ielezna ztlo praktična doiijiva postelja i lapccirtcim madracora —
CraEtiCaa za vtaltu h'iu. otcle, za putujuc« o«o-be in nočne »lulb«. Sitna Din 3*0.—. Razpoit. Ijua poilom in iclezni-com po povzetju.
Leiena dolinska patentna zelo • praktična doiijiva postela s tapecira-■im madracom. _ Stane
Pi» j
spaljnt
patent
fotelj
stane
Din 1300
Lie^estuhl praktičan ca leianie > in sedenje. Stane Dia lit___
Koncertni klavir
mamk« »Streioher-Wiem« s krasnim močnim glasom, zelo močn« konstrukcije, proda ali zaimenja za do-beir pionino I. Turin. Celje 1935-26
Živali
Vsaka beseda 1 Dmi za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din (27',
Svetlorjav psiček
s temnim go>b6kom, mlad, se je zatekel iz bližine Komenskega ulice. Dobi so pri Lovpd Pičananu v Ilirski ulici 15. 1924-27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28)
Zlato zapestno uro
(birmansko da rito) je izgubila dijakinja 7. decembra 1931 od postaj« D. M. v Polju do n. real. gimnazije. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddciku »Jutra« 1899-28
Vsaka bes«*la 1 Dio; ia dajanje naslova ali ta šifro r>» « Din (291
Računski stroj
»Unitas«, večje vrste, skoraj nov, malo raD-Ijen, z najfinejšim mehanizmom, precizno delujoč, poceni prodam. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Stroj Unitas«.	1097-29
Elektromotor
150 Volt, UP. proda
Prazno sobo
z vsem kom f 0!rt-<>m te-
bruar odda Tovladijac,	2elMnlk, Domžal«
Levstikova 25, Rekarjeva iv"lu """ '	1fJ1J
palača, pritličje, desno.
1937-33
Sostanovalko
sprejmem takoj ali potne-i,! v sobo s .posebnim vhodom — Križevniška 7/ITT.
1035-23
Opremlieno sobo
v c-entru mesta oddam mirnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1925-23
1014-29
Obrt
vsaka oeseda I Dm. ta dajanj« naslova aH is Šifro pa 5 Din. (30)
Novitete vezenin
samo pn Matek & Mikcž, Ljubljana, poleg	hotela Štrukelj. Oglejte si še danes izložbo!	1939-30
Po tem imam tisto to• hano perje ki po Din ♦S— iiito belo goaie kg po Din IU— in £ist< puh kg po Din U 0___
L J5ROZOVTČ, ZAGREB lUca il. UL
Telefon 2059

PREMOG suha drva
Pogačnik, Bohoričeva štev. 5.
vsaks Oese<la 1 Dui. za dajanje naslova aii ia šifro pa 5 Din. (31)
Pozor, ženini in neveste!
Izjava
Od danet naprej nis(-m več piačnik dolgov, ki b: jih kdorkoli napravil na moje im«. Viktor C v a r. Iek. a-sist., Ljubljana.
1881-ai
Izjava
Podpisani izjavljam, da ne pr-poznam niti sem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na m-oje ime. Mirko Anion, Ljubljana.	1017-31
posteljne mreže železne zložljive poete-■je. otomane. spaine iivane in fotelje nudi najceneje RUDOLF R A D O V A N
tapetnik Mestni trg št. IS.
žima, morska trava, olago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po oaj-nižji ceni 328
Jugoslovanska trgovska agencija v Londonu
preskrbuje vsakovrstne informacije, prvovrstna zastopstva, prevzema komisijski nakup angleških ter prodajo jugoslovenskih izdelkov na angleškem trgu.
F. KOŽUH, 23§, Evering, Road, London No 16
1629
OPOZORILO!
Ker se pogosto oglašajo v časopisju ljudje, M vabijo z nepravilnimi vabami stranke, da se naj v njihovih pisarnah ali pa diskretno na domu zavarujejo za dobo 6 tednov pri Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. Maribor, opozarja gornja zadruga, da nima nobeden njenih zaupnikov pravice voditi kake pisarne, še manj pa dajati zadevne nepravilne oglase ter je, oziroma bo vsem tem zaupnikom odvzela pooblastila. Podporna sekcija ima dovolj delavnih in poštenih zaupnikov, ki obiščejo stranke na domu ter jim pravilno razlože pogoje podporne sekcije.
Za Podporno sekcijo Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. %.
Maribor.	1939
R. BLENK, glavni zastopnik
LJUBLJANA, Cesta v mestni log 1, II. nadstr.
Zahtevajte od vsakega zaupnika pooblastilo!
Potrta globoke žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je najina nad vse ljubljena hčerka edinka
ANICA K
dijakinja 4. razreda žens-ke realne gimnazije
po kratki muke polni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v cvetu mladosti 15 let, Bogu vdano zatisnila svoje oči.
Pogreb nepozabne hčerke edinke se bo vršil v sredo dne 20. januarja 1832 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosiva tihega sožalja.	1942
V Ljubljani, dne 18. januarja 1932.
Globoko žalujoča mati ROZA In oče JOJJ ter ostali sorodniki
V*9&ka besed? 50 par: za dajanj« naslova ali za Šifro 3 Din. (23)
Gospodično
sprejimem na stanovanje in hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1824-23
Lepo sobo
opremljeno — e poeebn!m vhodom in razgledom oddam v Gradišču. Naslov v ogiasn-em oddelku »Jutra« 1762-23
Opremljeno sobo
lepo, komfortno, s nim vhodom, odda.m s 1. februarjem za Din 350.—. Pruie, Sredina 5. 1638-23
2 gospoda aH gdč.
sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta po zelo nizki ceni. Soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Uporaba kopalnic«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
1865-23
Sostanovalca
sprejmem v Skofji ul. 13. vrata 16.	1876-23
Opremlieno sobo
s poseb. vluvdom in elek triko oddam na Prulah 6.
18!>1 23
Brez posebnega obvestila
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni brat, svak in stric, gospod
Maks Detiček
knjigovodja Celjske posojilnice d. d. v Celju in rez. kapetan II. kL
danes po dolgi in mučni bolezni nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 19. januarja 1932 ob 15. uri iz hiše žalosti, Zavodna št. 30, na okoliško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v sredo, dne 20. januarja 1932 v župni cerkvi v Celju.	1941
Celje, dne 17. januarja 1932.
Žalujoči ostali.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.