Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za «Vt«-rt le ta 1 gld. iikr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadeni na t.-t «!;in praznil, izid« Danica dan poprej. Tečaj XXIII. Ljubljani 24. rožnika 1870. Ust 25. Iz Cerknice. O. — Slavno vrednistvo! Strašna nesreča 19. jun. |»ri nas v vasi „Martinjaku." — 20 hiš in vse druge poslopja je ogenj pokončal, — tudi veliko prešičev! Skoda je neizrečeno velika — tem hujša za-nje, ker so ravno ti v devetih letih dvakrat, trije celo trikrat do čistega pogoreli! Kadi bi se bili zavarovali, — pa niso zamogli — zarad prevelike revščine. Usmilite se jih, Vi vsi, kteri Človeško čutite! Vsak dar bo z veseljem in s hvaležnostjo sprejet, bodi si denar, obleka, ali kaj živeža. Pristave k. Slišali ste nesrečo, usmiljeni rojaki! ..Usmilite se, in boste usmiljenje dosegli." Vred. Olika in motUev. (Konec.) Mojstri v godbi, slikanju in zidanju so pričenjali dela v imenu naj sv. Trojice. Naj slavnejši delalni zmož-njaki se redko in neradi ponižujejo pred tekmecem fpo-skušavcem z njimi) in vendar,^kedar njih skladbe pre-tresujejo tisučeri zbranih , priznavajo : „To je dano iz neba!'4 kakor je to storil Jož. IIaydn, slišati naj močnejši kor svojega „dela." Tudi drugdeterdi, da molitvi ima zahvaliti svojo umetnost. Vojvodje, kot Sobieski, Ziethen, maršal de St. Arnaud ali Pellisier, se razlikujejo v naklonosti k molitvi. Le ta poslednji je poslal naj krasnejše palme škofu Algierskemu, da bi bile posvečene na cvetno nedeljo, in 1.1862 je navdušeno prosil, da bi se smel postaviti v redo braniteljev stolice apo-stoljske; škof Algierski ga je vidil pogosto, da je sklepal ročici hčerici svoji in jo je učil križ delati. Zmagovalec pri Sebastopolju je umeri med molitvijo in je meč svoj odkazal „Materi Božji zamurski." Vodje ljudstva in demokrati se nahajajo v verstah molitvenih mož; spominjamo le O' Connella. Slava Božja, prostost cerkve, blagor vlasti, to je bilo cilj in konec tega velikana. V poslednji sVbji volji piše: „Telo Irskemu, serce Rimu, dušo nebu." Res, ljubil je svojo vlast, zato ji daruje telo; bolj je vendar častil svojo cerkev, zato ji odka-zuje serce; nad vse je pa vdan Bogu, njemu izročuje dušo. In kedar se je obravnavalo o svobodi ali sužno-sti irskega naroda, stal je slavni agitator v kotu stanja parlamentarnega in je rožni venec molil. Poglejmo dalje med narod naš, in naše oko se zahvalno obrača k nebu, zakaj glej! moiitev posvečuje, oblažuje, lepša vse njegove veje. Z molitvijo je zaeč-njal kmet delo, in olahčeval si ga je s pobožno pesmijo. Molitev in pesem dajete delalcu in rokodelcu silo in sterpežnost. Zvonar je med molitvijo vlival raztopljeno kovino v kalupe; gorjanci si kličejo: ,.Bog daj srečo" in med molitvijo in petjem začenjajo svoje delo. Pervo sporočilo, ktero je prinesel v našem stoletju dalnopis prekatlantiški , glasilo se je: „Slava Bogu na višavah." Moiitev je dvigala oliko, pravi neki učenjak. Zakaj če moli kristijan, in ni njegova molitev zgolj ustna, mora pri tem misliti. Nauki pa, kteri so v molitvah, so vsepričujočnost, svetost Božja, svoboda in neumerjoč-nost človeka, greh, odrešenje in potreba milosti, ktera nas poživlja in povzdiguje. V takovem prostoru ker-ščanske metatizike je delaleu tudi duh tega, ki ni dobil sploh dušnega izobraženja; v molitvi se uči tega, o čemur pravijo modroznanci, da je vsem težko, vsem potrebno, kar vendar le malo kdo doseže. In zato se prigodi, da možje molitve in kiparstva neizobraženih izrečejo take misli, ktere napolnujejo tudi slavne učenike s strahom in občudovanjem; in tonam veselo razsvetljuje ono resnico, da edina knjiga „o nasledovanju Kristusa" je več duhov izomikala, sere oblažila, bolj tedaj razširila civilizacijo, kakor cele kopice popularne tilozotije, podlistkov, vvodnih člankov in drugih sredstev novovekc civilizacije. K civilizaciji spada gotovo poleg izomikanja duha tudi oblaženje serca. In da to dela molitev, da je vzdigalo nravnega obnovljenja, da je buditeljica vsake čednosti, je reč znana, in ni treba tega dalje preiskavati. Molitev je takovo sredstvo oliki, da se ne obotavljam terditi, da je z opušanjem posvečevanja nedelj in praznikov vgasnila tudi poslednja iskra pevskega ognja v duši naših pesnikov, zakaj brez pobožnosti ni poezije, pravi nekdo. Od tistega časa, ko je pesništvo postalo razumarno, vsmertilo si je lastno mater, ktera ga jc živila, in na sebi je zveršilo samomor, in mi se moramo prepričati pri našem vernem ljudstvu, kako nedelja poe-tiški žar razliva na osebe in njih razmere. Stopimo le v poslopja kerščanskega ljudstva našega, kedar cerkev slavi velike svoje praznike, in vidimo, da sc je zjasnilo oko bolnega, kakor da bi se bile bolečine umirile, na licih se razodevlje mir in pokoj; mejosebna čast in nežnost se obnavljate pri zaročenih; mičnost ljubezni materske se množi, vikša, otroci se priserčniše tiše k svoji materi, in njih serce je bolj odperto ganljivim njenim besedam. Kmet je pozabil na svoje reve, rokodelec je zadovoljen s svojim stanjem; domači gosp. je mirnejši in zvestejši. V nedeljo se oblači revni v beljšo srajco in čistejšo opravo, in to že vzdiguje misli, osnažuje kal mišljenja suženskega in opominja na boljši del človeka, na viši cilj in konec. Vzemite le delalcem nedelje in praznike, in zamorite jim duha, pokopljete telo v nečistost in nesnago, in sperela obleka razpade kos za kosom na zdivjanih služabnikih dela. Nedelja je gotovo zlati členek v železni verigi našega življenja; mladeneč in deklica iz vasi občudujeta krasne stolpe in višave svoje cerkve, mogočne njene stebre, umetna strop ja; tudi revni rokodelec je napolnjen z radostnim ponosom, stoječ v hramu Gospodovem poleg kuezov in velikašev, ki so v Kristusu bratje; slavne njegove božje službe in krasne pesmi, ktere so že davno skladali in peli njegovi predniki, te ga napolnujejo z blagim veseljem. Skerbi zemeljske in reve so ostale za pragom cerkve in duh se vzdiguje s pobožnimi glasovi vise nad zemljo in nad trudno življenje, zopet šest dni na njej prebito. Glej, kako mirni, kako blaženi in veseli stopajo naši dragi iz cerkve in se vračajo domu. Stari oče korači se urno in junaško: srečen mož s tovaršico svojega življenja: otroci in vnuki tekajo zraven njih, iz oči jim gleda pokojna in čista vest. Kmetje so vidili z zlatom pretkane obleke, z dragimi kameni olepšano moštranco in druge lepe reči svoje cerkve, pa vendar se jim hlepno in lakomno ne toži po premoženju pozemeljskcm, kakor je pri mestnem nizkem derhalstvu, ktero ne pozna več molitve, ko ogleduje drage stvari pri zlatarju ali bogatinu. In kako to V Oni pobožni ljudje so molili, oni so ne mara sli.-ali ravno v pridigi o Karlomanu, ki jo bil po rodu knez, in jc vendar r.izke službe opravljal na Monte Kasinu: ali o sinu kupčevem iz Asisa, ki se odreče svojemu dedi.štvu, reven hodi po svetu, da bi naučil bogatine zopet moliti. (Po Cyr. a Metli.) M—č. Obrazec iz nore ere. Spisan za „Besedo", ki so jo osnovali ljublj. bogoslovci v čast ss. Cirila in Metoda 19. maja 1870. 1. 'Janez vidi od d.ileč priti svojega prijatla Toneta in pospeši korake.) Janez bogoslovec. *) Bog te sprimi, dragi brate! Serčno me veseli, da te zopet vidim zdravega čez leto in dan: ali reči moram, da si se po vnanjem zel6 spremenil: tvoja velikanska brada in telesna oprava po naj novejšem kroju ste dolgo časa gojile dvom v raeni, si li Tone, ali ne! Tone (filozof „comme il faut"). **) Da, sem ves, kar me je! Janez. Pa, kakor se vidi, si močno utrujen. Vse-diva se tu le na klopčico, da malo pokramljava. (Se v sedeta.) T" ne. Da sem se spremenil, zelo spremenil, tikaj rad verjamem, prijatelj! Prosto in brezskerbno, se ve da tudi neredno in nerodno življenje, kterega vživamo akademiki saj perve leta v polni meri, mora človeka tiziČno in moralično popolnoma predrugačiti. Le pomisli, brate, kak strašansk razloček! — iz temnih ječ gimnazijskih, kjer te pestuje nečloveški terorizem in okrutni obsolu-tizem, kjer vlada brezozirna otročja pedanterija in sramotna -klavarija — odpusti mi izraz — priti na enkrat v prijetne, solnčnate gaje prostosti in samostalnosti, kjer se ti svet povsodi prijazno smehlja in ti radodarno odpira svoje bogate zaklade vsakoršnega veselja, vsako-jake zabave! Kaj ne mora to človeka na mah prestro-jitiV Zagotovim te; prijatelj, da se mi je po 14dnevnem bivanju na Dunaji vsaka kitica mojega života zdela ži-veja in gibčneja, oči so se mi odperle, zavedel sem se, čutil, da sem „jest." — Ali ta promena se razteza tudi če^ vse duševno življenje, čez vse mišljenje. — Na gimnaziji so ti bile vsakdanja piča suhoparne slovnice; k večemu si dobil za priboljšek boren grižljej kakega nerazumljivega klasika, kterega ti je profesor še neraz-umljivše koment.ral: tukaj je nakopičeno obilo blaga Orno ••M»*«"en. «• :»• ]>• >t:.» palici v n ki; odbija napada mirim, s.-niVrtje p »s.n-hl;iv«. in -.ttiri'"n<». Z veliko brado, v | mi i , n >v d.r<>jni obb-ki, /. naočnikom na iio-i i, .snio lko v i-.ti!», }»■«'• h i v i ki, • »ibieo n i .-trani. (»ov»»ri b i j ••-aKiio, i.M-' . in t:-kako l. uii Sjivo pr«.li svojemu nekdanjemu tovaršu '»• £ -l->vcu. z mnogoveratnimi pomočki, po kterih si moreš razsvetljevati duh in bistriti um; tu se zajema vednost iz njenih pravih nepotekljivih virov. Da — ne čuti se razžaljenega — tudi tisuči in tisuči onih predsodkov, ktere so nam nakladali dolgočasni profesorji verouka tu polagoma do zadnjega zginejo. (Janez sternn'.) Prosto življenje, prosto mišljenje, vse prosto in prosto — to ti je „Leben," Janez! „Tako mladost se vživa jasna !" Janez. E, brate! zelo sem se zmotil nad teboj! Ti res nisi več nekdanji Tone, pri čigar prijateljskem sercu mi je tako dobro deio, kteremu sem tako zaupno razodeval vesele ali britke prigodke! Vidim žalibože, da se je tudi nad teboj vresničil izrek, da je na Dunaji ali blato ali vihar: blato je ogerdilo tvoje prej tako čisto, tako jasno serce, vihar je odnesel neprecenljivo blago-serčn«»st s premnogimi lepimi lastnostmi, ki so te prej slehernemu omilile. Po pravici pravi slovenski kmet: ,,kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj," ali jest bi ta pregovor spremenil in bi rajši djal, da naj pusti tudi vero doma ali pa najsi jo priterdi k persom, kakor naši kmetje bankovce, kadar gredo na somenj, da je tan* ne zj;ubi ali kakemu krivonosemu Izaku, Kterih je tam vse živo , ne proda ali ne zamenja za par puhlih fraz. O tempora, o moreš! Tone. Oho, Janez, počasi — počasi! Nikar tako ojstro ne sodi, sicer se mi bo hotlo misliti, da imam pred seboj kakega osornega, nad seboj samem se grozečega, starokopitnega hribovskega župnika, ki po celo kopo let ne vidi druzega nego mežnarja, juho in kozarec pred seboj na mizi, in ne bere drozega nego kakega doslu-ženega pridigarja, ki šteje že več posestnikov kakor strani, moralno Danico, antidiluvialne Novice, in znaoiti s kakimi peterimi enakomislečimi tovarši v kompaniji na deržavnih bergljah težko dihajočo, komaj se premikajočo botro ,,Laibaherico." — Kaj si tudi ti že v številu onih mračnjakov, kterim so ogromni napredki sedanjosti tem v peti? Menda vendar ne? Da ti je se-meniški zrak dobro teknil (prime Janeza za brado) in te po zunanjem kaj lepo spremenil, ti berem iz okroglih lic, ali nikdar bi ne bil prisojeval nedolžnemu talarju toliko regenerativne (prerodivne) moči, da more pametnemu človeku v kratkem do dobrega možgane zmesti. — Zdrami se, Janez, zdrami, spreglej, pomisli, da ne more zmirom le po starem in po starem biti. Svet hiti naprej ter poruši v svojem naglem diru vse, kar noče ž njim , temveč se mu terdovratno ustavlja. Omika je prederla že naj nižje kroge človeškega društva, ona razprostira bolj in bolj svoje široke krila, vse beži tropoma v njeno varno zavetje; le vi ostanete večni konservativci (starega se deržeči). (Mirneje.) Vendar pa upam, da bodo očividni dokazi dandanašnjega napredovanja tudi vas sčasoma na bolje obernili, kajti svet je prerazsvetljen, da bi se mogel in hotel še ravnati po vaših pravilih, ktere si je dalo lahkoverno človeštvo pervih Časov rado posiliti, ki pa nikakor ne vgajajo sedanji „eri." Janez. Veš kaj? S celo čajno zabavljic, ' i si mi jih naštel zoper duhovne, njih študije in zoper nas bo-goslovske ,,mračnjake," si me prepričal, da si res konjske skoke delal v napredovanju, prišel od čiste vode do kalne mlake, s cvetečega travnika med ternje, z ravnega polja na kraj pošastnega propada. — Svet jo ja-derno briše naprej, praviš, in povleče v svojem berznera teku vse seboj. Tudi tebe je, žalibog! zavlekel, ali pa mar res naprej?! — „Naprej" in „naprej<4 — silo važna, mnogopomenljiva beseda našega veka, zmagovalno geslo sedanje nore ,,čre'u ,,Le naprej", se derejo na vse gerlo novokopitni laži-lib^ralci: ali godi se i i m, kakor jezdecu, ki se je v svoji pijanosti vsedel narobe na kon a in čim bolj se mu je zde!»>, da divja naravnost naprej, tim bolj se je odmikal nazaj, in ko je slednjič meuil, da je do- spel na odločeno mesto, je bil revež daleč daleč od njega: pramček ga je zanesel v ravno nasprotno stran . . . „Žajfajo" se z žajfo „kulture" in „svoOode", ali ne opa zijo bedaki, da ni znotraj taka, kakor kaže goljufiva vnanjost in da so dan na dan bolj čemi in sajasti, čim bolj se dergnejo. — ,,Proč s temo, luč mora oiti," rigajo na vse pretege, ali kje je ta svetloba V Kot temnjak bi jo jaz vendar moral viditi; oziram se po nji, pa jc le ni ogledati, boje bi moral še kakih deset svetilnikov prižgati, da bi jo našel. — Kes, čudna taka svetloba! Tone. (Bolj sam za-so.) Aha, peče ga! Janez. O nekakih pravilih tudi nekaj kvariš. Ktere ti niso po godi? Le spovej se jih, Tone, odkritoserčno; kajti, dobro vem, da ne govoriš iz lastnega prepričanja, ampak le prodajaš blago, ki se po večjih mestih razprodaja in ponuja v vsakem kotu; upam, da se bova kmalo in z lepa zmenila! Tone. (Osomo.) O j, kaka prederznost! Ti rcvše, misliš tedaj mahom pobiti stalne principe „omike" in ,,svetlobe", kteri že toliko časa stoje nepremakljivo kljub silnim navalom surovosti in teme? Kaj radoveden sem! — Pervo tedaj, kar mi nikakor ni po volji, kar se ne vjema s človekovo prostostjo, je vaša „morala 1 tnravna), ki ti je povsodi z velikansko šibo za petami, kamorkoli se ganeš. Človek naj živi, kakor ga nagiba njegova na-tura; punktum! Janez. No no! Dobro znaš „punktirati" in pricepta-vati: — samo ne vem, če bo deržalo ? .. Naj bolj pametno je po tvojem, da človek živi natorno," naravno. Dobro! To se pravi, se mi zdi: vdaj vdaj se — meni nič tebi nič — V3emu slepemu nagnjenju, z naj večjo postrežljivostjo spolnuj vse, česar poželi meso in koža, poltnost in telo, ravno tako kakor brezumna žival. Ne smeš mi zameriti, ako ti prav naravnost povem, kdo naj bolj „natorno" ter naravno živi, ki se ne zmcrsi za drugo, samo da ohrani samega sebe in svoje pleme. To so ti ščetinasti želodarji ali pujsi, prava podoba natorne propalosti. Vstvarjeni so po vsem tako, da z glavo rijejo po tleh in preberskajo vsako nesnago in blato iskaje živeža nenasitljivemu želodcu, in že otrok z nekako zaničijivostjo in boječim začudovanjem gleda te ,,natorne požeruhe. — Po tem plemenu živali se obično tudi ljudje imenujejo, ki prav nič ne čislajo telesne in dušne snage. Edini razloček med temi in unimi je ta, da si uni ne domišljajo tolikanj o sebi, kolikor le ti, ki se sami poživinijo. „Po-natornosti" same na sebi bi tedaj jest nikomur odveč ne priporočal, ker ste divjačnost in dušna nesnaga pre-rade v njeni družbi, ker ste — rekel bi — njen bistveni del. Kaj praviš k temu, Tone ? Tone. Jest pa le terdim, človek naj živi „pona-torno," saj je človek le žival na višji stopinji; žival je oa človek na nižji stopnji popolnosti. Tudi žival misli, pametujc, je zvita itd. in pri rnarsikteri se ne pogreša nič druzega ne^ro govorjenje. (S povdarkoru.) Menda si vendar kaj slišal o naj novejših teorijah Vogt-ovih? Janez. To pa to! Ali še kako bolj neslano veš?.. Možje, ki te norijo znajdejo, so v marsikterem oziru pač na nizki stopnji, na nižji kakor živali. Kajti, Še živinče , kakor sam praviš, ima kolikor toliko j)amcti; Vogt pa še tis^o zametuje, in ki hodijo k njemu v opi-čarsko šolo, je tudi nimajo preveč, sicer bi takim bedarijam ne dali dobre besede, ne trosili zlata za to, da iih kdo sme „afne" imenovati. — Da ima Vogt svoje pradede kje v srednji Afriki, bi bilo skorej verjetno. Res, da so nekteri nepotnenjivi razločki med njim in njegovimi žlahtnicami, da ima n. pr. on namesto repa frak; da imajo te možgane v glavi, on ajdovico; da te hodijo po nogah, on po glavi. Pa to nima nič v sebi, saj jim je v ostalem do pičicc enak, ali ni res, Tone? Tone. Ti se sedaj norčuješ izsledkov resultatov,, ki so tekli iz temelitih preiskav; ali počakaj le še ne koliko let! Naj natančnejše primerjanje človeškega in živalskega organizma, naj novejše opazovanja duš«'\ nezmožnosti različnih živali — vse kaže na to, da sta »i rlo vek in žival najbližja sorodnika. To je neoveržljiva n.v ravoslovska istiua. Janez. Res naravnost čeljusto-slovska istina. Po glejmo tedaj, v čim sta si človek in žival enaka! < >ba imata organično telo in nagon k ohranitvi samega sebe človek pa ima razun telesa tudi od Boga vstvarjei.ega duha, ki ve za-se, ki se spoznava, ki prevdarja, odkod da je, kdo daje, zakaj daje itd. Do teli in enakih misli se žival nikdar ne more popeti. Se ve da, ako čh veku vsaki dan zapored le t » roji j»o glavi, ali bo ob desetih ali enajstih zajuterkoval (v postelji— kaj pa daj, kaj bo o poldne jedel, po čem ga bo zvečer pil itd., in se mu dan na dan bolj priljubija to ga>triško že-lodčevo) mišljenje in življenje, si tudi na vso moč ji i zadeva znebiti se neprijetnih misli o pravičnem Sodniki' in kaznovalen , o življenju po smerti itd. in se čedalje bolj bliža živalim. Tone. (Se na tihem jezi in renči.) Neumnost! Janez (nadaljuje brez prenehanju;. Take živali v človeških podobah tajijo lioga in neumerjočo dušo, ali /.a-kaj? To nadležno vest bi radi ugnali, ki jih pov>.»ti preganja s svojimi glasnimi opomini: j»a ta huda na«ra-jivka nič ne mara, ne da se zatreti, ne utešiti; oni vpijejo, ona pa še bolj. Zasramujcjo brez odnehanja naj veličastnejse verske resnice: Roga, Odrešeuika, cerkev in njene naredbe; ali ne premislijo bedaki, da ravno s tim strastnim zasmehovanjem pričujejo za nje, zakaj gotovo bi ti bobnaci jezik lepo za zobmi derzali, ako bi jim ne bile tako šembrano nadležne misli na te „šleya rije" — kakor pravijo — ki se jim nehote vrivajo. Ker se jih pa nikakor ne morejo od križa ti, si iščejo knjig in časopisov, v kterih se vera očitno taji in vse kar je Božjega v smeh obrača; zahajajo v družbe, kjer sc ravno to ponavlja: napravijo si sami kako tako zvanc „zistemo" in to navezanost na slepo natoro imenujejo potem ,,svobodo"; tu jo imaš?! Ravno tako zove gol jut svojo obertnijo „geschalt," tat svoje rokodelstvo „in dustrijo," nesramni razuzdanec svojo premeteno mezga vost ,,galanterijo," in prevzetni bogataj, ki človeka »ne«1 bogove povzdiguje in zraven do živali ponižuje, kakor mu bolj služi v opravičenje svoje ošabnosti ali razberzda-nosti — brezštevilno kerdelo svojih trapastih dedukcij in vertoglavih hipotez imenuje „lilozolijo." Kaj pakr Lepo ime se dobi za nar ostudniši reč. Bog nas varuj pred zaznamnjanimi vašimi —ijaini ! Tone. (Hitro in razdražen.I Pred vsim pa pred teologijo in njenimi načeli, pred duhovniin njihovim povelj stvom! — Posti se! Se tega se manjka. Kje je to zapisano ? Janez. (Seže v Usodo.) Molči, molči o postu , lepo te prosim, kterega v praksi nikdo tako ne spoštuje, ka kor ravno vi filozofi! Tone. (Nadaljuje ne gled«s na to opazko.) Ilodi v ccr kev! Prelepa hvala, to je za tercijalke! Janez. Bi tudi časih kakemu „lilozofastru" ne škodovalo! . . Tone. Ne pijančevaj, lepo keršansko živi! to ,u drugo ti nalaga vsako nedeljo na grešne ramena v*/. bijaje in ropotaje na leči, kakor bi bil zdivjal: ali da bi' se sam po tem ravnal, kaj še? Naj pervo živite vi, kakor se spodobi, potem vas bomo vbogali, ako bomo hoteli. (Hodi razserdeu gori in doli.) Janez. Aha, zdaj si mi jo pa zabelil, kaj nef (Mirno.) Moralični zgubljenčiki iii drugi, ki imajo mar-sikak funtek na vesti, se mislijo naj ložje oprostiti dolžnosti, ktere jim naklada vera, s tim, da skerbno stikajo po izgledih tega ali unega malovrednega duhovnega in se pokratkočasijo s škandalčki, ki se je kteri znabiti v resnici zgodil; ki so pa večidel gola laž. Tone. Vsak berač svojo raavho hvali. Janez. Najdejo jih kmalo po brezštevilnih časnikih, ktere zmažejo judovski „škribaksi" in ki so si postavili orjaški namen napadati cerkev, gerditi njene služabnike itd. Tudi v Ljubljani imamo požrešnega čuka, ki ima nenavadno lastnost, da po dnevi izhaja, in ga žene neko posebno pohlepje kljuvati na černo barvo in z divjim serdom — ali rekel bi rajše, z otročjo nepo-sajeno.itjo — lučati blato na vse, kar se mu zdi duhov-sko in cerkveno, ali tudi slovensko. Potem pa pravijo, ,.zakaj bi neki jest drugače živel, poznam duhovna , ki je storil to pa to" itd. Ali to je kaj jalov izgovor! Ta je skočil v Ljubljanico, boš tudi ti šel za njim? Ta si je vrat odrezal, si ga boš tudi ti? Bes te plentaj! Ce si pošten človek , ogleduj se po poštenih in pametnih, ne po malopridnih, sodbo in kazen pa prepusti Bogu; saj bo prišel čas , ko bo vsakdo prišel na vevnik in bo svoje T lačilo prejel. Osebne vrednosti ne morejo du-hovske časti zbrisati; to bi vendar ,,filozof" moral vediti ! Da sicer tudi duhovni nevredni svojo službo veljavno opravlja, ti ne bora razkladal; vprašam te le nekaj: Ti potuješ — postavim — skozi velik gojzd, silnega truda si skorej omagal, žeje se ti je posušilo gerlo; na enkrat ugledaš prijazen studenček, ki marljivo vervra iz starega trohljenega štora. Boš-li ti morda dolgo premišljal, ali hočeš piti in se okrepčati s hladno vodico, ali ne? Boš-li zahteval, da naj žlebec, po kterem Be pretaka, bode zlat ali srebern? (Tone molči. Janez čez nekoliko časa): Gotovo ne! Tone. (Zaiiičljivo, v stran obemjcn.) Jest pač ne vem, v kaki zvezi bi bil ta studenec z menoj in z mojimi prejšnjimi besedami! Janez. Pomen tega izgleda gotovo razvidiš, ako nisi slep. Le pojdi tedaj „in pace" rakom žvižgat s svojimi frazami, s kterirai si si napolnil torbico (pokaže na njo i. mislim, da ne boš zbral krog sebe mnogo proze-litov. Dam ti prijateljski svet, prej ko mogoče narobe oberni mavho in stresi iz nje abotnije, pa pristopi k stud^nčku, kterega sem ravno omenil, da te neha glava boleti in da se ti sterpljeni udje zopet malo ožive , — pa nikar si ne domišljuj, da res vsak vrelec iz truhlega dupla vre. Tone (Se sili svojo zadrego prikriti). Ha, ha, ha! kaj si ne domišljaš! Sicer sem pogubljen, kaj ne? (Ošabno.) Vaših studencev jest ne rabim, imam obilo svojih, ki nikdar ne usahnejo, dokler je kaj cesarskega v žepu. Ali ako vaših ojstrih zapovedi ne spolnim, me po smerti čaka strašna kazen, da zlodej z menoj naj hujšo peklensko peč zakuri? O groza! in tudi vi sirote, ki vas je zadela nesreča, da ste rojeni v drugi veri, tudi vi ne pričakujte milejši osode: v vaši veri se ne morete zveličati! (Proti Janezu:) Tako znate strašiti, vi škapulir-niki, prav po keršanski l|ubezni, kajne? (Jezno.) Vsaka vera j<* dobra, vsaka mora človeka dovesti do zaželenega konca! Janez. Si mi jo pa spet zasolil! Te klamarije bi pa vendar ne bil pričakoval iz ust oraikanca, kakor si ti. Ali urno k reči! Vse vere so dobre — praviš — ; jest bi djal pa, da se to reče boljše: vse vere so slabe, kajti ako bi bile vse enako dobre , bi ne ena ne bila prava, ampak vse bi bile napačne in lažnjive, zakaj kar ni pravo (resnično), tudi ni dobro; dohre in resnične pa vse nikakor ne morejo biti, ker ena ravno tisto za-verže, kar druga terdi. Ktera vera je pa edina prava in d"bra, si se učil v šoli, torej mi ni teba ti razlagati. Sph.h si od takih ljudi, ki pravijo, da je vse eno. ako ima človek za božanstvo inarogastega bika (kakor Egip- čani), ali pa pravega, živega Boga, iti ne morem misliti druzega, nego da se s pametjo kregajo , da veš, Tone ! Tone. Da, da; še enkrat ponovim, vse vere so dobre; in gotovo bi si jest ne prizadeval, da bi koga odvernil od njegovega prepričanja, naj bo kakoršno koli. Živi pošteno, veruj kar hočeš! Janez. Čakaj tiček, boš kmali v kletki. Ti prideš — postavim — k divjakom, ki verujejo, da svojemu bogu posebno vstrežejo, ako kakega človeka s kocinami vred požro, in ti bogočastniki in tvoji „dobri včrci" začnejo — meni nič tebi nič — pred tvojimi očmi brusiti nože, pripravljati vilice in se zmiraj bližje krog tebe muzati. Tebe jame hudo stiskati pri sercu, lasje se ti ježijo, da ti klobuk prizdigajo, kurja polt se ti dela po celem životu, strah in groza te spreletuje od palca do temena ; kaj je početi? Ne boš-li ti v tej prestrašni zadregi z besedo in z obrazom lačnih človekožercev od dosedanjega prepričanja odvračeval? (Tone nekoliko osup-njen postoji.) Molčiš?.. Tone. (Nekaj časa pomišlja.) Dal bi se jim brez odloga pojesti! Janez. Hotel si sicer stvar na smešno zasukati, ali tvoje obnašanje te je izdalo, in s tim si naj očitniše pokazal, da le svojeglavnost iz tebe govori, ne pa prepričanje. Memo tega pa mislim, da bi ne prišlo na to, da bi te divjaki požerli; tvoje meso bi se jim naj berže zdelo prevlačno, preomledno. — Ako se ne motim, si tudi izrekel s posebnim povdarkom, da je zadosti, da človek pošteno živi, veruje naj, kar hoče, ali pa nič ne. Tone. Djal sem te besede in se ne ganem od njih ne za palec ; čez glavo je zadosti za vsacega človeka, da pošteno živi. Janez. No, no! počasi bova že prišla skupaj; prej si hotel le natorno (živalsko) življenje, zdaj tirjaš že pošteno ? Tone (se prime za glavo). Ni res! Janez. Praviš torej, da zadostuje pošteno življenje! Kaj pa da? Da te ne denejo par let na grad hladit, ali da te ne obesijo, je menda zadosti; ne pa pred Bogom! — Pred vsim pa je s poštenostjo kaj čudna! Ako ti Bog ne odkaže zakonov poštenosti, in ako si sme vsakdo sam postaviti meje zanjo, je vesoljni svet poln poštenjakov! Vsaki j ud, ki ponuja in hvali na vse usta kako sprideno blago, te bo tisučkrat zagotovil, da je poštenjak — z lahko vestjo, saj mu talmud kristjana goljufovati ne prepoveduje, — in vendar mu ne boš verjel. Ravno taka je pri kristjanih; poštenost in pravičnost ste kaj vlačni (elastični) lastnosti. „Jestne kra-dera, ne ubijam, nihče me ne more spraviti v „prežon" ali na vislice in — zato sem pošteu mož!" se ti usti vsak hlačman; vendar pa ve vsakteri, ki se je le nekoliko ozerl po svetu, da je število neobešenih malo-pridnežev neizmerno veliko, obešenih pa prav majhno, in da ni vse pošteno, kar prosto po ulicah leta. Kaj premorejo nekteri vse početi, preden jih dobi sodnija v pest! (Bolj tiho.) Saj smo se nedavno prepričali! Tone. Si zdaj pri kraji? Janez. Menda. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Katoliška družba bode v ss. Petra in Pavla praznik o '.^10 na priterjenje vis. čast. škofij stva imela v nunski cerkvi slovesno sv. mašo s pridigo in darovanjem za uboge. Sv. Peter je namreč poseben zavetnik ali patron katoliške družbe. Znano je, da oddelek za ubožne iz te družbe ima redno vsaki drugi četertek seje in neprenehoma obdarovava ubožne. Pril|udno so torej vsi prijatli ubožnih povabljeni k duhovnemu opravilu in k darovanju ali ofru. Iz Loč. (Prijat. pismo.) Letošnje Šmarnice so bile kaj lepe in so močno dopadle; zaupajo naj vsi, ki so jih obhajali, da trud pri Marii ne bode zastonj. — Več goric je toča pervi dan križevega tedna čisto pobila. Pri sv. Vidu na ptujskem polju je sla rogljata in kakor pest debela, da je več živine umorila in tudi dva otroka usmertila. iS Pohorja je 12. maja voda skoraj po stotu težke kamnje valila čez njive, travnike in vinograde proti Čadramu, da je bilo strah; oblak se je bil utergal, kakor pravijo, in toča je zlo potolkla. Iz Stajarskega. V oklicu „Slovenci! snujte si ka-toliško-politična društva!" „Danica" h koncu sostavka piše, da se otrokom „v šoli tu pa tam pravi, da ni potreba več s ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus" pozdravljati. Tudi jest imam priložnost, iz naše fare omeniti moža (za to pot še z zamolčanim imenom osebe in kraja), in sicer krajnega šolskega ogleda, ki otrokom v šoli pravi, „da si on ne šteje v čast, če ga s tim pozdravom pozdravljajo;" neki veljaven mož je na to djal, da bi se naj vprašal, kako se bi mu pa tedaj moglo na mesto pozdrava rekati? morda: „ti pritepenec ti!" Ta človek, kar se zoper vero katoliško in sploh nravnost tiče, je pravi garibaldež. Vsemu, kar je katoliških opravil, pri pogrebu, pri kakem ,,žegnovanji," kar se tiče sv. maše najemati itd., on z vsimi zvijačami in ostudnimi besedami nasprotuje in zabavlja. „Nebes tako ni," on preklinja.*) Posvečevanje cerkve je zaničljivo narisal. V „Dan." že naznanjeno in od vseh farmanov s tako veliko priserčnostjo gospodu fajraoštru skazano zahvalo za sv. misijon, kakor se skorej za gotovo ve, je on z lažmi in zvijačami popisal in v ,,Tagespošto" poslal; hotel je še neki celo sveto spoved s svojimi ,,merkovčanstvom" skruniti, kar vendar vrednik ,,Tagespoštni" v list vzel ni. Ob času „konkordatoborstva", ko Marenberžani niso bili napravili razsvetljave padlemu „konkordatu", jim je iz repe molek napravil in poslal, ter tako zasmehoval, da se nočejo veseliti, če se sv. materi katoliški cerkvi pravice pri izreji otrok jemljejo. Takega šolskega ogleda je dala mladini nova era! Sploh je vse ljudstvo zdaj zoper njega. Ne vem, zakaj ga nam je postavilo okrajno šolsko svetovalstvoV Menda za zasluge zavoljo poslanega moleka. Taki človek je šolski ogleda. Bog nam daj skorej bolje. Iz Gorice. Pri nas so imeli šmarnice ves mesec majnik v cerkvi sv. Ignacija, v predmestni farni cerkvi na Piacuti, v kapeli brez madeža spočete Device M. in pri kapucinarjih — samo v laškem jeziku. Želeti bi bilo vender, da bi se tudi Slovencem kaj dalo! (Zbudite se vender! Mar slovenske dušice niso vredoe duhovnega kruha. Vr.) Sosebno mične so bile šmarnice v cerkvi na Piacuti, s kratkimi in tehtnimi premišljevanji. Pri sv. Ignaciju je imel vsakdanje govore v. č. oče jezuit Giuričeo, nalašč v to iz Dalmacije poklican: v kapeli prečiste Device pa v. č. g. dr. Zorn, profesor bogoslovja. Zadnji dan majnika so prevzv. knez in nadškof pri sv. Ignaciju sv. mašo brali in sv. obhajilo delili veliki množici ljudstva. Tudi po deželi so duhovni sem ter tje šmarnice imeli — in ta nežna in sprelepa pobožnost se bolj in bolj razširja po naši preljubi Materi in Devici Mariji. Iz Gorice. Vsaka dežela ima svoje božje pota, kamor ljudstvo večkrat ali saj enkrat v letu popotva. Pri nas na Goriškem imamo Sveto goro pri Gorici; svetišče Matere Božje na otoku Barbani blizo Ogleja in druge. Na Koroškem imajo božjo pot na svetih Vuša- *_) Čudno! — Dru^i nejeverniki iu trebuhamolj^i pa v nebesa prav radi verujejo, S« pravijo, da je H >g ,,vse za nebesa stvaril ' — menda tuJi požigavce in sodomitarje: le samo pekla nočejo spoznati. rijih, pri sv. Kervi idr.; na Kranjskem je Šmarna gora; na Blejskem jezeru pri Mariji Devici; sv. Jošt; sv. Neža na Kumu in več druzih; na Štajarskem Marija-Celj. — Ves katoliški svet pa je imel od nekdaj dve naj imenitniji božji poti; eno v Jeruzalem k krajem, po kterih je Jezus vesoljni svet greha in pogubljenja odrešil; drugo pa v Kim, na kraje, kjer sta pokopana pervaka aposteljnov ss. Peter in Pavel, kakor tudi nekteri drugi aposteljni, n. pr. sv. Matija, sv. Jernej id. in brezštevilna množica mučencev in pervih kristjanov. V ta dva kraja so potovali verniki v vsih stoletjih, potem ko so bili aposteljni po vsem svetu vero v Kristusa razširili, in se je taista povsod za vse čase vko-reninila. Vsi stanovi so se vdeleževali tih božjih potov; sosebno radi so pa božjo pot opravljali v Kim, ker v Jeruzalem je bilo preveč daleč; tudi je bila z velicimi nevarnostmi božja pot sklenjena. V Rim so potovali k grobom aposteljnov in mučencev cesarji in kralji, knezi in irnenitnjaki, bogati in revni, vsako leto na tisuče in tisuče; tudi na sto in sto tisučev se je štelo večkrat ptujeev v Rimu iz vsih krajev, ter so obiskovali omenjene grobe. Težavna in daljna pot jim je bila prijetna in primerna pokora za grehe. Obiskovanje grobov pa jim je služilo v poterje-vanje v dobrem; serca katoličanov so se po takem obiskovanju še bolj tesno sklepale s prestolom rimskega papeža, sv. Očeta vsacega časa, kterih vsakteremu je Jezus po sv. Petru dal ključe nebeškega kraljestva, oblast namreč in dolžnost naložil voditi in pasti čedo in pastirje. Sosebno v sedanjem stoletju, naj bolj pa med vladanjem papeža Pija IX ljudstvo iz vsih krajev in naj imenitneji gospoda vre proti Rimu. Železnice in paro-brodi lajšajo težave popotovanja; živejši vera v per-vaštvo sv. Očeta nad vso katoliško cerkvijo močno priganja katoličane potovati v kraj, kjer so košice aposteljnov v sprelepih bazilikah in cerkvah hranjene , in kjer tako rekoč bivajo duhovi zavoljo vere uraerlih ter stojijo na strani sv. Očetu in njih okolici, da morejo voditi prav in v zveličanje duš celo cerkev. In, o kako srečne so se šteli katoličani vsih Časov, ktere je ali lastna volja, ali pa so ga tudi dolžnost in okolišine peljale v Rim. Tudi pisavec tih verstic, kakor je znano, je bil po dobrotni volji svojega prevz. gospoda tako srečen, da je bival pri grobih aposteljnov in mučencev več časa. In prepričal se je, kako res ie to, kar terdi vsak, ki je v ravno tem kraju že kterikrat bil: da neizbrisljive mile lepe čutila se pri onih grobih za vselej vtisnejo romarju v serce. Po dnevu, kadar je taki kristjan — grobov obiskovalec — sam, brez drušine, ga domišljija nazaj prese-luje v one svete, sprelepe kraje, — po noči se mu v sanjah pritikajo in vsnovajo ravno ti kraji. V cerkvi, pri molitvi gleda v duhu taki romar kra|e in se v duhu sklepa s tistimi romarji, kteri ravno zdaj obiskujejo omenjene grobe. Spomin enega romarja poviša vsako veselje, tolaži v vsaki žalosti, in popisati se ne dajo občutki, ki jih ima zmerom v sebi tisti, ki je hodil po svetih krajih rimskega mesta. Le kdor je bil sam tudi tam, pozna te občutke. Toda le malemu številu celega ljudstva je dano, se vdeležiti tega srečnega romanja. Ali bi ne bilo tedaj dobro, da bi saj nekoliko se vdeležil sleherni katoličan sreče romanja v Rim? Ali si ne želi tega slchern vernik? Ker si tedaj želi vsak katoličan potovati ali romati v Rim; vendar pa vsakemu to dano ni, so sv. Oče 28. febr. 1*70 o zaslišanji (kterega je „Danica" že popisala) obljubili, in vsled te obljube s pismom (brevej 8. aprila dovolili: l)a se omenjena iu od slehernega zaželena I)ožja pot v Kim, namesto v resnici, zamore tudi po duhovno opraviti Ta dovolitev velja za Gorico, L j u b lj a n o in K a r m i n. V pojasnilo, kako so sv. Oče to privoljenje dali, po>tavim tukaj papeževo pismo (breve) za Gorico"), ki se tako glasi v prestavi: Pij P. IX. Vsim, ki bodo pričujoči list brali, pozdrav inApostoljski blagoslov. Ker želimo pospeševati z nebeškimi zakladi cerkve vero kristjanov in zveličanje duš, dovoljujemo s pričujočim listom po svoji apostoljski oblasti vsim vernim obojega spola, ki bodo svoje grehe resnično obžalovali, se jih prav spovedali in sveto Rešnje telo vredno prejeli, ter pobožno obiskali sedmere cerkve v mestu Gorici ali zunaj mesta, zato od škoia odločene, in sicer en dan v letu, ki bo od istega škofa v to odločen , in bodo tam pobožno molili za zedinjenje keršanskih poglavarjev, za zatiranje krivover in za povišanje sv. matere cerkve: — da zadobijo vse tiste odpustke, odpu-ščenje grehov in zlajšanje pokore, ktere bi zadobili, ako bi osebno obiskali sedmere cerkve zunaj in znotraj našega slavnega mesta (Kima). Veljave tega lista nima opovirati nič karkoli si bodi. Pričujoča privolitev ima svojo veljavo le sedem let. Dano v llimu pri sv. Petru pod perstanom ribiča dne apr. leta 187'», -4ga našega pastirstva. (L. S.) Vidil: Pij IX, papež. Andrej m. p., nadškof. Namestil kard. Paracciani (Jlarelli Fr. Protiii m. p., namestnik. Sedmere bazilike v Kimu so znotraj mesta: bazilika sv. Petra, sv. .Janeza v Lateranu, sv. D. Marije Snež-nice, sv. Križa v Jeruzalemu; zunaj mesta: sv. Pavla, sv. lioštjana, sv. Lorenca. Namesti njih so odločene v obiskovanje v Gorici: 1. škofijska ali metropolitanska, 2. sv. Ignacija, sv. Vida na Placuti, 4. sv. Kuka, o. cerkev frančiškanov, G. kapueinov in 7. uršulinaric. Obišče jih enkrat v letu s popolnoma odpustki, kadar je komu bolj priložno. Namen obiskovanja je: vdeležiti se popotovanja v Kim: soscbne gnade zadobiti, pokoriti »e zavoljo greha, i Uni ve rs is <' h r i st i fi d e 1 i b u s praescntes L i teras inspecturis Salutem et Apostolicam be-n e d i c t i o n e m. Ad augcndam tidelium Keligionem et animarum salutem coelestibus Koclesiae tliesauris pia charitate in-teiiti omnibus utriu^jue se\us < 'hristitidelibus vere poe-nitentibus et contV-.-sis ac sacra Communione reteotis, rpii septem Kcch-sias tam imra Civitatem (Labacum, Cormons) Goritiensem sitas , per Ordinarium dcsignan-das, in uno anni die per eundem Ordinarium speeiri-cando, devote visitaverint et ibi pro Christianorum Prin-cipum concordia, haeresum exstirpatione ac Stae. Matris Koclesiae evaliatione pias ad Deum preoes eiVuderint, ut eas omnes et singulas Indulgentias, peccatorum remis-siones ac poenitentiarum relaxationes consequantur, (juas conse.juerentur, si septem Almae Urbis Nostrae tam intra Tu.li l;nMjati«ki premil. »kot' so menda zadevn«- papeževe pisina doti'*uim gosp. tajmo:troin izročili. Vr. In contrarium lacientibus, non obstantibus quibuscunque. Praesentibus ad Septennium tantum valituris. Datum Romae apud S. Petrum sub annulo Piscato-ris die VIII. Aprili* MDCGCLXX Pontiticatus Nostri anno vigesimo quarto. (L. S.) Vidi. Pius IX. Pont. Max. Andreas mp. Archiopiscopus. Pro. Dom. Card. Paracciani Clarelli Fr. Protiii mp. Substitutus. Romanje tedaj s popolnoma odpustki je, kakor v Kimu tako tudi pri nas v Gorici, v Ljubljani in v Karminu, le enkrat v letu obdarovano. Kdor pa večkrat po onih cerkvah roma z namenom potovanja v Rim, postane deležen v-aki pot posebnih velikoštevilnih odpustkov, ki so v Kimu s tim obiskovanjem sklenjeni. V Gorici so prevzv. nadškof določili v obiskovanje tisti dan, kterega si kdo po svojih okolišinah zvoli, zato ker ni mogoče, da bi ob enem in tistem dnevu vsak po omenjenih cerkvah romal, ko bi bil kaki gotov dan, postavim velika noč, ali veliki Šmaren v to odločen. Tudi v Rimu je volitev dni za potovanje vsacemu na prosto voljo prepuščena, ako ravno imajo tudi nektere dni v letu, o kterih je potovanje očitno, kterega se tedaj vdeleži, kdor koli hoče. V Rimu se obiščejo sedmere bazilike v to odločene tako, da tisti, ki v cerkev pride molit, moli naj pervič pred sv. Rešnjim telesom, potem gre k grobu apostelj-nov in mučencev, in na to še obišče tudi druge oltarje v to odmenjene. Moli se , kar se hoče po namenu sv. Očeta, v povišanje sv. cerkve, zatiranje krivover, — in moli se tudi v kak poseben namen, zavolj kterega kdo božjo pot opravlja. Ker je pa stolnica sv. Petra v Rimu, v kteri ravno zdaj očetje vesoljni zbor imajo, naj imenitneji celega sveta, in je v nji sedem oltarjev s sosebnimi odpustki obdarovanih; torej so sv. Oče tudi z drugim pismom (breve) dovolili še druge duhovne dobrote. Namreč: V Gorici v stoljni cerkvi, v cerkvi sv. Ignacija, sv. Vida in frančiškanski, v Ljubljani pa v Smklavški, pri sv. Petru, pri oo. frančiškanih, pri sv. Jakopu in pri nunah — v vsaki izmed tih — se dvanajstkrat v letu obiše sedem oltarjev (kjer jih ni toliko, se obišče eden ali drugi oltar po dvakrat), ter je obiskovalec deležen vsih milost (gnad) in odpustkov, kterih je deležen tisti, ki je priromal k sv. Petru in tam 7 oltarjev obiskal. Tu v Gorici smo dotično zgorej omenjeno pismo (breve) v latinskem, laškem, slovenskem in nemškem jeziku v tabli lepo spisano na zid znotraj sleherne v to odločene cerkve obesili. Tako ga vsaki lahko bere, to icč pozve, in po tem pobožno ljudstvo po cerkvah roma in sedem oltarjev obišče. S tim dovoljenjem sv. Očeta smo 1. dobili božjo pot 'namesto v Kim k grobom aposteijnov in mučencev) v Gorico, Ljubljano in Karmin. 2. Imamo priložnost se vdeležiti popolnoma odpustka enkrat v letu, in večkrat v letu posebnih t Depopolnoma) odpustkov. .*>. Se bo veliko molitve zgodilo v prid katoliške cerkve, v podporo prestola sv. Očeta, za spreobernjenje grešnikov in dobrim v poterjenje. 4. Imamo priložnost si kake posebne milosti 'gnade) v tih cerkvah od aposteijnov in mučencev sprositi, kterih grobe v duhu obiščemo po omenjenih cerkvah. V obilniši pojasnjenje te božje poti, kakor tudi v podbudo k obilnemu romanju k takim cerkvam pa bodo služile bukve, ktere bodo v kratkem na svitlo prišle o sedem bazilikah v Rimu. — Vse so že spisane , le še nekaj molitev je treba pridjati, da bodo ob enem tudi molitevne bukve. — Tako imamo naj lepši božjo pot v demačih mestih — po dovoljenju sv. Očeta. Bog daj obilno sadu po pri-poročevanji čast. gg. duhovnov in po gorečnosti bogo-ljubnih vernikov; sv. Očetu pa blagor in dolgo življenje! Vse naj bo v veči čast in hvalo Bogu, v češčenje Marije D., ss. aposteljnov in mučencev, za povišanje sv. matere katoliške cerkve, pa vernikom v obilni dušni prid. J. G. Z Goriškega so nam prišli dopisi zastran volitev, pa nasprotnega obsega. Težko nam je pisati o daljnih zadevah v tako tehtni reči, ker so nam okolišine premalo znane; pa tudi ni ravno tako posebno treba. Očitne so dosti načela našega lista, ki si prizadevamo in želimo, da bi bile vselej načela sv. katoliške Cerkve. Po teh pravilih se je ravnati tudi katoliškim volivcem , kar je znano vsakemu poštenemu verniku. V slovenskem geslu: ,,Vse za vero, cesarja, domovino" so obsežene potrebne lastnosti naših deželnih poslancev, — tudi ta med drugimi, da naj bi bili povsod med poslanci saj nekteri duhovni, ki jim je bolj jasno vediti, po kteri poti naj se kermi, da bode: „vse za vero." — „VeČ srenjčauov" pravi med drugim: „Ne dajte se zapeljati oholim svobodnjakom, kterim je vsaka vera dobra; nikar ne zaupajte takim, ki nimajo lepe besede za naše duhovnike; temveč volite le po svoji dobri vesti učene, skušene, ztiačajne, Boga in ljudi ljubne možake, da ne bo kesanje prepozno." fta Dunaj u se je praznik sv. Hešnjcga telesa kaj častitljivo obhajal. (Dopis prihodnjič.) Iz Rima. ( Iz prijateljskega pisma.) V praznik presv. Trojice je bila papeževa kapela v šen-Petru vatikanskem. Slovesno sv. mašo je pel kard. Ferrieri. Pričujoči so bili na svojem prestolu sv. Oče, okoli njih vsi očetje vesoljnega zbora. Po evangeliju je imel eden redovnikov govor sredi prezbiterije. Sv. Oče se ne pogrešajo pri nobeni cerkveni slovesnosti , tako da jim njih okolica že to očita, ter jim svetuje, naj bi se nekoliko bolj varevali. Oni pa odgovorijo, da biti pri Božji službi, in znajti se v cerkvi, bodi si se tako dolgo, to jih le še krepča. Pravijo, da sedanje čase so take okoliščine, da je brez prenehanja treba moliti. In res, nikdar se ne naveličajo moliti; doma vedno molijo, po cerkvah pri očitni službi Božji jih je zmerom viditi. Zraven pa le vendar vsaki dan zaslišijo toliko toliko ljudi. In pri vsaki priložnosti imajo govor pripravljen , kakoršen ravno je primeren osebam, ki jih zaslišujejo. Njih govori so tako vezani, tako umoslovni (logični), in po okoliščinah tudi tako učeni, da noben mlad in še tako učen mož bi ne mogel bolje govoriti. Sosebno tudi — kakor pravijo — sv. Oče svojemu duhovnemu pisarju veliko narekvajo, — in vse to, kar je pisano, je polno bistrega, učenega in pobožnega za-popadka. Napčne so tedaj misli tacih, ki mislijo in pripovedujejo, da so sv. Oče , kakor mož velike starosti, že slabega uma. To ni res; mi ki smo blizo njih in jih vidimo in slišimo tolikokrat, in z nami vred vsi, ki jih poznajo, smo prepričani, da so popolnoma bistrega uma, sosebne pobožnosti in brez dvoma od sv. Duha razsvetljeni. Očetje vesoljnega zbora se obilno trudijo, huda vročina jih terpinči, — od zunaj in od znotraj se njih duh neprenehoma upira s študiranjem, prevdarjenjem, kakor z gorečimi molitvami k večnemu Bogu, ki razsvetljuje vselej svoje namestnike. V kratkem bo določena nezmotljivost; svet bo lepo v miru ostal, cerkev pa bo za ko ično določenjc enega nauka bogateja. Razgled pa zreta. Italijansko. Proeesije po Italijanskem, kakor v Padovi, v Brešii ia drug-jd, so se letos mirno, tudi Še častitljivo obhajale. Je mar zelenec spregledal, da nič ne opravi s svojimi sužnjimi mavtarji? — Ako bi pa vender kdo menil, da framasoni počivajo ali „praznujejo," bi se močno motil. Samega sv. Rešnjega telesa dan je sicer zbornica v Firencah imela počitek, toda levica je pod Ratazzi-ein imela polni svoj shod. — Pri tem pa tudi katoliška stran ne počiva. ,,Unita" je mesca majnika in rožnika 1.S70 zbirala darove za sv. Očeta v prid vesoljnega zbora ter ob enem vošila italijanskih duhovnov za razglašenje nezmotljivosti Kristusovega namestnika. Dala je na svitlo pervc bukve s 040 stranmi, ki obsežejo 3-S00 imen, med kterimi jih je pa mnogo, ki namestvajo še druzih imena, ki niso zapisani, n. pr. fajmoštri , ki so podpisani zase in za duhovstvo zadevnih duhovnij. Ni pa razglašena še polovica imen in pisem, ki so pripravljene, in pridejo to-lvj na svitlo še druge, morebiti tudi še tretje bukve. Sv. Oče Pij IX so zdaj že 24 let na stolu sv. Petra, 16. rožnika 1840 so bili izvoljeni in 21. ravno tistega mesca kronani. Imenitne reči so se godile že pod tem papežem, pa tudi silovito terpljenje je že stiskalo Pija IX, kakor vsacega velicega moža. In če je kaj hudega, je morebiti sedanji čas naj hujše to, da lastni otroci svetemu Očetu britke rane sekajo. To so res pravi lažnjivi bratje — „t'alsi fratres", ki sicer vedno terdijo , da so katoličani, pa vedno nam katoličanom govore le kakor: „vi, vi", „vaša stranka," kakor taki, ki so pobegnili k sovražnikom in od tam na katoličane in zlasti na papeža kamne mečejo! — Pri tem je pa tudi Božja pomoč očitna nad Pijem IX in vesoljno sv. cerkvijo. Koliko so se izdajavski Italijani že pehali, da bi Rim dobili, ko so druge prestole prekucnili; vender Pij IX m pre-strašeno zboruje s Škoti v svetem mestu. In sovražniki, ki so zlasti po katoliških deželah te leta tolike grenke rane vsekovali sv. cerkvi, ravno zdaj po mnozih krajih osupnjeni in prestrašeni gledajo, kako se verni katoličani oserčujejo, zedinjajo in kar naravnost naznanujejo, da svoje vere, cerkve, svojega naj višega duhovnega poglavarja ne bodo dali novim nejevernikom z nogami teptati. — Bog živi Pija IX in vse prave katoličane! V Carigradu je o. rožnika pogorelo dve tretjini katoliškega oddelka, kise imenuje Pcra. Kolika groza je tu bila, kaže to, da več tisuč hiš in poslopij je bilo v 12 urah pokončanih in kacih 3<). ljudi brez postrešja. Med drugim ste pogoreli armensko-katoliško in latinsko patrijarhovše. Nadškof Plujm ni nič rešil razun svojega življenja. Gotovo čez l'Mjn ljudi je v ognji konec vzelo. V katoliški bolnišnici, ki so jo oskerbovale usmiljene sestre , je tudi nekaj bolnikov in ena sester konec vzelo, večidel tacih, ki so tje pribežali, misleči, da bodo ondi varni. Ogenj je bil tako strahovit, da ne kamen ne les ni bil kos ga zaderževati. Angleško po-slanisče, v sredi verta, z visokimi zidovi obdano , vse iz rezanega kamna, so cenili za čisto varno; pa je ravno tako pogorelo in l<)0.1 je bil ravno ta od lelik pogorel kakor zdaj to pot, toda še v- iiko j>ira$ii«'j.*, k» r t iKr.it je bilo pokončanih čez 2«».',»"» hiš. L. I ".V i je bilo pogorelo v tem kraju poslopje dervišev plcaačev, kjer ima grob zloglasen poturčenec knez Bonneval z imenom Ahmed-paša. — To pot se je ogenj ustavil zraven avstrijan-skega poslanišča, toliko da latinske cerkve očetov kapu-cinov ni več dosegel. Naslednjič pišejo, da je pogorelo 3441) poslopij, pa da se pogreša 4. V katoliški bolnišnici so dobili ostanke 6 trupel, med njimi dveh redovnih sester. V llelgii so pri volitvah tudi katoličani zmagali. V zbornici je i».> katoličanov in 61 liberalcev. Ministerstvo je imelo vradnike na svoji strani, pa mu je vender spodletelo. Kaže sc tedaj povsod, da svet spoznava puhlost in zailikarne namene lažiliberalstva, in ne bo se mu zdaj še dal v brezno pogrezniti. Iz Ljubljane. Poslanca za mesto Ljubljano, od odbora „Slovenije" priporočena, sta poštena ljubljanska meščana, gospoda: Jožef Debevec, posestnik in tergovec, in Janez llorak, hišni posestnik in podpredsednik kupčijske in obertnijske zbornice. Ljubljančanje! Ta dva svoja moža volite, ki sta umna in vneta za Vaš blagor in za domačo reč, — ki imata kako bolji skerb, kakor večno nerganje zoper cerkev, konkord it itd. Edinost, zloga, prijaznost z vsimi, — zlasti tudi s svojo materjo Cerkvijo! To je prava pot. Volite torej vsi, volite edino imenovana moža! Kudeč list znadpisom „Kranjski volivci!" se trosi okrog, ki pa ni od naše domače, ampak od nasprotne stranke, kar se že iz tega vidi, da precej v začetku tlikne po duhovnih, kakor imajo ti ljudje navado in brez tega živeti ne morejo. Da ob kratkem to obdelamo, veste Slovenci, ta rudeč kar ica je ravno toliko vredna, kolikor tista brošura „Kranjci pazite" od leta 1867. Kogovili se zoper slovenske pervake; — se to jim ni prav, da so naši poslanci deržavni zbor zapustili, v kterem se je zoper našo sv. katoliško Cerkev tako gerdo lomastilo itd.; — čemi jih „rudečka" češ, da so ,,pobegnili," — da so „omahljivi poslanci;" — nemir, ki so ga sami v deželnem zboru delali, zoper duhovstvo kričali itd., pripisuje domačem poslancem. Celo potegovanje za cesarja naših poslancev — na sum stavi! Prav neumno je še , da vzrok na poslance zavrača, ker se v deželnem zboru sklenjene postave na Dunaju niso poterdile. „Rudečka" je rudečka! V Trebn j i, kakor naznanila kažejo, bode namesto dr. Tomana voljen gosp. J. Vehovec, župan v Žu-ženberku , ki ga vsi hvalijo, da je prav pošten in moder mož. V Laščah je bil 11. rožn. po cerkvenem opravilu ondotn. preč. g. fajm. J. Brodniku slovesno pripet „zlati križ b krono" — za zasluge pri zidanji cerkve in šole. Predragi rojaki Teržičani! Slišim, da mnogi izmed Vas namerjajo o volitvi poslanca za mesta Teržič, Radolico in Kamnik za-me glasovati. Kakor drago mi je Vaše zaupanje, vendar Vas moram kar naravnost in serčno prositi, d i nikar glasov ne cepite, temuč priporočim Vam in prosim Vas: Vsi zedinjeno dajte svoje glasove od „Slove-nije priporočenemu kandidatu g. Janezu M urniku, tajniku tergovske zbornice in vredniku „Novic" v Ljubljani. Enako prosim tudi spoštovane Radoličane in Kamničane. V Ljubljani, 22. rožnika 1870. Peter Urh, kanonik. Savski fajm. č. g. Pavel Čuden je umeri 22. t. (m. R. I. P.); šmarski dekan preč. g. J. Burger in č. g. Fr. Stroj in v Hotiču sta huda bolna. JMukorshe spremembe. X goriški nadškofiji. Umerli so: 81. maja gosp. Andrej Vertovec, kurat v Ajdovšini; 14. jun. g. Jože Podbe ršič, duhoven v pokoju v Kaboridu ; 16. jun. g. Jože Konec, duhovni pomočnik v Gargaru. R. I. P. — Izpraznjena kuracija v Ajdovšini je razpisana, in za zdaj je imenovan g. Simen Gaberščik za administratorja — ostane pa ob enem Kriški kaplan, ker je do Ajdovšine le pol ure hoda. Dobrotni darovi• Za sv. Očeta. Podložin sin svojemu Očetu tri petake ali 15 gl. — Vabilo k narocevanju na za drii^o polovico leta 1§70. V tacih časih, kakor so zdaj, pa res katoličan ne morebiti brez katoliškega časnika svoje dežele. Zato bi bilo vse odveč, častiti in predragi Slovenci, obširno vabiti Vas k naročitvi na „Zg. Danico," ki Vas že tri-in-dvajseto leto s svojimi veselimi in žalostnimi naznanili obiskuje. Pretočenega pol leta ste ji bili svoje staro zaupanje s tim poterdili, da se je število naročnikov zopet znmožilo. Serčna hvala! To nas in sodelavce v delu poživljuje in podpira. Blagovolite, prosimo, vedno bolj razširjati edini ta slovenski cerkveno-politiški list 5 s tim se njegov namen dosega. Priserčua hvala za vsestransko pomoč gg. pisateljem, naročnikom in prijatlom! Delajmo zedinjeno, serčno, goreče: Za vero, cesarja, domovino! Zg. Danica veljat za pol leta po pošti . 2 gold. 20 kr., — za čete rt leta 1 gold. 15 kr.; za. Po1 leta v tiskarni« 1 » 80 „ — za četert leta — „ 90 „ Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača 18 kr., za prenarejanje napisa med letom 10 kr. Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.