Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B Irena Stramljič Breznik IZVLEČEK: Besednodružinski slovar slovenskega jezika prinaša sintezo teoretičnih spoznanj slovenske besedotvorne teorije, ki je aplicirana v slovarskem delu, Strukturiran em po načelu besednih družin. Poleg slovaropisnih poskusov v prvi polovici 19. stoletja (U. Jarnik 1832; A. Murko 1833) je to prva tovrstna slovarska realizacija za sodobno slovensko besedje, ki domače slovaropisje aktualno približuje podobnim slovarskim uresničitvam v ruščini, nemščini in bolgarščini. Slovar ponuja tudi oceno o relevantnosti zbranega besedja tako, da vključuje podatke o pojavitvah v obeh slovenskih besedilnih korpusih (Fida, Nova beseda), ki vsak s svojega zornega kota osvetljujeta živostin rabo tvorjenk, zato je primer dela, kjer so rezultati dobljeni na podlagi sinergije več dejavnikov. ABSTRACT: The dictionary of the word families beginning with the letter B in the Slovene language represents a synthesis of the theoretical findings in the Slovene word formation theory. It was applied in the dictionary part which is structured according to the principle of word families. Besides a few lexicographic attempts in the first half of the 79th century, this is the first lexicographic realization based on contemporary Slovene lexis, which positions Slovene lexicography very near to similar topical lexicographic achievements in Russian, German and Bulgarian, but with the dictionary structure based on the word formation principles of the Slovene lexis. 0 Splošno o slovarju 0.1 Besednodružinski slovar slovenskega jezika za črko B je rezultat štiriletnega raziskovalnega dela, spodbujenega s spoznanjem o potrebi, da se teoretična dognanja, prežeta z domačo dvestoletno besedotvorno tradicijo in obogatena s spoznanji sodobnih jezikoslovnih usmeritev, aplicirajo v praktični sestavi specialnega enojezičnega slovarja, ki leksiko slovenskega jezika ureja po besednih družinah. Le-te so večji ali manjši sestavi besed, ki se družijo na podlagi skupnih korenov. Tovrstni slovar uzavešča zaradi sicer prevladujočih abecednih slovarjev mnogokrat Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B prezrto dejstvo, da je leksika medsebojno večplastno prepletena, pri čemer je urejevalno besednodružinsko izhodišče, tj. upoštevanje razmerja med motivirajočo in motivirano besedo, le ena izmed njenih možnih sistemskih povezav. 0.2 Trenutni ustroj slovarja in njegova gradi vna izčrpnost za črko B s podatki o pogostnosti posameznih besed sta podani z namenom, da se oceni konceptna primernost pred izdelavo celotnega slovarja. Zato sta njegova zasnova in obseg odprta za tvorno kritiko kompetentnih strokovnjakov in bodočih uporabnikov, v čemer je tudi pravi smisel takih izdaj. 0.3 Slovarje eden izmed rezultatov raziskovanega projekta J6-3337 Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika in narečij (odgovorni nosilec: izr. prof. dr. Marko Jesenšek), iz sredstev katerega je bil financiran program za računalniško redakcijo slovarjev SlovarRed 2.0, 2003 Tomaža Seliškarja in Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Podatki o pogostnosti v slovar zajetih besed so bili zbrani z odobritvijo lastnikov besedilnega korpusa Fida (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Stefan, Založba DZS, d. d., in podjetje Amebis, d. o. o.) in Nova beseda (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU). 1 Teoretična izhodišča, obseg in namen slovarja 1.1 Besednodružinski slovarje poseben tip morfemskega besedotvornega slovarja, ki jemlje za izhodišče besedno družino, znotraj katere so besede na različnih stopnjah tvorbe vselej prikazane kot sestav podstave in obrazila. Njegovo mesto med morfemskimi slovarji lahko prikažemo takole: ■ Morfemski slovarji: ■ kombinirani (oblikoslovno-besedotvorni1) ■ specialni (besedotvorni): ■ slovar besedotvornih morfemov2 ■ besednodružinski slovar3 Besednodružinski slovar in slovar besedotvornih morfemov nista bila pogost cilj ne domače ne tuje leksikografske prakse. V vsej dolgi slovenski slovaropisni tradiciji 1 Tipični zgled predstavlja slovaški morfemski slovar M. Sokolova, G. Moško, F Simon in V. Benko (1999). 2 Kot primer navajamo slovar besedotvornih elementov nemškega jezika, ki gaje sestavila M. D. Stepanova (1979). 3 Sestavljavec besednodružinskega slovarja za ruščino je A. N. Tihonov (1985), za nemščino G. Augst (1998) in za bolgarščino J. Penčev (1999). Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B besednodružinski slovarji niso bili nikoli neposredni cilj, marveč so se neketere njihove prvine pojavljale le ob sestavi etimoloških (U. Jarnik 1832) oz. dvojezičnih (A. Murko 1833), ki so slovensko besedje prikazovali v t. i. besedotvornih gnezdih. Na tujem so se morfemski slovarji vsekakor pojavljali, daljšo tradicijo pa imajo besednodružinski, zametki katerih segajo nekako že v 17. stoletje (G. Augst 1990, 1145-1152), v sodobnosti pa so izdelani za ruščino, francoščino, nemščino, bolgarščino in esperanto. Obstaja pa še primerjalni štirijezični besednodružinski slovar za ruščino, poljščino, češčino in srbohrvaščino (L. J. Herman 1975). Slovarji besedotvornih morfemov so kot posebni tipi slovarjev relativno mladi, saj so nastajali praktično v osemdesetih letih 20. stoletja (E. Link 1990, 1223-1230), in to prav tako le za štiri jezike: nemščino, angleščino, francoščino in ruščino. 1.2 Besednodružinski slovar slovenskega jezika je trenutno sestavljen za črko B in obsega 665 besednih družin, v katerih je razvrščenih nekaj več kot 11 000 besed. Slovarje pri vključevanju gradiva zavestno in hote izčrpen z namenom, da bi se zajela vsa tvorbena problematika in nakazale njene potencialne rešitve, ki bi lajšale nadaljnjo sestavo. Temeljni gradivni viri so bili: Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Besedišče slovenskega jezika (BSJ), Slovenski pravopis 2001 (SP) ter besede črke B, manjkajoče v našetih virih in zato dodatno zbrane po referenčnem korpusu Fida. Tako obsežno vključevanje gradiva sicer lahko bremeni obseg in preglednost besednih družin tudi z besedami, ki so se že ob vpisovanju na prvi pogled zdele povsem nežive. Toda načelo, da merilo jezikovnega občutka ni nikakršno relevantno niti jezikoslovno niti slovaropisno merilo, je zahtevalo, da ostanejo zabeležene -navsezadnje so zapisi v katerem od navedenih virov pogojeni z dokumentiranim obstojem besed - predstavo o njihovi živosti in rabi pa si uporabnik vendarle lahko pridobi na podlagi podatkov o pojavitvah v obeh besedilnih korpusih, ki so v abecednem seznamu vseh iztočnic pripisani. Šele tako zbrani podatki omogočajo ožji izbor ustreznih členov besednih družin glede na to, kolikšno število pojavitev postavimo za spodnjo oz. izhodiščno mejo, kar je odvisno od tega, kako natančen besednodružinski slovar želimo, to je pa odvisno od tega, zakaj ga bomo uporabljali. Pri tem pa velja navesti še pripombo o relevantnosti slehernega besedilnega korpusa, torej tudi Fide in Nove besede: tako avtorica kot sestavljavci obeh besedilnih korpusov, ki trenutno obsegata vsak okrog 100 milijonov besed, se zavedamo, da se bodo s širitvijo korpusov (ki je nujna in tudi načrtovana) spreminjali tudi podatki, in to ne samo o pogostnosti posameznih besed, marveč bodo na listo prihajale vedno nove in nove, torej tudi take, ki v seznamu trenutno nimajo pojavitve. Drug pomemben razlog za obsežnost gradiva pa izhaja iz ozira na uporabnike, ki si ob možnostih sodobne računalniške tehnike in prevladi elektronskih slovarjev z minimalnim naporom želijo pridobiti čim več podatkov. Tako zasnovan besednodružinski slovar v uvodu ne poučuje uporabnika o pravilih, kako lahko npr. iz slehernega glagola tvorimo glagolnik oz. deležnik ipd., ampak ju ob vsakem glagolu preprosto ponuja. Ker je slovar izdelan s posebnim računalniškom programom, ima možnost preoblikovanja iz trenutne knjižne v elektronsko obliko, ki omogoča iskanje, npr. želene tvorjenke, ob kateri se pojavijo podatki o njeni pripadnosti besedni družini in vseh iz nje tvorjenih besedah. Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B 1.3 Namen slovarja je, da uporabnikom predstavi leksiko slovenskega jezika z novega, tj. besednodružinskega vidika, ki na enem mestu v urejenem tvorbenem sestavu prinaša pregled vseh istokorenskih besed. V celoti izdelan slovar lahko prinaša več zanimivih informacij: o razmerju med deležem netvorjenk in tvorjenk, omogoča pregled nad vsemi besedotvornimi morfemi in njihovo produktivnostjo, omogoča sistematični in podatkovno podprti popis premenilnih pojavov v podstavah tvorjenk, izpostavlja tvorbeno najproduktivnejše besede in s tem posredno določa jedrni fond leksike slovenskega jezika, saj velja, da vanj sodijo besede, ki imajo zelo razvejane pomene in tvorijo bogate besedne družine. Zaradi takšne informativnosti in kratkega tipološko zgoščenega besedotvorno-teoretičnega uvoda je njegovo področje rabe izjemno široko, saj je primeren pri učenju slovenskega jezika kot maternega in tujega jezika na elementarni in univerzitetni stopnji, je lahko gradivni temelj za nadaljnje in podrobnejše jezikoslovne raziskave, pomoč slovaropiscem pri sestavljanju dvo- ali večjezičnih slovarjev in zaradi svoje morfemske narave in opremljenosti s slovničnimi podatki podpora pri lematizaciji besedilnih korpusov. Po drugi strani pa s selekcijo gradiva glede na namembnost omogoča izdelavo še drugih različic: šolski besednodružinski slovar, besednodružinski slovar slovenskega jezika za tujce, besednodružinski slovar slovenskega jezika za najpogostejše besede, opremljen s podatki o najtipičnejših kolokatorjih na podlagi besedilnega korpusa Fide, ki to trenutno edini omogoča. 2 Zgradba in uporaba slovarja 2.1 Enota slovarja je besedna družina, ki jo sestavljajo krepko natisnjena iztočnica in iz nje nastale tvorjenke, razvrščene glede na tvorbeno stopnjo. Podstavni del tvorjenke je zapisan nekrepko, obrazilni krepko. Temeljna urejevalna načela besedne družine so: hierarhičnost tvorjenk, abecedna razvrstitev znotraj iste stopnje, večkorenske tvorjenke so vselej prikazane na koncu besedne družine. 2.1.1 Hierarhičnost tvorjenk je nakazana s pomiki v desno, pri čemer en pomik glede na iztočnico predstavlja prvostopenjske, dva, tri in več pa drugo-, tretje- in večstopenjske tvorjenke.Tvorjenke iste stopnje si sledijo po abecedi. 2.1.2 Večkorenske tvorjenke, tj. zloženke in sklopi, so vselej nahajajo na koncu besedne družine. V primeru, da so v besedni družini tvorjenke obeh vrst (kar je izjemno redko), so zloženke prikazane pred sklopi, v obeh primerih pa velja načelo, da so najprej predstavljene zloženke oz. sklopi, ki imajo iztočnično besedo v prvem delu, nato take zloženke in sklopi, ki imajo iztočnico v drugem delu tvorjenke. Primer besedne družine: XX. banka -e Ž iztočnica s slovničnimi lastnostmi 1. 2. 3. bank-ab/ie/I -a -o prid. podstavni in obrazilni del tvorjenke s slovničnimi lastnostmi bank-ar -ja m Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B bânkarj -6V -a -o prid. besedna družina ene izmed tvorjenk bânkar-lta -e ž bankarski -a -o prid. bânkar-srvo -a s (bânk-i/l) -a -o prid. hipotetična tvorjenka bank-/r-ja m bankir-čeir -čka m bankirj-ev-a -o prid. bankir-ica -e ž bankirk-i/i -a -o prid. bankir-sib' -a -o prid. bankir-stvo -a s -bankir drugi del podr. zlož. napovednik podrednih zloženk vèle-0-bankir -ja m bank-o- prvi del podr. zlož. napovednik podrednih zloženk z iztočničnim prvim delom bank-o-krac-i/a -e ž bankokrât-0 -a m bank-o-mât-0 -a m bankomât-siri -a -o prid. -banka drugi del podr. zlož. napovednik podrednih zloženk z iztočničnim drugim delom vèle-0-bânka -e ž Iz tako sestavljene besedne družine je razvidnih več podatkov: (A) Naglasni in besednovrstni podatki: vse iztočnice in tvorjenke imajo zapisane jakostnonaglasne podatke (tudi o možni naglasni ali pisni dvojnici), pri težjih primerih podatke o izgovoru, vendar samo pri iztočnici, ne tudi pri njenih tvorjenkah. Temu sledijo ustrezni besednovrstni označevalniki po SSKJ, BS J in SP 2001. Ker imajo označeno tonemskost le tvorjenke iz SSKJ, medtem ko tovrstni podatek za besede iz SP 2001 pri sestavi slovarja ni bil dodatno vpisan oz. tonemski podatki manjkajo za vse besede iz BS J oz. korpusnega vira, ta podatek ni izpisan, čeprav je v programu zabeležen za približno petdeset odstotkov vseh zajetih besed. (B) Besedotvorni podatki: (1) razmerje med motivirajočo in motivirano besedo; (2) število posameznih tvorjenk na določeni stopnji; (3) njihov podstavni in obrazilni del; (4) s postopnim vzpenjanjem po hierhičnem sestavu od najvišjestopenjske tvorjenke do iztočnice tako, da iščemo vselej neposredno motivirajočo besedo, je mogoče ugotoviti celotno tvorbeno pot tvorjenke in njen morfemski sestav, npr. : Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B bankirk-in (3. stopnja) < bankir-ka (2. stopnja) < banki-ir (1. stopnja) < banka (podstavna beseda). (C) Besedotvornovrstni podatki: so razberljivi na podlagi morfemizacije vsake tvorjenke, pri čemer so morfemi, ki so obrazila ali deli obrazil, označeni krepko, in sicer: (1) izpeljanke imajo desno priponsko obrazilo (bajt-ica); (2) sestavljenke vselej naglašeno levo predponsko obrazilo (prôti-bânda); (3) zloženke medponsko ali medponsko-priponsko obrazilo (bakr-o-tiskar, južn-o-babilon-ski); (4) sklope nakazuje sklopno obrazilo (bàm«bmbàm). (Č) Pomenski podatki: niti iztočnice niti tvorjenke nimajo razlag. Pri iztočnicah ga imajo le homonimi. Izhodišče za vzpostavljanje pomenskih razmerij med členi besednih družin so bile razlage iz SSKJ, pri glede na SSKJ novih besedah pa SP 2001. V primerih, daje tvorjenka vzeta iz BSJ, je bil pomen pri težje razumljivih besedah preverjen po leksikološki kartoteki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pomen izpisanih besed iz korpusa na podlagi konkordanc. (D) Pogostostni podatki: imajo jih iztočnice in tvorjenke, ki imajo v obeh korpusih vsaj eno ali več pojavitev, prikazanih v abecednem razdelku vseh zajetih besed v zaporedju Fida (F) in Nova beseda (NB). Frekvenčni podatki iz obeh korpusov so pridobljeni s t. i. avtomatskim štetjem. To pomeni, da program ni razlikoval homonimov in homonimnih oblik, kar je bilo treba narediti posebej tako, da so se take oblike konkretno preverile v konkordančnih izpisih. Pri pojavitvah nad deset tisoč so podatki nezanesljivi, saj ni bilo mogoče preveriti vseh konkordanc. Za Novo besedo velja, da ima vse besede iz Besedišča slovenskega jezika in SSKJ lematizirane, pri Fidi pa je po posredovanih podatkih za črko B lematiziranih 1925 besed, zato je bilo zaradi natančnosti dodatno pregledano še 38262 nelematiziranih besed, saj je avtomatsko preštevanje znotraj gradiva nelematiziranih besed zaznavalo pojavitve besede le, če je ta nastopala v osnovni obliki (npr. bezljati (7), ne pa tudi bezlja (10), bezljajo (8), bezljajte (1) bezljal (3), bezljala (1) bezljale (2), bezljali (5), bezljata (2). Tako je bilo k prvotnemu podatku 7 prištetih še 32 pojavitev v različnih oblikah, kar znaša skupno frekvenco 39. 2.2 Iztočnice besednodružinskega slovarja so vselej netvorjene besede vseh možnih devetih besednih vrst, tj. samostalnik, pridevnik, prislov, glagol, nekonverzni povedkovnik, predlog, veznik, medmet in členek s pogojem, da imajo vsaj eno tvorjenko. Izbor iztočnic je bil prvotno pogojen z obstojem v temeljnem viru, tj. SSKJ, v drugi stopnji izpisa so sledile še iztočnice iz BSJ, nato tiste, ki jih je na novo prinesel SP 2001, temu je sledil še dodaten izpis iz seznama besed za črko B po korpusu Fida. 2.2.1 Lastna imena: pod enakimi pogoji so med iztočnice vključena tudi lastna imena, ki imajo razvito svojo besedno družino, npr. Babilon -a m: babilônka, babilonski, babilonščina ...). 2.2.2 Homonimi: homonimne iztočnice so označene z nadpisano številko za geslom. Izjemoma so v teh primerih dodani ustrezni kvalifikatorji ter za lažje Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B 4 J. Bâlint, Slovar slovenskih homonimov, Na podlagi gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Lj ubij an a 1997. razpoznavanje še osnovni pomen (bar1 'lokal', bar2 fiz. 'enota'). Zaradi popolnosti so bili upoštevani še podatki iz slovarja homonimov.4 Tam so z zvezdico označeni tisti primeri homonimov, ki v SSKJ niso zabeleženi, čeprav ustrezajo merilom homonimnosti (♦bager1 star. 'škrlat', *bâger2ten. 'stroj'). Primer: XX. bager1 -gra tudi -ja m (â) 'stroj' bâgr-ati -am nedov. bagr-4/e delež. bagraj-dč -a -e del. bâgra-n -a -o del. bâgr-a/i/e-a s bagr-/sr -a m bagrist-lca -e ž bàgr-ski -a -o prid. XX. bâger2 -gra m star. 'škrlat' bâgr-ast -a -o prid. bagr-é/i -a -o prid. bagr-/ri -im nedov. bagr-èd -eča -e del. bagr-è/i -êna -o prid. bagr-ê/i/e -a s bâgr-ov -a -o prid. bagrov-i/ia -e ž 2.2.3 Prevzete besede: med iztočnicami se poleg domačih korenskih besed pojavljajo tudi prevzete besede iz drugih jezikov, ki so zlasti prek nemščine, francoščine in angleščine postale sestavina slovenskega leksikalnega sestava. Mnoge med njimi sodijo v skupino t. i. mednarodnih izrazov (internacionalizmov), ki pokrivajo področja humanistike in naravoslovja ter imajo svoj izvor v grškem ali latinskem jeziku. 2.2.3.1 Posebnost nekaterih takih prevzetih zloženih besed, med katerimi prevladujejo zlasti poimenovanja ved, strokovnih področij, naprav ipd., je v razmerju do domačih korenskih besed ta, da so le-te že v izvornem, tj. grškem ali latinskem jeziku, pogosto tvorjene iz besed, ki jih slovenščina nima, npr. balneologija. W. Fleischer, I. Barz (1992, 67) sestavine zloženk, ki v nemščini ne nastopajo kot samostojni korenski morfemi, ampak so vselej vezani, imenujeta konfikse, take zloženke pa konfiksne zloženke. Konfiksi lahko nastopajo v prvem (Aero-), v drugem (-drom) ali obeh delih (Biblio-phil). V slovenski besedotvorni teoriji so take zloženke obravnavane ne dva načina. J. Toporišič (2000, 188-189) jih del vključuje v tvorbeni sistem po enakih merilih Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B kot domače medponsko-priponske podredne zloženke: sam-o-krés-0, bar-o-grâf-O, zakon-o-dâ-ja, ge-o-graf-ija oz. jih na podlagi dvonaglasnosti in brezpriponskosti drugega zloženskega dela (2000,193-194) razvršča med samomedponske zloženke, npr.: artêri-o-sklerôza, âstr-o-fizika, bâlne-o-terapija). A. Vidovič Muha (1988, 161-163) jih obravnava kot zloženke z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami skladenjske podstave in jih razvršča samo med medponske podredne zloženke z nadomestno določujočo (agr-o-tehnika, étn-o-genéza) ali določano sestavino (bronh-o-grafija, fizi-o-grafija) oz. z obema nadomestnima sestavinama (aer-o-drom, bak-o-Iogija). Umeščanje takih besed v besedno družino zahteva nov premislek, saj je njihovo mesto potrebno definirati z vidika pripadnosti oz. mesta v njej. Tako veljajo naslednja načela: 2.2.3.1.1 Kadar se v zloženki kombinirata dva konfiksa (balneologija), jo je z vidika slovenskega leksikalnega sistema mogoče obravnavati samo kot prevzeto besedo, ki lahko nastopa kot iztočnica besedne družine v primeru, če je iz nje seveda nastala še kaka tvorjenka. Kadar se s prvim konfiksom v zloženkah družijo še druge v slovenskem jeziku samostojne leksikalne enote (balneobiologija, balneoterapija), se ob koncu besedne družine predstavijo za napovednikom balne-o- prvi del podr. zlož. tudi take zloženke kot medponske podredne (balne-o-biologija, balne-o-terapija), čeprav se obe zloženki še enkrat ponovita pri biologija in terapija. Ker je slovar sestavljen samo za črko B, je kazalka gl. zapisana samo v primerih, kjer gre za predstavitev v BD druge iztočnice na B (biologija), zato balneoterapija take kazalke nima. Primer: XX. balneologija -e ž balneolog-0-am balneološ-iri -a -o prid. balne-o- prvi del podr. zlož. bâlne-o-biologija -e ž gl. biologija bâlne-o-terapi/a -e ž 2.2.3.1.2 Kadar se v zloženki kombinirata konfiks in v slovenskem jeziku obstoječa samostojna leksikalna enota, imamo dve možnosti: a) Če je konfiks v prvem delu (biotehnika) besedo pri črki B prikažemo kot iztočnico in vse iz nje nastale tvorjenke. Pri nadaljnji izdelavi slovarja, jo bo potrebno še enkrat navesti pri črki T pod iztočnico tehnika, kjer bo vzpostavljeno tvorbeno razmerje z napovednikom, in sicer -tehnika drugi del podr. zlož.: bi-o-tehnika, saj gre za medponsko podredno zloženko, v katero se tehnika vključuje kot že oblikovana zloženska sestavina. Primer: XX. biotehnika -e ž biotehnič-e/i -čna -o prid. biotéhnik-0 -a m biotehniš-lri -a -o prid. Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B b) Če je konfiks v drugem delu (npr. balkanologija), zloženko zapišemo pod iztočnico Balkan, in sicer pod napovednikom balkan-o-prvi del podr. zlož: balkan-o-log-ija, pri čemer je to medponsko-priponska zloženka. S prevzetim korenom log- je namreč v slovenščini tvorjena tudi izpeljanka log-ika, kar potrjuje, da je vezan morfem tako v izpeljanki, kot tudi v zloženkah gornjega tipa. To pa pomeni, da se logija kot leksikalna enota v slovenščini še ni osamosvojila, zato se v zloženko tudi ne more vključiti kot že oblikovana zloženska sestavina: *logija o Balkanu > *balkan-o-logija. Primer ustreznega dela BD Balkan: XX. Balkan -a m balkan-o- prvi del podr. zlož. balkan-o-log-i/a -e ž balkanolôg-0 -a m balkanološ-ici -a -o prid. Prav zato se v slovanski morfematiki (M. Sokolova idr. 1999, 33-34) pojavlja opredelitev, da gre v takih primerih za t. i. afiksoidni značaj takih morfemov, imenovanih tudi afiksoidni radikali, ki izgubijo leksikalni pomen in dobivajo zlasti sistemizacij skega oz. tvorbenega. Ne gre pa prezreti dejstva, da nekateri prvotno vezani prevzeti zloženski morfemi izjemoma dobivajo možnost tudi leksemske osamosvojitve v slovenščini. To potrjujejo enkratne pojavitve omenjenih sestavin, kot so npr. grafija (F: 1; NB: 3), logija (F: 1, NB: 1), filija (F: 2, NB: 0), celo slovje (F: 1, NB: 0), pri čemer gre v prvem primeru za trikratno pojavitev v istem viru, v drugem primeru oba korpusa navajata identičen odstavek iz istega vira, v tretjem primeru gre za dve potrditvi z identičnim odstavkom, v četrtem za naslov rubrike. Podobno možnost osamosvajanja kaže tudi fag (F: 1, NB: 1). Če omenimo, da se v slovaropisju šteje za relevanten podatek pojavitev istega leksema v treh neodvisnih virih, in če upoštevamo še konkordančne podatke iz obeh virov, potem je razvidno, da gre za enkratno, torej bolj priložnostno rabo, ki še nikakor ne kaže splošnih zakonitosti, vendar pa odpira nove možnosti v smeri, kot se je to že zgodilo pri razrastu osamosvojene rabe pri fobija, manija, zaradi cesarje potrebno novo besedotvornovrstno in naglasno vrednotenje takih zloženk, zlasti v primerih, kjer ne obstaja možnost, da so take tvorjenke izpeljanke. 2.3 Tvorjenke so na sleherni stopnji morfemizirane na podstavni in obrazilni del. Na isti stopnji tvorbe je razvrstitveno merilo za tvorjenke abeceda. 2.3.1 Hipotetična tvorjenka z zapisom v oklepaju je bila kot kategorija uvedena na samem začetku vnosov, in sicer v dveh primerih: a) Kadar noben od treh slovarskih virov (SSKJ, BSJ, SP) tvorjenke ni potrjeval, vendar se je njena možnost obstoja zdela zelo verjetna, npr. pri BD banka je tak pridevnik bank-in. b) Kadar v gradi vnem viru ni bila potrjena motiviraj oča beseda, ampak le iz nje motivirana tvorjenka, npr. del besedne družine blesketati se: Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B (od-blesketati se) -âm se dov. odblesk-0 -éska m odblešč-eir -čka m Utemeljenost tako označene kategorije tvorjenk se je pogosto pokazala celo z naknadno korpusno potrditvijo, npr.: bank-in (F: 10, NB: 38); tvorjenke odblèsk-0 s frekvencama (F: 95, B: 146) ne bi bilo mogoče predstaviti, če ne bi vključili glagola (od-blesketâti se) kot hipotetične tvorjenke iztočnice blesketati se. 2.3.2 Tvorjenke imajo označeno tudi homonimnost, in sicer brez razlage v primeru, ko se istoeksponirana tvorjenka ujema z istoeksponirano iztočnico, npr. barx in bar2 imata pridevnik barski1 in barski1. Kadar pa se znotraj ene besedne družine pojavljata dva homonima, sta pomenskorazlikovalno označena, npr. besedna družina balon vsebuje balon-ar1 'športnik' in balon-ar2 'plašč'. 2.3.3 Nekatere tvorjenke so morfemizirane na dva možna načina, ki sta označena z a oz. b, pri čemer črkovna oznaka ne daje prednosti kateri izmed morfemizacij. Najpogosteje so tako morfemizirani primeri pridevniških tvorjenk na -ovski (brâtovski), pri katerih obstaja tvorbenosistemska možnost izhajati iz pridevniške svojilne oblike (brâtovski/o) ali neposredno iz samostalnika (brat-ovski/b). Odločitev je bila sprejeta na podlagi ankete, kije pokazala, da so se anketiranci v devetdesetih odstotkih odločili sicer za podstavno besedo brat, z morfemizacijo pa določali morfemske meje na tri načine, ki odstotkovno kažejo naslednje zaporedje: brat-ov-ski, brat-ovski, bratov-ski. 2.3A V tvorjenki pogosto prihaja do t. i. morfemskih vozlov. Takrat upoštevamo načelo (M. Sokolova 1995), da v besedotvorju morfemsko mejo, če je le mogoče, premaknemo v korist korena (ubog- + -stvo > uboš-tvo, brdavs- + -ski > brdavs-ki); podobno ravnamo tudi v primerih, ko se srečata dva obrazilna morfema, in se meja premakne v korist podstave (potepuh- + -stvo > potepuš-tvo). Po tem načelu so v besednih družinah morfemizirane vse tovrstne tvorjenke, npr. barvlj-iv, basniš-ki, basniš-tvo, bik-o-rej-a. 3 Splošna načela hierarhizacije tvorjenk znotraj besednih družin 3.1 Izpeljanke 3.1.1 Pri besedah s pomenskim razmerjem veda - strokovnjak je poimenovanje strokovnjaka dosledno morfemizirano kot izpeljanka iz vede: botanika > botanik-0, balkanistika > balkanist-0. Morfemsko načelo pred pomenskim pri tvorjenkah zadnjega tipa na -ist in -istika prevlada le v primerih, kjer ne gre za razmerje veda - strokovnjak, ampak oseba - dejavnost: bicikel> bicikl-ist> biciklist-ika, ker to nedvomno potrjuje analogni vzorec kolo > koles-ar> kolesarstvo. 3.1.2 Izpeljanke ženskega spola, ki zaznamujejo osebe ali živali ženskega spola, so dosledno pojmovane kot (dodajalni Bolgar > Bolgar-ka oz. zamenjevalni Bosanec > Bosan-ka) feminativi in so v besedni družini prikazani kot tvorjenke iz moških poimenovanj (J. Toporišič 2000, 183), čeprav o tem v sodobni slovenski besedotvorni teoriji ni enotnega mnenja (A. Vidovič Muha 1997, 69-79). Kot Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B nemodifikacijske tvorjenke nastopajo tvorjenke ženskega spola za osebe samo v primerih, kadar gre za biološko (doj-ilja : * dojilec) ali sociološko zaznamovanost (per-ica : *perec). Tak prikaz je omogočil razlikovanje med ženskospolskimi tvorjenkami, ki zaznamujejo enkrat osebo, drugič predmet, npr. v delu besedne družine beton, kjer je iz hierarhije razvidno, da je betonarka 'ženska', betonirka 'naprava': XX. betôn -a m (ô) beton-ar-ja m (ô) bet6nar-£a -e ž betonar-siri -a -o prid. (ô) betonir-ec -rca m betonir-ica -e ž betonir-/iica -e ž 3.1.3 Pridevniki na -ski so pri kategoriji država/mesto in prebivalec (po SSKJ) pomensko najpogosteje razloženi po vzorcu, kot npr.: babilonski 'nanašajoč se na Babilonce ali Babilon'. V tovrstnih besednih družinah je tak pridevnik trenutno prikazan le enkrat, in sicer pri hierarhično višji enoti, tj. državi/mestu: Babilon > babilonski. 3.1.4 Svojilni in vrstni pridevniki na -ov so pri lastnoimenskih iztočnicah predstavljeni kot prvostopenjske izpeljanke, npr. BD Beaufort: XX. Beaufort -a [bofor -ja] m beaufôrt-0 -a [bofor] m Beaufôrt-ov -a -o [boforov] prid. in -ev beaufôrt-ov -a -o [boforov] prid. in -ev 3.1.5 V besednih družinah nastopajo konverzne izpeljanke štirih tipov: (1) prehod iz lastnega v občno ime v okviru iste besedne vrste (Balkânec -nca m 'prebivalec' > balkânec -nca m 'kdor ne spoštuje pravnega reda', (2) prehod iz pregibne besedne vrste v drugo pregibno besedno vrsto bolan bolna -o prid. > bolni -a -o sam.; (3) prehod iz pregibne v nepregibno besedno vrsto (bôg-à m > bog medm.); (4) prehod nepregibne v drugo nepregibno besedno vrsto (blizu prisl. > blizu predi.). Med zanimivejšimi so konverzne izpeljanke prvega tipa, ki imajo kot znak tvorbe krepko in ležeče izpisano končniško obrazilo, ki je hkrati tudi besedotvorno konverzno obrazilo in imajo lahko celo svojo besedno družino, npr.: XX. Balkan -a m Balkân-ec -nca m balkânec-0-ncam balkanč-ev-a -o prid. balkân-ica -e ž Balkân-lra -e ž Pri konverziji nepregibnih besednih vrst je tvorjenka označena samo s pomikom v desno in novo besednovrstno oznako: Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B XX. bôdi -te (ô) in -ite bôdi1 člen. bôdi2 vez. Kot konverzne tvorjenke so pri samostalnikih, ki razlikujejo še podkategoriji spola, imenovani živost in človeškost, razumljene samo tiste tvorjenke, kjer pri konverziji ne pride do spremembe katere od obeh lastnosti. V primeru njune spremembe gre za običajno tvorjenko, ki zazanamuje pomensko kategorijo, povezano s predmeti, napravami, snovmi ipd, npr: Balkanec: +Č,+Ž : balkanec: +Č,+Ž; nasproti: Banatčanka: +Č,+Ž : banatčanka: -Č,-Ž 'moka'. Primer besedne družine: XX. Banât -a m Banât-ča/* -a m Banatčan-ira -e ž banât-črnka -e ž banat-sJr/ -a -o prid. 3.1.6 Izpeljanke iz predložne zveze so vselej dvočlensko morfemizirane (ob-balét-en, pod-brad-je, po-bombaž-iti, z-bliz-a). 3.1.7 Kot poponske izpeljanke so označene samo glagolske tvorjenke s prosto-morfemsko sestavino predložnega in zaimenskega izvora v primeru, ko ta sestavina skupaj z glagolom tvori leksem z novim pomenom, ki se preverja z nadpomenko, npr. dobiti- UPS: prejetiproti dobiti se-UPS: srečati se. Take popone so označene krepko kot obrazilni morfemi za razliko od nekrepko pisanih, ki niso obrazilni morfemi. XX. biksati -am nedov. biks-0 -a m biksati ga -am ga nedov. /la-biksati -am dov. po-biksati -am dov. pre-biksati -am dov. za-biksati -am dov. z-biksati -am dov. zbiksa-« -a -o del. 3.1.8 Modifikacij ske glagolske tvorjenke imajo krepko izpisano samo obrazilo, imenovano tudi vpona, npr. brcati > brc-lj-ati. Kadar je iztočnica besedne družine glagol, je izhodišče vselej dovršnik, kot modifikacij ska tvorjenka pa je razumljen nedovršnik: brcniti > brc-a-ti, buhniti > buh-a-ti, enako velja tudi znotraj BD: izboljšati > izboljš-eva-ti. 3.1.9 Kadar je glagol izpeljan iz iztočnične imenske besedne vrste s katerim od primitivov, sta dovršnik in nedovršnik istostopenjski tvorjenki, npr. BD bumf, saj tvorbeno izhajamo iz dovršne ali nedovršne oblike primitiva: delati bumf > bumf-ati, narediti bumf> bumf-niti in ne večkrat bumfniti > bumf-a-ti: XX. bumf medm. in bümf bumf-ati -am nedov. Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B bümf-a -e ž bümf-asf -a -o prid. bumf-4/e delež, bumfaj-dč -a -e del. bumf-anje -a s pre-bumfati -am dov. bmnf-niti -em dov. bümfnj-e/i/e -a s 3.2 Zloženke 3.2.1 Medponsko-priponske zloženke Medponsko-priponske zloženke z domačimi korenskimi sestavinami so vseh treh besednih vrst (bacil-o-nos-ec, bistr-o-glav-O, en-o-besed-iti). Prav tako so kot medponsko-priponske zloženke pojmovane vse tiste tvorjenke, pri katerih seje na podlagi podatkov, zbranih v obeh besedilnih korpusih, pokazalo, da v njih nastopajo vselej zložensko vezani prevzeti morfemi, ki označujejo vedo, dejavnost ali stanje: -graf-ija, -log-ija, -em-ija, -ur-ija, -krac-ija, -liz-a. Enako veljajo za zložensko vezane morfeme -graf-0, -skaf-0, -skop-0, -meter-0, -gram-0, -mat-0, -cid-0, -man-0, ki nastopajo v tvorjenkah s pomenom oseb, naprav ali snovi. Zato so take zloženke vselej morfemizirane kot medponsko-priponske. Kdaj gre zanje, pa je pri prevzetih besedah razvidno v tistih primerih »/.../, ko drugi del take zloženke kot samostojna beseda sploh ne obstaja /.../« / (J. Toporišič 1991, 302). Tukaj se zastavlja zanimivo vprašanje, ali gre za enak pomen zloženskih morfemov, npr. -graf, -meter -gram, kot jih poznamo v leksemih graf, meter oz. gram. VST (2002, 408, 409, 726) za prvi primer navaja tri iztočnice, in sicer: graf -a m /angl. graph iz gr. graphos/ s terminološkim pomenom iz matematike 1. slikovni prikaz ... oz. elektrotehnike 2. shematični prikaz -graf nastopa v zloženkah s pomenom naprave, ki zapisuje (anemograf); -graf v zloženkah s pomenom strokovnjaka za določeno področje (bibliogrâf). Enako se ponovi pri meter1 in -meter (meter (kilogrâmméter), merjenje (termometer), mera v verzih (heksameter) oz. za gram, -gram (fonogrâm), gram-(grâmmolékula). Iz vseh treh zgledov je mogoče ugotoviti, da povsod ne gre za prekrivne pomene, zato takih zloženk ni mogoče posplošeno razlagati kot medponskih *meterza bare> *bar-o-meter, * grafža bare> *bar-o-graf oz. *gram za fon > *fon-o-gram, kajti njihov drugi del (npr. barometer) ni pomensko identičen leksemu meter (v pomenu 1. osnovna dolžinska enota, 2. pripomoček za merjenje dolžine (po SSKJ, 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m). Zato je drugo sestavino smiselno jemati le kot zložensko vezan morfem: bar-o-metér-O, torej tudi bar-o-graf-0, fon-o-gram-0 ipd. z izjemo primerov, kjer v zloženkah taka sestavina res nastopa kot osamosvojena, kar potrjuje tudi dvonaglasnost tovrstnih tvorjenk, kijih upravičeno pojmujemo kot medponske zloženke: ampêrméter, centimeter ipd. 3.2.1.2 Izpeljanke iz zloženk Izpeljanke iz medponsko-priponskih zloženk so vselej: - poimenovanja strokovnjakov: balkanolog-0; Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B w - poimenovanja ženskih oseb: bacilonos-ka, biolog-inja; - poimenovanje značilnosti ali dejavnosti: babjever-stvo, domobran-stvo, zborovod-^ stvo; - osebe kot nosilci lastnosti: bistroglav-ec; ^ - tudi tvorjenke, ki imajo sestavine -filija, -fagija, -skopija, -metrija ipd., so O pojmovane kot izpeljanke iz zloženk bibli-o-fil-0> biblio fil-ij a, bakteri-o-fâg-0 > ^ bakteriofag-ija, bronh-o-skôp-0 > brônhosop-ija, butir-o-meter-0 > butirometr-ija v primerih, ko so potrjene ustrezne zloženke s pomeni oseb oz. naprav in je mogoče O vzpostaviti razmerje oseba - njena značilnost, naprava - dejavnost; ^ - svojilni, vrstni pridevniki: bacilonošč-ev, bajeslov-en, balkanološ-ki. z 3.2.2 Medponske zloženke ^ Kot medponske zloženke so pojmovane tiste zloženke, katerih drugi (jedrni del) obstaja kot samostojna leksikalna enota. Take zloženke sestoje iz samih domačih N korenskih sestavin in so samostalniške (bog-o-iskatelj, brod-o-gradnja, bog-o-■> morilec, brono-o-livar, brod-o-lastnik), pridevniške (siv-o-bel), redkeje glagolske (brz-o-javiti). Med samostalniškimi zloženkami so bile v to skupino razvrščene ^ zlasti tvorjenke, ki so imele drugo zložensko sestavino tvorjeno z -(a/i)telj, -(a/ ^ i)lec, -a/ja, čeprav so bile v slovarskih virih enonaglasne, ter take na -ar in -ik, ki so bile v slovarskih virih pogosto dvonaglasne. Zunaj take razvrstitve so trenutno ostale tvorjenke z -ec, npr. bogoborec < tisti, ki se bori z bogom, rokoborec < tisti, ki se bori z roko, ki so morfemizirane kot medponsko-priponske. Verjetno pa bi kazalo razmisliti o tem, ali ni mogoče zaradi že tvorjenega drugega dela tudi takih tvorjenk w razlagati kot medponskih, borec z bogom oz. borec z roko, ter na novo preučiti * njihove naglasne lastnosti. j j Drugi tip zloženk vključuje tudi prevzete sestavine (lakt-o-bacil, bakteri-o-aglutinin), o ki so v slovarskih virih dosledno dvonaglasne. Posebej pa so s tega vidika zanimive *u take tvorjenke, v katerih drugem delu nastopa -fobija (bacilo fobija) in -manija * (bibliomanija). Korpusni podatki kažejo na visok delež rabe obeh prvotno zloženskih sestavino kot osamosvojenih leksemov fobija (F, 169, NB, 99) in manija (F, 226, NB, 41). V skladu s tem podatkom so v vseh primerih t. i. analogne tvorbe, kjer dejansko ne obstajajo potrditve, da gre za izpeljanke iz zloženk, npr. * bazen-o-man-0 > * bazen oman-ija, *balkan-o-fob-0 > *balkanofob-ija, *balkan-o-tll-0 > *balkanofil-ija, take zloženke morfemizirane kot medponske bazén-o-manija, balkàn-o-fobija, balkân-o-filija (izpis iz Fide) in jim je v skladu z naglasnimi lastnostmi medponskih zloženk podeljena dvonaglasnost. 3.2.3.1 Izpeljanke iz medponskih zloženk Izpeljanke iz medponskih zloženk so vselej: - poimenovanje dejavnosti: bronolivar-stvo, bogoiskatelj-stvo; - poimenovanje značilnosti oseb, ko je v katerem koli viru že potrjena zloženka s sestavino, npr. -fob-O, -man-0: bacilofob-ija, biblioman-ija; -vrstni pridevniki: bakrotiskar-ski, bogoiskatelj-ski. 3.3 Sestavljenke Kot sestavljenke so pojmovane tvorjenke vseh besednih vrst, katerih predponska 84 Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B sestavina je naglašena (prèd-blisk, prèd-bakterioîôski, prèd-prebâviti ; sô-bôrec, sô-bistven, sô-bivati). Kot sestavljenke so pojmovani tudi pridevniki z obrazilom naj- (nàj-bridkêjsi < najbolj bridkejši) in nenaglašenim pre- (pre-bahàv -- 1995, Dva tipološka zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne ■-ts morfematike. Jezyki slo wianskie 1945-1995, 153-165. "~< — 1997, Prvine družbene razpoznavnosti ženske prek poimenovalne tipologije ^ njenih dejavnosti, lastnosti, Zbornik predavanj / XXXIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 69-79. — 1997a, Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju. Jezikoslovne in 1 itérantovedne raziskave. 39-45. ^-- 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana, ° Znanstveni inštitut FF, 59-62. * Z. Vučetič 1989, Prilog proučavanju sufiksalne tvorbe imenica u suvremenom ^ talijanskom jeziku, Linguistica XXIX, Ljubljana, 81-99. o P. Weiss, 1993/94, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega ^ knjižnega jezika, JiS 39/7-8, 346-350. * M. Zorman, 1996, Ekspresivne glagolske pripone tipa -V/ C + -r /1-, Razprave, 137-151. A. Žele, 1997, Slovenski razvoj besedotvornih pomenov pri izglagolskih samostalnikih, posebno pri glagolniku, Slovenski jezik : Slovene linguistic studies. Ljubljana, [69]-90. — 2001, Vezljivost v slovenskem jeziku, (S poudarkom na glagolu), Ljubljana. — 2003, Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar, Ljubljana. Slovarji in korpusni viri G. Augst, 1999, Wortfamilienwörterbuch der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen. J. Baiint, 1997, Slovar slovenskih homonimov: Na podlagi gesel Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana. F. Bezlaj, 1976, 1982, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika, I—III, Ljubljana. L. J. Herman, 1975, A dictionary of Slavic word families, New York. 90 Irena Stramljič Breznik: Struktura besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za črko B The Structure of the Dictionary of the Word Families Beginning with the Letter B in the Slovene Language Summary The article discusses the theoretical framework, the purpose, the size and the structure of the dictionary of the word families beginning with the letter B in the Slovene language. Within the frame of the structure a detailed description of the dictionary's basic components, such as the word family, the (main) entry and the complex word, is given. Special attention is paid to the hierarchical arrangement of the complex words, which is based on the affixation principles. Related to this is also a detailed description of the principles governing the inclusion and the positioning of the complex words of foreign origin in the word families of the Slovene language. The dictionary also offers an evaluation of the relevance of the included lexemes by providing the information on the number of their occurrences in both Slovene text corpora (Fida, Nova beseda) which - from different points of view - illustrate the actual living usage of these complex words. U. Jarnik, 1832, Versuch eines Etymologikons der slovenischen Mundart in InnerOesterreich, Celovec. A. I. Kuznjecova, T. F. Jefremova, 1986, Slovar' morfem russkogo jazyka, Moskva. E. Link, 1990, Das Wörterbuch der Wortbildungsmittel, Wörterbücher/Dictionaries/ Dictionnaires. Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1223-1230. A. Murko, 1833, Slovensko-nemški ročni besednik, Gradec. J. Penčev, 1999, Slovoobrazuvatelen rečnik na s"vremennija b"lgarski knižoven ezik: A-Ja, Sofija. P. Skok, 1971, Etimologij ski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Knjiga prva, Zagreb. — 1972, Etimologij ski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Knjiga druga, Zagreb. — 1973, Etimologij ski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Knjiga treča, Zagreb. Veliki slovar tujk, 2002, ur. M. Tavzes, Ljubljana. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki: Elektronska izdaja na plošči CD-ROM, Ljubljana 1998. Slovenski pravopis, 2001, ur. J. Toporišič, Ljubljana. Slovenski medicinski slovar, 2002, ur. M. Kališnik, Ljubljana. M. Snoj, 1997, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. M. Sokolova, G. Moško, F. Simon, V. Benko 1999, Morfematicky slovnikslovenciny, Prešov. M. D. Stepanova, 1979, Slovar' slovoobrazovatel'nyih elementovnemeckogojazyka, Moskva, 164-165. A. N. Tihonov, 1985, Slovoobrazovateïnyj slovar russkogo jazyka I-II, Moskva. Korpus FIDA: http://www.fida. net/slo/index.html Korpus NOVA BESEDA: http://bos.zrc-sazu.si