Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . ,	... L 2.500
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 8 (628)	Gorica	-	četrtek	23.	februarja	1961	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Lumumba in politična nestrpnost
Po zadnjih dogodkih v Kongu
Kulturni svet se je ob nasilni smrti kongoškega voditelja Patrika Lumumbe zdrznil v zavesti, da je še vedno nasilje, ki narekuje urejanje političnih vprašanj v nekaterih državah. V zgodovini taki politični zločini niso redki. Najdemo jih v zgodbah izraelskih kraljev, kot jih je o-hranilo sv. pismo, in v svetni zgodovini do zadnjih dni. Vendar se je danes človeštvo dokopalo do spoznanja, da ne sme biti nasilna smrt političnih nasprotnikov tisto sredstvo, ki naj služi, da kdo pride do oblasti v državi ali da se na oblasti ohrani. Takšna sredstva vladanja je teoretično zagovarjal Machiavelli. Sodobno človeštvo jih pa obsoja. Namesto tega je vpeljalo demokracijo, ki sloni na načelu, da gre vlada tistemu, ki na svobodnih volitvah dobi večino glasov, in da jo ohrani toliko časa, dokler večine ne izgubi. Na tem načelu sloni zapadna parlamentarna demokracija. Cerkev je s Pijem XII. priznala ta sistem za najboljšega. Po zdravi pameti je to tudi res, saj se le na ta način izognemo nasilju, revolucijam, krivicam, ki so za skupen blagor državljanov največja škoda.
Namesto tega demokratičnega načela, da gre oblast tistemu, ki ga ljudstvo na svobodnih volitvah svobodno izbere, velja ponekod še vedno zakon, da gre oblast tistemu, ki je bolj nasilen in ki si z nasiljem zna oblast obdržati. Zato v takih državah s političnimi nasprotniki vedno khvavo obračunavajo in jih sodno prega-
zato, ker so ga nekateri umetno razkrivali in napihnili zaradi svojih domačih in mednarodnih interesov. Ne smemo pa Pozabiti, da Je Kongo pravkar izšel izpod kolonializma v stanje svobodne države in da je njegovo ljudstvo še vedno na pol divje, neuko, brez prave civilizacije. Po-leg pa je Kongo še torišče, ki sta si ga izbrala Vzhod in Zapad za svojo hladno vojno. Znašel se je tako Kongo nepričakovano sredi političnega vrtinca, kjer ena stran in druga pihata v žerjavico v upanju, da bo kaj pečenega krompirja tudi zanju.
V	takem položaju je več kot sumljivo, da se nekateri zaradi nasilne smrti Patrika Lumumbe tako silno togoti j o in po-hujšujjo. Znano je namreč, da so bile vsled Lumumbove smrti hude demonstracije v številnih komunističnih državah, tudi v Beogradu in pa v Kairu ter v nekaterih afriških »nevtralnih« državah. Pravim, da so več kot sumljive te demonstracije, ker je vidno, da imajo svoj določen namen: 1. odvrniti pozornost od domačih razmer; 2. še nadalje pihati v kongoško žerjavico v strahu, da ogenj ne ugasne.
Države, ki so organizirale »ljudske demonstracije« zaradi smrti Lumumbe, so namreč tiste države, ki demokratičnih režimov ne poznajo, ki torej s svojimi političnimi nasprotniki prav tako ravnajo kot čombe z Lumuntbo. O jugoslovanskem režimu vemo, da je po štirih letih zapora Izpustil Milovana Djilasa, ki je bil samo tega kriv, da je kritiziral vodilno kasto v državi. Prva leta po revoluciji so jugoslovanski partijci take ljudi likvidirali na kakem sodnem procesu ali brez njega, kakor je Combe Lumumbo. Sedaj, ko so razmere bolj urejene in se režim čuti bolj trdno v sedlu, politične nasprotnike Pošiljajo samo za daljši ali krajši čas v Sremsko Mitrovico. Na Ogrskem so prav te dni, kot poročajo, aretirali večje število duhovnikov in nekaj laikov, češ da so rovarili zoper režim. Še prej so tam u-smrtili Inire Nagyja in Laszla Rajka samo zato, ker sta bila politična nasprotnika vladajočega režima. V Bolgariji so obesili Kostova iz istega razloga. In pravo-verni komunisti bi prav gotovo likvidirali tudi maršala Tita, če bi ga kdaj dobili v roke. Ni potrebno, da omenjam Sovjete, katerih vsa zgodovina od leta 1917 dalje Je pretkana z neštevilnlmi političnimi zločini. Isto velja o Nasserju, ki ga dolžijo, da je pripravil atentat na jordanskega kralja, pri katerem je izgubil življenje
ministrski predsednik in več drugih ljudi.
Ali glejte, prav ti režimi in njih zagovorniki med nami so pripravili najhujše manifestacije zaradi Patrika Lumumbe. Zakaj? Da sebe izgovorijo in dokažejo svojo demokratičnost, ki je nikjer nimajo.
Drugi razlog za tako veliko gonjo, ki ima največji odmev v Varnostnem svetu ZN, kjer so najbolj glasni Sovjeti, je pa mednarodnega značaja. Hočejo izrabiti smrt Patrika Lumumbe, da še bolj razpihajo strasti v Kongu in da se tudi tam uvede režim, kakor je njihov, to je režim prikritega aii odkritega komunizma, kakor ga je zagovarjal pokojni Lumumba s svojimi pristaši.
Obsodbe vredni so politični zločini, ali obsodbe vredni so povsod, kjer se dogajajo, še bolj, če se godijo v kulturnih in civiliziranih državah med narodi, ki so se že demokratično vladali, a so sedaj zašli pod diktaturo katere koli barve. Bodimo zato ljudje ene vere in ene morale: politični zločini so grd madež v življenju katerega koli naroda, še bolj pa v življenju kulturnih evropskih narodov. Režimi, ki se takih zločinov poslužujejo, so nedemokratični in nesreča za narode, katerim vladajo.	OPAZOVALEC
V minulem tednu se je vršil v Tirani četrti kongres albanske komunistične partije, ki je spričo ohladitve z Moskvo in navezanjem na komunistično Kitajsko pritegnil širšo mednarodno pozornost kot bi jo v normalnih razmerah.
2e nekaj časa se ta najmanjša »ljudska republika« nahaja v dokaj hladnem razmerju z Moskvo. Prvi znaki hladnih razmerij med Albanijo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi vzhodnimi državami so se pojavili lansko spomlad in od takrat so se samo slabšali. Maja meseca je bil Hodža edini komunistični prvak, ki se ni udeležil zasedanja v Bukarešti; septembra ga ni bilo v New Yorku na zasedanju Glavne skupščine; na zadnji moskovski konferenci pa je baje prišlo do ostre polemike med Hruščevom ter Hodžo, ki je v obtoževanju Hruščevove politike šel še dlje od Kitajcev in je zahteval nič manj kot začasno jugoslovansko vlado v begunstvu.
Na konferenci 81 partij v Moskvi je Albanija ostala osamljena in se je v protiutež tesno naslonila na Kitajsko in začela napadati Jugoslavijo, v resnici pa so napadi namenjeni bolj Moskvi. S Pekingom je celo podpisala izjavo, v kateri je rečeno, da predstavlja glavni cilj Kitajcev in Albancev boj proti »Titovi kliki«. To je pač politika miši, ki si ne upa naravnost napasti slona (Sovjetsko zvezo).
V svojem glavnem poročilu na kongresu je Hodža spet obtožil Jugoslavijo, da v sodelovanju z Grčijo in ameriškim brodovjem v Sredozemlju pripravlja zaroto proti albanski vladi. Ameriškega predsednika pa je obtožil, da ZDA pripravljajo tretjo svetovno vojno. — t ozirom na ideološki spor med Moskvo in Kitajsko je Hodža dejal, da grozi vojna nevarnost, dokler obstojajo imperialisti.
V Beogradu si te obtožbe, katerih so že vajeni, razlagajo kot preludij na odstranitev iz partije vseh tistih zmernih elementov, ki so za sovjetske teze.
Mala Albanija se torej vedno bolj naslanja na komunistično Kitajsko.
Zagonetni in žalostni konec bivšega kongoškega ministrskega predsednika Lumumbe je vzbudil v svetu mnogo upravičenih in neupravičenih protestov. Vsi ljudje in državniki, ki jim je dostojanstvo človeka sveta stvar, so ta su-maričen umor brez predhodnega procesa strogo obsodili. Nobenega dvoma ni, da gre pri tem v prvi vrsti za pravi politični uboj, ki ga moramo najstrože obsoditi, pa naj ga je izvršil kdorkoli. Kajti po krščanskem pojmovanju človeške dostojanstvenosti vzeti komu življenje, ki ni našega mnenja, je nedopusten zločin. In prav zaradi takega pojmovanja človeške osebnosti sta si krščanstvo in komunizem v diametralnem nasprotju. Krščanska zapoved veleva: Ne u-bijaj!, ker nismo gospodarji niti svojega življenja, kaj šele drugih. Po komunistični morali pa je vse dovoljeno, kar služi interesom partije in komunizma. Zato se komunisti, kjer pridejo na oblast, ne obotavljajo tudi fizično uničiti svoje politične nasprotnike. To je
Albanija je majhna država, ki ima malo naravnih virov, tako da le težko preživlja svoj milijon in pol prebivalcev. Nasilna kampanja za kolektivizacijo je skoraj odpravila zasebno lastnino in položoj kmetijstva še poslabšala, tako da je danes Albanija edina država v Evropi, ki ima živila še na nakaznice. Industrija je malo razvita, ker se albanski voditelji bolj zanimajo za »ideološka« vprašanja, kot pa za blaginjo svojih podanikov.
Sporazum med ZDA in Bonnom
Po večtedenskih pogajanjih med ZDA in Zahodno Nemčijo so dosegli sporazum glede nemškega prispevka k razvoju nerazvitih dežel.
Kot znano se je Amerika zaradi močno pasivne trgovinske bilance znašla v kritičnem položaju in je zato prisiljena skrčiti razne izdatke v tujini. V ta namen je zaprosila evropske države in zlasti Nemčijo, naj ji pri tem priskočijo na pomoč. Nemci so se nekaj časa izgovarjali in oklevali. Toda ko je prevzel oblast Kennedy, so popustili in sklenili dati letni prispevek šest sto milijard lir za pomoč nerazvitim deželam in prispevke za vzdrževanje zavezniških čet v Evropi.
Ameriški »Discovrerji«
V	ZDA so pognali v zrak na krožno pot okoli zemlje že 21. umetni satelit »Disco-vrer«. Novost zadnjega ameriškega satelita je v tem, da so mu z zemlje prižgali nadomestne motorje.
Vidi se, da tudi Amerikanci ne zaostajajo mnogo več v vesoljski tekmi za Sovjeti, gotovo ni več daleč dam, ko bo poletel prvi človek v vesolje.
Huda nesreča v Belgiji
Letalske nesreče so na žalost dandanes kar naprej na dnevnem redu. Tako se je prejšnji teden pripetila v Belgiji letalska nesreča, v kateri je izgubilo življenje kar 73 oseb, mod katerimi cela skupina za umetno drsanje iz ZDA. Na kraj nesreče sta se takoj podala kralj Baldo-vin in kraljica Fabiola.
temeljno pravilo komunistične revolucije, katere posledice občutimo Slovenci na lastni koži.
Kot kristjani in demokrati moramo obsojati vsako nasilje, tudi ono, ki so ga izvršili nad nesrečnim Lumumbo, pa čeprav je bil naivno orodje mednarodnega komunizma. Toda komunisti po vsem svetu, ki so v zvezi z Lu-mumbovo smrtjo uprizorili največ hrupa in »žalovanja«, nimajo najmanjše moralne pravice obsojati političnega nasilja, ki ga sami izvajajo nad svojimi nasprotniki, kjer pridejo na oblast. Spomnimo se samo, koliko svojih idejnih nasprotnikov so komunisti u-ničili od oktobrske revolucije (1. 1917) do danes. Kot zadnji tak klasičen primer navedimo usmrti-tem madžarskega predsednika Na-gyja in tovarišev, nad katero se je zgražal ves civilizirani svet. Toda komunisti, ki se danes tako širokoustijo in pretakajo krokodilove solze za Lumumbo, niso tedaj našli niti besede usmiljenja, kaj šele obsodbe. Mi smo obsodili nasilje nad madžarskimi uporniki, kakor obsojamo nasilje nad kon-goškim voditeljem. Toda šele tedaj, ko bodo isto storili tudi komunisti, bodo lahko potem obsojali umor Lumumbe. Zato ne moremo verjeti njihovi iskrenosti, ker vse to delajo le iz propagande, da bi nestamno izkoriščali sveta čustva, ki slone na krščanski morali, za svoje temne cilje. — Zato ne nasedajmo njihovim »solzam žalovanja«, ker sami ne spoštujejo zakonov krščanske morale, ampak zakone nasilja in brutalnosti.
Zadnje vesti iz Konga pravijo, da je bilo ubitih nadaljnjih šest pristašev Patrika Lumumbe, ki so bili v zaporu v Leopoldvillu. Smo torej pred popolnim maščevanjem ene stranke nad drugo.
SOVJETSKI NAPAD NA ZN
Umor Lumumbe so komunisti po vsem svetu izrabili za splošen napad na Organizacijo združenih narodov in njenega tajnika Ham-marskjoelda. Sovjetska vlada je izjavila, da ne priznava več Ham-marskjoelda za glavnega tajnika in da noče imeti več z njim nobenih stikov, ter zahtevala njegov odstop. Zahtevala je tudi umik vseh vojaških oddelkov ZN iz Konga in obljubila materialno in diplomatsko pomoč Lumumbove-mu pristašu Gizengi, ki nadzoruje Vzhodno pokrajino.
Pred belgijskim veleposlaništvom v Moskvi so uprizorili hude protestne demonstracije. Še hujše demonstracije pa so bile v Beogradu, kjer so demonstranti vdrli v poslopje veleposlaništva in ga opustošili. (Na protislovenske demonstracije v Trstu se pa beograjska čaršija ni utegnila niti bežno spomniti!). Belgijsko veleposlaništvo v Kairu pa so demonstranti zažgali.
OZN je sklenila uvesti strogo preiskavo v zvezi z žalostnim koncem Lumumbe in njegovih tovarišev Okita in Mpola. Preiskava bo težavna, ker katanška vlada noče sodelovati pri tej zadevi in lovi oddelke ZN domov.
Položaj v Kongu se je po zadnjih dogodkih kritično zaostril in marsikje so začeli izganjati Evro-' pejce. Ubili so tudi nekega katoliškega misijonarja. Kam bo vsa ta zmeda privedla, je težko predvidevati. Dežela je v popolni anarhiji in politično razkosana na več
pokrajin. Krajevni činitelji ne dovoljujejo ZN, da bi opravljala svoje poslanstvo.
RAZPRAVA V V S
Med zelo burno razpravo o Kongu v Varnostnem svetu je a-meriški delegat Stevenson opozoril Sovjetsko zvezo, naj se ne enostransko vmešava v kongoško krizo, in ostro obsodil sovjetski napad na ZN. Glavni tajnik ZN Dag Hammarskjoeld je na sovjetske obtožbe proti njemu odgovoril, da bo ostal na svojem mestu, dokler bo užival zaupanje držav, v imenu katerih Sovjetska zveza nima pravice govoriti: »Ne gre za mojo o-sebo, ampak za samo inštitucijo OZN, katere razkroj bi v sedanjih okoliščinah povzročil moj odstop.« — Zgleda, da Sovjeti hočejo prav ta razkroj ZN, da bi potem imeli proste roke.
Tudi ameriški predsednik Keri-nedy je posvaril Rusijo, naj se ne enostransko vtika v kongoške razmere, kar naj bi predstavljalo že samo priznanje Gizengove vlade od strani Sovjetske zveze in drugih komunističnih dežel. Gizengo-vo vlado so že priznale ZAR, Gvineja in Jugoslavija.
Če gre tako naprej, zna postati Kongo druga Koreja ali Španija. Vendar sodijo, da se Sovjetska zveza ne bo spustila tako daleč.
TELEGRAMI
ČLOVEK BO POLETEL V VESOLJE: A-
meričani so naredili zadnji poizkus z raketo načrta »Mercury« pred izstrelitvijo prvega astronavta. Kapsula rakete se je srečno vrnila. Računajo, da bodo človeka izpustili v vesolje že v aprilu.
GLAVNI SVET K D : V Rimu je začel zasedanje glavni svet kršč. demokracije. Po referatu političnega tajnika Mora se je pričela debata, v katero so posegli vsi vidnejši prvaki KD. Posebno polemičen je bdi nastop bivšega vladnega predsednika Tambronija, ki je zavzel bolj negativno stališče do sedanje strankine politike.
ADENAUER V LONDONU: Zahodnonem-ški kancler se je podal na obisk v Vel. Britanijo, kamor se je podal na razgovore s premierom Maemilltrnom. Govorila bosta predvsem o možnosti tesnejše evropske povezave.
AFRIŠKA KONFERENCA: Medtem ko se jugoslovanski predsednik Tito bliža afriškim bregovom, se je v Akri, prestolnici Ghane, zaključil sestanek zunanjih ministrov nevtralnih afriških držav, ki so se razgovarjali o kongoški krizi ter o iniciativah, ki naj jih s tem v zvezi pod-vzamejo.
»Venuzik 1« ne bo padel na Venero
Sovjetska agencija Tass je sporočila, da medplanetna postaja, imenovana Venuzik, ne bo dosegla Venerine površine. Računajo, da se bo približala temu planetu v razdalji 180.000 km. Vseeno pa so ruski znanstveniki mnenja, da bo Venuzik pre-oej doprinesel v raziskovanju planetov in medplanetarnega prostora in upajo, da bodo na ta način bolje spoznali medplanet-no materijo.
100 letnica prvega italijanskega parlamenta
V	nedeljo 19. februarja so v Turinu slovesno praznovali stoletnico prvega italijanskega parlamenta. Slavnosti so se udeležili predstavniki visokih oblasti, vse pa se je vršilo v okviru proslav za stoletnico italijanskega zedinjenja.
Kongres albanske KP
njajo. Najbolj kričeč prh.ier takega ma-chlavellističnega vladanja je danes Kongo
KRŠČANSKI NAUK ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦
Bog je ustvaril angele
Poleg vidnega sveta je Bog ustvaril tudi duhovna bitja, ki imajo razum in prosto voljo, telesa pa ne. Njih dom je pri Bogu in imenujemo jih angele. Sv. pismo je polno poročil o teh nebeških duhovih in našteva 9 zborov angelov. Vsi so bili namenjeni za večno blaženost pri Bogu, a morali so si jo tudi oni zaslužiti. Del angelov pa preizkušnje ni prestal. Odpovedal je Bogu pokorščino in je bil zato zavržen v večni ogenj. Kot voditelja zvestih angelov proti odpadnikom časti sv. Cerkev sv. Mihaela nadangela. Zavrženim angelom pravimo hudobni duhovi, sv. pismo jim pravi tudi satani, Jezus pa imenuje satana »morilca od začetka, lažnjivca in očeta laži.« (Jan 8, 44).
Hudobni duhovi Boga sovražijo in preklinjajo, sovražijo pa tudi nas ljudi, ki nas je Bog namenil, da pridemo po smrti na njih mesto v nebesa. Skušajo nas zapeljati v upornost proti Stvarniku, da bi se tudi mi pogubili. Zato pa nam je Bog dal angela, ki nas varuje in brani v nevarnostih in skušnjavah in nas vodi na potu proti naši večni domovini. »Zakaj svojim angelom je zate zapovedal, naj te varujejo na vseh tvojih potih.« (Ps 90, 11). Tobijeva knjiga je tak opis mogočnega varstva angelovega.
Kakšno dolžnost imamo do svojih angelov varuhov?
Do svojih angelov varuhov imamo dolžnost, da jih častimo in na pomoč kličemo, da poslušamo njih opomin in smo jim hvaležni.
Menda ni slovenskega otroka, ki bi ne znal molitvice: Sveti angel varuh moj . . Da bi vsaj to vsak dan življenja molil!
Ali bo kaj z Baragovo zadevo ?
ŽIVLJENJE GOVORI
Kaigai Šimbum
»Kaigai Šimbum« se je imenoval prvi japonski časopis. Japonci se pripravljajo, da prihodnje leto slovesno proslavijo stoletnico, odkar je bil ustanovljen.
Leta 1862 je vihar zanesel japonsko ribiško ladjo na visoko morje. Ribiči so zrli smrti v oči. Niso imeli na čolnu ne vesel ne jadr in, kar je najhujše, bili so brez hrane. Dva meseca so bili na visokem morju. Ta čas so se preživljali s surovimi ribami. Po devetih dolgih tednih jih je rešila neka ameriška ladja in prepeljala v S. Francisco.
Med ribiči je bil neki mlad fant. Ta mladi fant je v Ameriki stopil v šolo in se dobro učil.
Spoznal je katoliško vero. Bolj ko je premišljeval in študiral, bolj mu je bilo jasno, da njegova po-
ganska vera ni prava. Spreobrnil se je in postal katoličan, pa dober katoličan — Jožef Heko.
Posrečilo se mu je, da je dobil službo na ameriškem konzulatu. Želel pa je koristiti svojemu narodu. Po nekaj letih je zapustil službo pri ameriškem poslaništvu in se vrnil domov.
Doma je dobil somišljenikov in ustanovil list »Kaigai Šimbum«.
Zanimanje je bilo veliko, a denarja malo. Ljudje so bili namreč revni. Vendar Jožef Heko ni obupal. Dobil je dva petična odličnjaka. In list je ostal pri življenju. Kaj naredi vztrajnost enega samega človeka!
Hvaležni Japonci so postavili svojemu prvemu časnikarju lep spomenik.
Iz živli
Cerkve
življenja
"■-33»
Darovi nemških katoličanov v preteklem letu
Iz letnega poročila podporne organizacije nemških katoličanov je razvidno, da so v preteklem letu razdelili 38 milijonov nemškim mark. Od tega so dobile azijske dežele 16,4 milijona, afriške dežele 12,61 milijona, Oceanija skoro 4 milijone in dežele Južne Amerike tudi skoro štiri milijone. Podpore so bile uporabljene predvsem za zdravstvene namene. V tem letu želijo nemški škofje nuditi pomoč predvsem v državi Cile, ki je bila lansko leto težko prizadeta zaradi hudih potresov. V skupnem pastirskem pismu so se obrnili do vernikov s prošnjo za pomoč.
Gregorijanska univerza
Slovita papeška univerza Gregoriama je prvič, odkar obstoji, presegla število 3000 slušateljev. Na prvem mestu je teološka fakulteta, ki ji sledi filozofska. Tudi številni instituti, kakor misijonski, biblični in vzhodni so prav dobro obiskani.
Duhovne vaje po radiu
Po španskem radiu imajo v tem mesecu govore za duhovne vaje. Za otroke so govori vsak dan ob enajstih in pol, za odrasle pa ob osmih zvečer. Duhovne vaje po radiu vodi jezuitski duhovnik Edvard Rodrigez.
Indonezija
Ob ustanovitvi redne cerkvene hierarhije v Indoneziji je naš rojak monsignor Belej, minu tanit pri Kongregaciji za širjenje vere, objavil daljši članek v vatikanskem glasilu L'Osservatore Romano.
V	članku prikazuje zgodovino misijonskega delovanja v tem delu Azije. Prvi misijonarji so prišli v te dežele že leta 1522 iz Portugalske. Sledili so jim španski misijonarji. Cerkev je morala prestati mnogo težav. Statistika pove, da je bilo v In-
doneziji lanskega junija 1,200.000 katoličanov in nad 63.000 katehumenov. Med katoličani deluje skoro tisoč duhovnikov.
Japonci radi berejo sveto pismo
Japonci, tudi nekatoličani, zelo radi prebirajo sveto pismo. Na Japonskem je katoličanov okrog 300.000, knjig svetega pisma pa so doslej razpečali 1,887.000 izvodov.
Postni govori na vatikanskem radiu
Vatikanski radio prenaša vsak večer postne govore ob sedmih in pol. Isti govori se ponovijo še ob desetih in pol zvečer. Pri postnih govorih se vrstijo škofje in nadškofje. Veliki teden pa bo govorilo sedem kardinalov.
Prenovitve v cerkvi svetega Petra
V cerkvi svetega Petra v Rimu so v teku razna obnovitvena dela. Med drugim so izdelali nove tribune za večje slovesnosti v cerkvi. Preučujejo tudi nov način razsvetljave. Sveti oče si je vsa ta dela osebno ogledal.
Smrt najstarejšega škofa
V ponedeljek 6. februarja je umrl najstarejši rezidencialni škof Anton Avgust de Assis. Bil je škof brazilske škofije Ja-boticabal. Za škofa ga je imenoval I. 1907 papež sv. Pij X. Dopolnil je 98 let.
Cerkev v Angliji
V Angliji katiliška Cerkev počasi, trajno raste. V letu 1959 je bilo 15.794 odraslih spreobrnjencev, otrok pa je bilo krščenih 117.233, to je okrog 5 tisoč več kot prejšnje leto. Skupno število katoličanov znaša nad pet milijonov.
Delo švicarskih misijonarjev
Švicarski misijonarji zdravijo letno v misijonih 3 milijone bolnikov, v misijonskih šolah pa poučujejo 250.000 otrok.
Dne 19. januarja 1968, torej čez prav kratkih sedem let, bomo obhajali že stoletnico Baragove svetniške smrti. Verni Slovenci doma, v zamejstvu in v tujini so živo prepričani, da je Baraga res svetniško živel in zato zasluži, da bi nam ga vojskujoča se Cerkev na zemlji uradno postavila za vzornika, ko bi ga razglasila za blaženega in končno za svetnika.
Kaj se je storilo za Baragovo zadevo
Ne smemo reči, da Slovenci za Baragovo zadevo niso še ničesar storili. Mnogo razveseljivih stvari bi mogli navesti. Ledino v Baragovi zadevi je pri nas oral zlasti rajni p. dr. Hugo Bren, ki so mu stali ob strani tudi drugi frančiškani. Zlasti pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah so se kar precej trudili za to zadevo. Rajni škof dr. Gregorij Rožman se je — lahko rečemo — izredno trudil za to svojo srčno zadevo, pa zraven doživljal mnogo razočaranj, ker v Marquettu kar ni šlo in ni šlo. Tudi trenutno se uradni škofijski postopek zelo, zelo počasi pomika naprej. Dr. Franc Jaklič je s svojim Baragovim življenjepisom, ki je izšel doslej kar v dveh izdajah — doma pri Mohorjevi in v Buenos Airesu v tujini — s svojimi članki ter zlasti v zadnjih letih s preiskovanjem Baragovih kreposti prav na kraju, kjer so pokopani Baragovi telesni ostanki, opravil veliko delo. V Združenih državah si že skoraj polovico življenja prizadeva za napredek Baragove zadeve slovenski ameriški rojak ing. Jože Gregorič. Sedaj v Chicagu piše Baragov življenjepis v angleščini.
Baragova zveza
Nekaj mesecev pred smrtjo prelata dr. Alojzija Odarja je bila tu v Argentini u-stanovljena Južnoameriška Baragova zveza (JABZ), ki zlasti Slovence v zamejstvu in izseljenstvu kar naprej opominja in spodbuja, naj skušajo čimbolj spoznati Barago ter se mu priporočati v svojih zadevah. Poudariti moramo, da JABZ vsa leta ni naletela na kako nepotrebno nasprotovanje. Zato pa s toliko večjim zaupanjem prosimo za oporo v tehle zadevah:
Baragov Vestnik
Od časa do časa izhaja tu Baragov vestnik. Tiskali smo doslej vsake številke približno okoli tri tisoč pet sto izvodov. Pošiljamo ga na vse strani zastonj. Tisk krijemo s skromnimi dohodki za Baragovo zadevo. Tržaški Marijini družbi sta se nas prvi spomnili ter poslati sami od sebe nekaj prispevkov za Baragov vestnik. Prosimo Vas, da bi BV radi prebirali in ga dajali tudi drugim. Skušnja je pokazala, da prav s tem skromnim lističem precej pospešujemo zanimanje za Baragovo beatifikacijsko zadevo.
Baragova knjižnica
Po resnem premisleku smo začeli z izdajanjem Baragove knjižnice. Doslej je izšel prvi zvezek: Barago na oltar. Tiskali smo ga dva tisoč izvodov, prodali pa doslej okoli tisoč izvodov. Ker je bil rajni p. dr. Hugo Bren OFM med nami tako goreč apostol Baragove zadeve, smo se odločili za izdajo njegovih spisov o Baragi. Najbrž jih bo kar za dva zvezka Baragove knjižnice. Prepričani smo, da jih bodo tisti, ki jim je Baragova beatifikacija res pri srcu, radi prebirali ter se še bolj navdušili za tega svetniškega velikana. Prosili smo msgr. dr. Maksimilijana Jezernika, da bi pripravil slovensko besedilo svoje doktorske raprave, v kateri obravnava Baragovo življenje, kolikor ga nam prikazujejo viri, ki jih je odkril v arhivih rimskih kongregacij. P. Bertrarul Kotnik OFM, vnet raziskovalec Baragovega življenja, pa nam je ponovno svetoval, naj bi izdali prevod Baragovih pisem dunajski Leopoldinski družbi. Pravi, da smo doslej poznali le »odcedek« teh pisem. Ko bi jih pa poznali v celoti, bi se nam odkrila krasna Baragova misijonska doba. Odvisno je pa vse od dobre volje slovenskih vernikov v zamejstvu in v izseljenstvu.
Najbolj je potrebna molitev
Izdali bomo ponovno na štirih straneh Baragove podobice 5 kratkim življenjepisom in molitvami za njegovo beatifikacijo. Te podobice bi moral dobiti v roke vsak veren Slovenec. Vsi, ki so doslej kaj več pisali o Baragi, so neprestano poudarjali, da je za Baragovo beatifikacijo najbolj poLrebna molitev in sicer zelo obilna mo-tev, a ne le posameznikov, marveč vsega naroda.
te več let smo se razgovarjali, da bi v posebni knjižici zbrali dosedanja usli-
sanja na Baragovo priprošnjo. Prosimo vse, ki so bili res uslišani le po Baragovem posredovanju, da nam sporoča natančno svoje uslišanje. Morajo pa se podpisati, ker samo z N. N. podpisana usli-šanja za pospešek Baragove zadeve nimajo skoraj nobenega uradnega pomena. Južnoameriška Baragova zveza bi tako
zbirala gradivo za knjižico, obenem bi pa resna uslišanja, čeprav le v manjših zadevah, odpošiljala na škofijo v Marquette. Tu v Argentini se Slovenci Baragi zelo priporočajo in uslišanj ne manjka. Kar naprej prinašajo darove v zahvalo za uslišanje v tej ali oni zadevi. Opomnimo pa, da je sedaj prav posebno treba prositi, da bi v Marquettu bolj uspešno delali za Baragovo stvar.
Marijanski molitvenik
Še to dodajmo, da bo te dni pri celovški Mohorjevi družbi izšel marijanski molitvenik, v katerem so zbrane kolikor mogoče popolno tudi Baragove molitve v čast Materi božji, Baragove spovedne in obhajilne molitve. Zato ga bodo Baragovi častilci radi vzeli pogosto v roke.
Trudimo se vsi z vso dobro voljo, da bi vsaj ob stoletnici Baragove smrti v Marquettu končali redni škofijski postopek ter odposlali v Rim vse uradne listine pa apostolski postopek.
Dr. Filip Žakelj, spiritual in predsednik JABZ
Op.: Uslišanja sprejema Katoliški glas, lahko pa jih pošljete naravnost na naslov: Dr. Filip Žakelj, Rivadavia 234, Adrogue FCGR, prov. B. A. - Argentina.
Op.: Gornji stavki so sklep o članku o Baragi!
K svetemu očetu l
Načrt za romanje v Loreto, Pompeje in Rim je zbudil precej zanimanja, ker gre za pot, ki more res veliko nuditi romarjem in ljubiteljem lepih krajev. Nekateri se pa le ne morejo sprijazniti s tem načrtom, češ da je daleč, da je drago, da bi bilo lepše v inozemstvu, da nima smisla hoditi v Rim itd.
1. Kdor je le malo slišal govoriti o Rimu, Neaplju, o Marijinih svetiščih v Loretu in Pompejih, o izkopaninah starih Pompejev, Vezuvu, o obali med Sorrentom in Amalfijem, o otoku Capri, mora priznati, da se izlet-v take k*aj“ - splača, čeprav stane nekaj truda. Napor pa le ne bo tako velik, ker se bomo tudi po mestih vozili. Lahko bi se odpeljali iz Trsta šele zjutraj in izpustili obisk v Loretu. Zakaj bi to naredili, ko moremo poromati k Mariji v Loreto z majhnimi stroški in z le majhno žrtvijo? Ali res mora biti izključena od romanja vsaka žrtev?
2. Res je, da je vsota 22 tisoč lir velika. Zbrali smo omenjene cilje, ker bi radi zadovoljili pobožne romarje in ljubitelje lepih krajev. Ni dana vedno prilika, da si more naš človek ogledati kraje, v katere zahajajo obiskovalci iz vseh delov sveta — z mnogo večjimi žrtvami. Pomniti je treba, da bomo v Neaplju stanovali v boljših hotelih. Neapelj namreč ni Altotting, kjer je tudi najrevnejša gostilna snažna in prijetna.
3. Kje je bolj važno, da pokažemo, da smo Slovenci dobri otroci svojega naroda in zvesti člani svete Cerkve? Verjetno ne v inozemstvu.
4. Čemu v Rim? Sveti oče praznuje letos 80-letnico rojstva. Ali ne bi bilo res nekaj nezaslišanega, če bi se mu v tem letu poklonili zastopniki vseh narodov, le Slovenci ne? V jeseni leta 1959 nas je sveti oče pozdravil »po naše«. Večkrat je prijazno izjavil, kako lepi spomini ga vežejo na naše ljudi in kako iskreno moli za naš narod. Ali bomo ostali gluhi na vse to? Ne obotavljajmo se torej! Darov mu ne moremo nositi za obletnico, izrazimo mu pa našo vdanost s tem, da se mu gremo v velikem številu poklonit.
Romarski odbor
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
85-Ietnica častite matere M. Terezije Hanželič v Rimu
V	nedeljo 19. februarja je bivša vrhovna prednica Kongregacije naših šolskih sester častita mati M. Terezija Hanželič praznovala v krogu svojih sosester svoj petinosemdeseti rojstni dan. Ob tej priliki je prejela od svetega očeta po eminenci kardinalu Tardiniju sledečo brzojavno čestitko:
»Njegova Svetost Vas ob Vaši petinosem-desetletnici osrečuje s Svojimi očetovskimi čestitkami in voščili želeč Vam novih izo-bilij nebeških milosti, pomoči in tolažbe ter Vam podeljuje svoj posebni apostolski blagoslov. Blagoslavlja tudi sosestre Vaše
mnogozaslužne Kongregacije, Vaše sorodnike in vse, ki z Vami vred zahvaljujejo Boga za dolgo vrsto prejetih milosti. Kardinal Tardini.«
Letošnje Prešernove nagrade
Vsakoletne »Prešernove nagrade«, najvišje državno priznanje republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti in kulture, so bile podeljene:
-dr. Dragotinu Cyetku za knjigo »Zgodovina glasbene umetnosti v Sloveniji«, pesniku in publicistu Miletu Klopčiču za literarno delo in prevajanje, gledališkemu igralcu Vladimirju Skrbinšku za odrske ustvaritve, in ing. Edvardu Ravnikarju za arhitektonske ustvaritve.
V	okviru vsakoletnih proslav v spomin največjega slovenskega pesnika Prešerna so na ljubljanski univerzi razdelili študentom 46 del za najboljša študijska dela v skupnem znesku 1,300.000 din.
Avstralsko mnenje o slovenski univerzi
Glasilo slovenskih rojakov v Avstraliji »Misli« poroča, da je bivši študent ljubljanske univerze Hubert Pribec, ki je bil prekinil študij, kot politični begunec zapustil domovino in se preselil v Avstralijo, šel ondi na univerzo v Melbourne vprašat, ali bi mogel tam nadaljevati svoj prekinjeni študij. Z velikim zadovoljstvom in ponosom je zvedel, da univerza v Melbourne univerzo v Ljubljani zelo dobro pozna in jo zelo čisla. Smatra jo za najboljšo med vsemi univerzami v Jugoslaviji. Pribcu so brez pridržka priznali vse v ljubljani opravljene izpite ter mu dovolili nadaljevanje študija.
Živahno kulturno udejstvovanje na Koroškem
»Naš tednik-Kronika« z zadovoljstvom poroča, da je bilo ob pustnem času na slovenskem Koroškem skoro trideset pri-riditev, ki se jih je udeležilo od pet do šest tisoč ljudi. Prireditve je pripravila povsod mladina in se jih v naj večjem številu tudi udeležila. Prireditve so zajele skoro vse večje vasi na Koroškem od Zile do Podjune. Tudi to je dokaz, da slovenska mladina še vedno rada igra in da v njej ni umrl idealizem, le da ima koga, ki se njej posveti in je pripravljen se zanjo žrtvovati.
To naj bi vzeli na znanje tisti mod nami, ki še vedno le godrnjajo čez mladino, kakor da bi bila brez idealov. Ne mladina, temveč starejši, ki bi se morali za mladino žrtvovati in zavzeti, so odpove>-dali! Vsaj pri nas na Goriškem in Tržaškem.
Prvi afriški profesor na katoliški univerzi
Na katoliški univerzi Lovanium v Leo-poldville-u je bil imenovan za profesorja pater Mihael Karikunizra, ki je doma v Kongu. Katoliška univerza v Leopoldvillo-u je tako dobila prvega profesorja domačina.
Slovenska fronta v hladilniku
Kadar se družina ne zbere pravočasno h obedu, spravi skrbna gospodinja jed v hladilnik, da jo postavi na mizo ob prihodu zamudnikov.
Ko mi prihaja na misel, ko sem prečital dopis o tržaških dijaških izgredih v tedni-ku »Vita nuova« preteklega tedna. Ta do-Pts govori o neki slovenski fronti ali sveti tvezi vseh Slovencev, ki je bila baje v načrtu, ko so se čutili naši ljudje ogrožene. Seveda dopis zanika upravičenost take fronte.
»Slovenska fronta«
V	resnici je bilo ob tistih izgredih slovensko prebivalstvo nekoliko vznemirjeno. Ko so gledali demonstrante, njihovo kričanje in da so njihova dejanja naperjena ne samo proti dvojezičnosti, temveč tudi kroti slovenskim šolam, knjigarni, kulturnemu domu, banki, je bilo nekaj podlage Za zaskrbljenost. Zlasti zato, ker je razgrajače spremljala policija, ki ni ničesar ukrenila proti nasilnim dejanjem, dokler niso prišla končno stroga navodila oblasti- Pomniti je treba, da je to spremljalo hujskanje tiska, da je bil očividno za ku-hsami neki štab, ki je to vodil. V tem so Potrjevale prebivalstvo zlasti izjave društva Lega Nazionale. Slovenci so dobili občutek brezpravnosti, ki so jo uživali pod fašizmom. Mnogi so se ozirali proti meji, uti ni morda v teku nova mobilizacija. Vladalo je nekako vzdušje Južne Tirolske.
Če dobro premislimo, smo se Slovenci res znašli na neki skupni liniji, duhovno Povezani v neki slovenski fronti.
Prišlo je menda celo do nekih poizkusov, kako bi se vse slovenske organizacije Povezale v neko trajno skupno ustanovo.
Sorodne ustanove pri ital. someščanih
Podobne ustanove imajo tudi italijanski someščani. Med njimi je najbolj znana Medstrankarska »Lega Nazionale«, ki ima med nami zelo proslulo preteklost. Nekoč le bil
njen poglavitni namen, poitalijan-čevuti slovensko deco, vzgajati slovenske renegate, ki bodo zatajili svoj rod, svojo hri, svoje starše in svoj jezik. Podobne Uaniene so imela tudi druga društva. Ta-h0 ie bolj umljivo, da v kritičnih trenutkih prihajajo tudi Slovencem na misel podobni načrti.
Načrti v hladilniku
Koda zdi se, da je misel na slovensko tr°nto ali na sveto zvezo vseh Slovencev tačasno v hladilniku.
*e izraz »fronta« v današnji dobi sve-tovnega pomirjenja in bratstva ni preveč vabljiva. Ta izraz spominja na vojaške °Peracije. Vsi pa se živo zavedamo, kako ,e treba vsepovsod delati za mir.
Če opazujemo življenje tržaškega tnešča-na' vidimo, da živita italijanski in sloven-shi prebivalec tesno drug ob drugem. Med nlima je mnogo gospodarskih, družabnih Veti. Oba zahajata v isto cerkev, v isti hitto, v isto trgovino, uporabljata ista pre-v°zna sredstva, med njima je mnogokrat P° medsebojnih porokah tudi krvna vez.
ne omenim iste vere, ki nas druži v shupno družino kot ude iste Cerkve. Zato s° sicer potrebne italijanske in slovenske °rSanizacije, ki imajo določene smotre in .mene, ni pa nujno, da bi si morali me-sčani ene in druge narodnosti nasproti stati v dveh frontah.
Potrebni pogoji
Omenjeni dopis v tedniku »Vita Nuova« Pfhako poziva, da bi šli Slovencem naspro-'* skušali ustreči njihovim upravičenim *eliam. Med drugim omenja izvedbo manj-iinskega statuta, in sicer brez nepotrebna oklevanja, ki bi moglo povzročiti Vf,x> da se skuša država izogniti svojim °bveznostim. To je edino pravilno stali-^e' Londonski memorandum ne more 1,1 več politično vprašanje. To je bilo do Podpisa. Od podpisa dalje je to admini-ativno vprašanje, ki se mora čim prej 'tvesti. Nepotrebne zamude pričajo o sla-1 organizaciji državnih poslov.
Italijanske koristj niso v nevarnosti
KKanes je v Trstu splošno mnenje, da sfavenska manjšina ne predstavlja nikake Varnosti za italijansko državo. Tega nbienja so odlični italijanski domoljubi.
^Im bolj bo država upoštevala želje slo-Venskega prebivalstva, tem bolj zveste dr-avljane si bo med njimi vzgajala.
Vlasti se je treba izogibati nekaterih nevidnosti. Psihološko zelo zgrešeno je ^voriti o tem, da raba slovenščine kjer-°h skruni tržaško mesto, žali tržaške Prebivalce. Nekoč je razlagala neka gospa . Prodajalni zelenjave, da »motovilc« v “Ujanščini ni »motovilc«, temveč »gali-
nella«. Toda njene besede niso našle ugodnih tal; tudi sama je morala naprej kupovati »motovilc«. Tržaško prebivalstvo u-porablja marsikako slovensko besedo, tudi kadar italijansko govori, in nikakor ne sovraži slovenščine. Kot Alžirca ne boste nikoli prepričali, da arabščina ali berber-ščina skruni Afriko, tako ne boste prepričali Slovenca, ki je v Trstu doma, da slovenska govorica skruni svetost tržaškega mesta.
Lepe besede ne zadostujejo
Če hočemo biti odkritosrčni, moramo povedati, da imajo Slovenci občutek, da se skuša naša manjšina reducirati na minimum, na ostanek, ki bi ga končno lahko razkazovali v muzeju kot redkočo, spomin na neko slovansko ljudstvo, ki je nekoč prebivalo tu ob Adriji. Ta načrt se razvidi iz smotrnega razlaščevanja zemlje slovenskih posestnikov, na kateri se gradijo begunska naselja. Nihče ne bo ospo-raval, da ima država dolžnost skrbeti za begunce, ki so pribežali iz Istre, ker niso mogli sprejeti komunističnega družabnega reda. Toda nikakor ni nujno, da se mora
pri tem odjemati življenjski prostor slovenskemu življu.
Za odpornost demokratičnih Slovencev
Omeniti je treba še en problem. Tiste slovenske ustanove, ki niso pod komunistično kontrolo, so zelo šibke. Komunistična društva, njih gospodarske in pomožne organizacije imajo znatna finančna sredstva. Znano je, da razdeli vsako leto Generalni vladni komisariat v Trstu veliko milijonov za razna društva. Od teh prejmejo slovenska nekomunistična društva samo drobtinice. Ali bi se to ne moglo spremeniti?
V	nekaterih mestnih župnijah ne uživajo slovenski verniki možnosti za rabo slovenščine pri verskem udejstvovanju. To pa ruši odpornost proti komunističnim vplivom. Pomniti je treba, da prebiva večina slovenskega prebivalstva v mestni občini. Seveda nimamo pri tem kakih ne-izvršljivih želja. Podroben študij situacije pa bi bil koristen.
Če bodo lepim načrtom sledila dejanja, bo verjetno načrt slovenske fronte ostal trajno v hladilniku.
AL. PAVLIN
Po zadnjem sončnem mrku
Popolni sončni mrk na letošnjo pepelnično sredo je vzbudil veliko zanimanje, v prvi vrsti seveda pri astronomih, ki so jim popolni sončni mrki posebno dobrodošli. Zanimanje pa je zajelo tudi preproste ljudi in ne le v krajih, ki so ležali v pasu popolnega sončnega mrka, ampak tudi drugod, kot n. pr. pri nas, ki smo bili deležni le delnega sončnega mrka. Delni sončni mrk pa ni bil viden samo pri nas, ampak po vsej Evropi, Severni Afriki, Evropski Rusiji in Severozapadni Sibiriji. Cim bliže je kak kraj »pasu popolnega sončnega mrka, tem večja je zatemnitev Sonca. V naših krajih je bila zatemnitev Sonca zelo močna, na vsak način je bila večja kot smo jo pričakovali. Ob višku zatemnitve je ostala »namreč le približno ena tretjina zelo ozkega sončnega robu nepokrita. Človek bi pričakoval, da nas bo pri tako visoki zatemnitvi obdala vse hujša »tema kot nas je v resnici obdala. Stvar »nam postane jasna, ako pomislimo, da ima Sonce neverjetno visoko svetilnost. Poglejte n. pr. Venero, ki nam sveti zadnje čase v prvih večernih urah tako svetlo na zapadnem nebu in ki je med vsemi zvezdami (navidezno) najsvetlejša zvezda na nebu! In ali veste, koliko takih Vener bi nam moralo svetiti na nebu, da bi nam dale toliko svetlobe, kot nam je daje Sonce? Okoli »dvanajst milijard. Toda vzemimo še en primer. O Soncu trdijo astronomi, »da je 540 krat svetlejše od polne lune ali ščipa. Ako bi nam torej »poslalo Sonce ob nepopolnem sončnem »mrku »le eno tisočinko svoje svetlobe, bi bilo okoli »nas toliko svetlobe, kot bi je bilo, ako bi nam svetilo 540 »polnih lun. Iz tega razvidimo »lahko, zakaj ob še tako visoki, a nepopolni zatemnitvi Sonca ne nastopi taka tema, kot bi jo človek pričakoval. Sicer pa »ne zabimo, da »tudi pri popolni zatemnitvi Sonca ne nastopi popolna noč. Svetli venec cončne korone pošilja na Zemljo skoro toliko svetlobe, kot je dobiva Zemlja ob »polni luni. To je tudi vzrok, da zasvetijo ob popolnem sončnem
mrku le najsvetlejše zvezde na nebu, približno tako, kot ob »podni luni.
Sončni mrki so »na splošno zelo po»gosti.
V	vsaki Sarosovi dobi (18 let in 11 dni) nastopi približno 42 sončnih mrkov, od katerih pa je le 13 popolnih. Ostali so ali obročasti ah izključno delni. Pri teh zadnjih ne zadene Zemlje »polna Mesečeva senca, ampak le njegova polsenca, tako da ne nastopi nikjer na Zemlji popolni sončni mrk, »ampak le delni.
Popolni sončni mrk nastopi na zelo o-mejenem pasu Zemljiine površine. Ta pas je lahko zelo dolg, »kot je bil n. pr. letos; lahko pa je tudi zelo kratek, kot bo baje pri popolnem sončnem mrku na Groenlan-diji 1986. leta. Širina tega pasu pa znaša le par sto km m to je vzrok, da so »popolni sončni mrki v posameznih deželah zelo redki pojavi. Ako si hočejo torej astronomi ogledati kaki- »popolni sončni mrk, se morajo podati navadno v zelo oddaljene kraje. To pa je združeno z velikim trudom in izdatnimi stroški. Poleg tega je uspeh takih astronomskih ekspedicij zelo negotov. Zadostuje namreč, da ob času popolnega sončnega mrka zakrije kak oblak pogled na zakrito Sonce, in ves trud in vsi stroški »so zaman.
POTUJOČA ZRAČNA ZVEZDARNA
Nekaj drugega pa je, ako imajo »astronomi popolni sončni mrk »doma »a»Li »vsaj v »svoji bližini, kot so ga imeli letos francoski, italijanski, jugoslovanski in sovjetski astronomi. Nadvse ugodne razmere so imeli florentinski astronomi. Firenze so se nahajale skoro v sredini popolnoma zatemnjenega paisu, »torej tam, kjer »traja popolni sončni mrk najdalje. Zvezdama v Arcetri v bližini Firenz razpolaga z zelo močnim zvezdnim in radijskim teleskopom. Zvezdni teleskop služi za opazovanje »in slikanje -sončne površine (fotosfe-re); radijski teleskop pa zbira in zaznamuje sončne elektromagnetične valove. Zvezdama v Arcetri se bavi namreč izključno s sončnimi problemi, zato je bila
kot prva poklicana, da »sodeluje pri proučevanju sončnih mrkov. Direktor zvezdar-ne je »prof. Righini, s katerim »se je pisec tega članka pri svojem obisku te zvezdar-ne osebno seznanil. Naj omenim, da se je »prof. Righini zelo zanimal za naše razmere, saj je bival, kakor »se je sam izrazil, nekaj časa v Šempetru pri Gorici.
Ta mož je organiziral vse potrebno za opazovanje popolnega sončnega mrka. On je tudi osebno »vodil zračno ekspedicijo, ki se je v velikem prenosnem letalu »dvignila pet tisoč metrov visoko v zrak, da bi se izognila morebitnemu slabemu vremenu ter od tam opazovala, fotografirala i»n filmala vse faze popolnega sončnega mrka. Na prenosno vojaško letalo so spra-vili najbolj potrebne astronomske instrumente ter »spremenili letalo v veliko potujočo zračno zvezdamo. Letalo je imelo tudi radijsko oddajno »postajo, tako da smo mogli mi vsi na valovih nacionalnega programa poslušati potek sončnega mrka. Potek popolnega sončnega mrka »so dajali tudi po televiziji.
Kaj pa zanima v prvi vrsti astronome pri popolnem »sončnem mrku? Zanima jih marsikaj. Zanima jih n. pr„ ali nas»topi popolni sončni mrk do stotinke sekunde natančno, kot je bil vnaprej preračunan. Zanima jih padal je padec temperature ob času sončnega »mrka in še mnogo »drugih stvari. Predvsem pa jih zanima sončna korona, to je venec gorečih plinov, ki tvorijo nekako sončno atmosfero in ki so le ob popolnem sončnem mrku vidni. To korono filmajo ter posnamejo obenem tudi njen s»pektrum, iz katerega se da spoznati kemična »sestava sončne korane, njena temperatura in še marsikaj drugega. Ob popolnem sončnem mrku je tudi najugodnejša prilika za fotografiranje in opazo vanje sončnih protuberanc, to je ogromnih sončnih izbruhov, ki dosežejo večkrat izredno višino. Tako so 1. 1920 opazili na Soncu protuberanco, ki se je dvignila
800.000	km nad sončno površino.
Kaj so dognali astronomi pri opazovanju zadnjega mrka, nam trenutno ni znano. V začetku tega tedna »se je zbralo v Rimu 86 astronomov iz raznih držav, da bi si izmenjali misli o zadnjem popolnem sončnem mrku.
F
ILM
.Katoliški glas“ v vsako j slovensko družino I :
tomobilom — po nesreči »seveda! Nazadnje ne sme manjkati patetičen prizor, ko se mož poslovi od žene, češ, poiskati gre samega sebe in se morda nekoč spet vrne k njej, da bosta lahko spet »srečna skupaj! Kako ganljivo! Ka»r solze se nam vlijejo po licih!
Ako bodo ameriški producenti »vztrajali na takih filmih, ne bo nič čudnega, če bo ameriška kinematografija padla na najnižje mesto. Morda so taki filmi primerni in celo z navdušenjem »sprejeti od ameriškega gledalca. Toda upamo, »da smo mi malo različni gledalci od njih, zato nas taki filmi pustijo docela »hladne.
Film je nepriporočljiv.	Mira
MLADIKA - letnik V. - Kupujte, širite, berite in podpirajte Mladiko
Venera v soboljevem krznu
(Venere in visone)
Ameriška kinematografija nas letos na-sičuje z grenko-sladkimi filmi, polnimi romantičnih ljubezenskih zgodb iz neresničnih življenjskih »dogodivščin. Ako se a-meriški značaj in »način življenja razodeva v teh filmih, moramo »reči, »da so Ameri-kanci kaj površni »ljudje, nezmožni se poglobiti v življenjske situacije. Ali ameriška kinematografija res ne zmore nič boljšega, kot so filmi »S terase«, »Domov po nevihti«, »Podoba v črnem«, »Postelja iz trnja«? Kje »so vsa »velika imena ameriških »režiserjev? Ali so »se »tudi oni naučili proizvajati »standardne filme, ki so izdelani vsi v serijah?
»Venera »v soboljevem krznu« je uboga zgodba, brez slehernega navdiha in ne pove nič izvirnega. Glavne osebe: on, žena, ljubimka. On in žena se ne »razumeta, zato pride vmes druga ženska, ki ima burno preteklost in... prav tako sedanjost: po poklicu je namreč prostitutka. Ko jo hoče on na koncu poročiti, se v njej predrami čut poštenosti (kakšna nenadna sprememba!), zato beži od njega in se ubije z av-
Radio Trst A
Teden od 26. februarja do 4. marca 1961
Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi.
— 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa.
— 11.30 Oddaja za »najmlajše: »Kaj nam je pravdi piskrovez«. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem »dni v svetu. — 14.45 Celjski komorni zbor. — 17.00 Tržaški obiski: (5) »Opčine«. — 18.30 Glasbene slike. — 19.15 Operetna fantazija. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: (22) »Lani sem oženil »se, »letos pa mi je umrla«. — 21.25 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu.
— 18.30 Haendel: Sonata v F-duru za oboo, čelo in klavir. — 19.00 Postno predavanje: Dr. Lojze Šuštar: (4) »Razmerje med Bogom in človekom«. — 20.30 Catalani: »La W»aMw«, opera v štirih dejanjih.
Torek: 18.00 šola in vzgoja: Anton Kacin: »Nekaj zaključkov iz mojega vzgojnega »dela«. — 18.30 Dve simfonični pesnitvi, Smetana: VItava, Sibellius: Tuonelski.
— 19.00 Pisani balončki. — 22.00 Sprehodi po antičnih gajih.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. Osma oddaja. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Pesek v oči«. — 22.00 Koncert gregorijanskega petja.
Četrtek:	18.30	Skladbe	Paula	Hinde-
mitha in Franza Liszta. — 19.00 Širimo obzorja. — 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Kabalevski: Colas Breugnon, uvertura. Chopin: Koncert št. 2; Andante spianato in Velika briljantna poloneza. Rahmaninov: Simfonija št. 3.
Petek: 18.00 Italijanščina po »radiu. O-snovni tečaj. Janko Jež: XVI» Lekcija. — 18.30 Lipovšek: Suita za godalni orkester. Gotovac: Simfonično kolo. — 19.00 Postno predavanje: Msgr. Jože Jamnik: (5) Skrivnost božjega bitja«. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. —
22.00	Obletnica tedna. — 22.15 Srečanja s slavnimi glasbeniki.
Sobota: 15.30 »Nevesta«, radijska drama. Igrajo člani RO. — 16.40 Ženski vokalni kvartet iz Ljubljane. — 18.00 Radijska univerza. — 20.40 Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta. — 21.00 »Fantazija ob slavni skladbi«. Igrajo člani Radijskega odra, vodi Stana Kopitar.
• • • IZŠEL JE
PASTIRČEK
ZA FEBRUAR • • •
Knjižni dar Mohorjevih družb za leto 1961
CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA
Tudi Mohorjeva družba v Celju je letos redno izdala svoje knjige. Obsegajo 1. koledar, 2. Janez Jalen, Izpodkopana cesta (Slov. večernice 111 zv.); dr. A. Trstenjak, Človek v »stiski; 4. dr. inž. A. Kuhelj: Tehnika v vsakdanjem življenju. — Poleg teh štirih je Mohorjeva v Celju izdala za doplačilo še: Fr. S. Finžgar, Izbrano delo 1., 2. in 3. zv.; F. Ks. Meško, Izbrano delo V. knjiga; Kesten Hermann, O-troci »Gernike ter Pavla Žagar, Naša kuharica.
Knjižni »dar je torej kar obširen. Kaj pa vrednost teh knjig? Jalena poznamo vsi kot dobrega ljudskega pisatelja, ki letos v Izpodkopam cesti že v tretji knjigi nadaljuje zgodbo o Ovčarju Marku in njegovem rodu.
O Trstenjakovih knjigah sem enkrat prej povedal, »da so s strokovnega stališča na višku sodobne psihologije. Lepo se berejo in tudi s pridom. Letošnja Človek v stiski je pa še boljša in sicer zato, ker se avtor ne drži več zgolj dognanj
znanstvene psihologije, temveč vpošteva bolj kot v prešnjih treh »tudi evangelij. Marsikdaj opozori prav na to, kako se dognanja sodobne psihologije ujemajo z nauki Kristusovimi. Zato smemo biti tudi kot kristjani s to knjigo zadovoljni. Bog daj, da bi jo slovenski ljudje brali in si njena priporočila vzeli k srcu. Saj ima dobro besedo in dober nasvet za vsakogar, ki je v »stiski, zlasti še za družino in za njene člane.
Vendar je nekdo zapisal, da je vsako leto Koledar najbolj reprezentativna knjiga za vsako Mohorjevo. Zato »smemo po letošnjem koledarju bolj kot po drugih knjigah presoditi »današnjo celjsko Mohorjevo družbo in njenega duha.
Bral »sem v Kroniki-Tedniku, da je v koledarju celjske Mohorjeve družbe za vsakogar nekaj. Ali je res? Mislim, da ne, kajti v »letošnjem koledarju so tako občutne vrzeli, da kar kričijo in zato ni mogoče mimo njih.
Predvsem opazi bralec, da »letošnji koledar prav nič »ne pozna katoliške Cerkve ne »doma ne po svetu. V preteklem letu
1960. je katol. Cerkev obhajala nekaj velikih dogodkov, mimo katerih bi koledar nobene verske družbe ne smel. Da omenim le svetovni evhar. kongres in pa vesoljni cerkveni zbor. Posebno ta slednji je za sodobno Cerkev' nekaj tako važnega in velikega, da bo prav gotovo eno najvažnejših dejanj v zgodovini Cerkve 20. stol. No, kljub temu ni v koledarju o koncilu niti besedice, če bi mohorjani v Slone-niji brali le svoj koledar, bi ne vedeli še, da se katol. Cerkev pripravlja na koncil. Tudi kakih drugih dogodkov iz življenja Cerkve po svetu in doma ni zaslediti. Sestavljen je torej tako kot bi vidne vojskujoče »se Cerkve na zemlji ne bilo, temveč kot da bi obstajalo »le neko megleno krščansko občestvo, kajti »samo ta izraz sem zasledil v »nekem članku.
Prav tako ni v koledarju nobenega »verskega ali vzgojnega članka, četudi »so taki članki danes v Sloveniji bolj potrebni kot kdaj koli prej. Ce »pa »pogledamo na spominske članke, ugotovimo, da se »spominjajo le nekaterih umrlih sotrudnikov Mohorjeve družbe (n. pr. Ivana Preglja) in pa duhovnikov članov Cirilmetodijskega društva (pok. prošta Munda) in pa Stanka Canjkarja).
Namesto vsega tega, kar bi moralo biti
v koledarju, a manjka, so številni članki,
ki govorijo o sedanji družbeni ureditvi
v Jugoslaviji, o kom. partiji in njenih poglavarjih. Nadalje dolg članek o Alaski, o sputnikih itd. Seveda ne sme manjkati tudi članek o partizanih ,in »njihovi borbi.
Zakaj je letošnji koledar celjske Mohorjeve družbe takšen? Jeli kriv režim, ki drugačnih člankov ne pusti objavljati? Ali so krivi uredniki in predvsem Stanko Canjkar, ki morda nimajo smisla za kaj drugega? Ali pa so »se srečali v soglasju režim in »patriotični« uredniki Mohorjeve družbe? Odgovor na vprašanje je težak, ker nima človek elementov, da bi sodil. Toda eno dejstvo drži: celjska Mohorjeva je od programa svojega ustanovitelja Slomška: »Sveta vera bodi vam luč, materina beiseda bodi vam ključ do zveličavne omike,« ohranila samo to zadnje, materino besedo, dočim je zatajila prvo, sveto vero. Vsled tega se krščanski človek upravičeno vprašuje, ali je še dobro, da Mohorjeva v Sloveniji izdaja knjige ali ne. Kajti takšen, kot je letošnji koledar, je živa podoba tistega krščanstva, ki so si ga zamislili »patriotični duhovniki« ob odobravanju Partije. (r + r)
Shod Slovenske demokratske zveze
Preteklo nedeljo je Demokratska zveza za Goriško sklicala shod svojih pristašev in zaupnikov iz cele dežele. Zbrali so se v lepem številu in zastopali skoro vse naše vasi poleg mesta. Shod sta vodila dr. Sfiligoj in dr. Kacin. Poleg teh dveh pa ‘so se shoda udeležili še številni občinski svetovalci demokratične liste s šte-verjanskim županom g. Podveršičem na čelu ter pokrajinskim svetovalcem dr. Makucem. Shod je potekel v popolnem redu in skladnosti.
Poročilo dr. Sfiligoja in dr. Kacina
Ob določeni uri je dr. Sfiligoj otvoril shod, nakar je bil izvoljen za poslovode-čega predsednika g. Karel Černič iz Rupe. Nato je najprej dr. Sfiligoj podal obširno in temeljito poročilo o delu, ki ga je demokratska zveza opravila od zadnjega shoda v novembru 1959. Poudaril je njeno budnost in prizadevnost za obrambo koristi naše manjšine v goriškem mestnem svetu, kakor tudi v pokrajinskem svetu. Pokazal je, koliko intervencij je bilo o-pravljenih, koliko so tudi dosegli. Uspehi niso zmeraj bili popolni, toda temu niso bili krivi izvoljeni zastopniki ljudstva, temveč teža razmer, ki jih ni mogoče vedno spremeniti po mili volji. To velja zlasti za intervencije v zvezi z ukinjenimi vožnjami podjetja ATA v Pevmo. Objasnil je tudi, da vodi slov. demokratska zveza konstruktivno opozicijo v mestnem občinskem svetu in je prav zaradi tega večkrat glasovala z večino, zlasti ob sprejemu letnih proračunov, kadar se ji je zdelo, da so proračuni pripravljeni z ozirom na skupni blagor občanov. Dotaknil se je tudi proste cone, katere koristi bi morala uživati tudi sovodenjska občina.
Po govoru dr. Sfiligoja se je oglasil k besedi dr. Kacin. Ta se je ustavil predvsem pri šolskem vprašanju. Pokazal je, da koliko zaslug ima DZ za urejanje vprašanja o slovenskem šolstvu, saj je v tem oziru posredovala na odločilnih mestih v Rimu in dosegla tudi vidne uspehe. Prav te dni bi moral priti šolski zakon v razpravo pred parlamentarno komisijo. Če bo odobren, bi morali biti z njim zadovoljni. Poudaril je še druge korake, ki jih je DZ storila za obrambo našega šolstva in njegov napredek, zlasti to, da se je osnoval Šolski svet iz zastopnikov vseh naših političnih organizacij in duhovščine.
Pokrajinski svetovalec dr. Makuc govori
Za obema občinskima svetovalca je govoril dr. Makuc. Podal je obračun o delu v pokrajinskem svetu. Omenil je, da se pred pokrajinskim svetom obravnavajo predvsem upravne zadeve, pri katerih so slovenske občine manj prizadete. Z zadovoljstvom pa je poročal o otvoritvi nove sejne dvorane pokrajinskega sveta, ki je bila ravno prejšnji večer, v soboto, slovesno otvorjena. Na tej slovesnosti je vse poteklo v naj lepšem redu in ni nihče kakorkoli žalil Slovencev. Samo na seji, ki je sledila otvoritvi, je misovski svetovalec ugovarjal zoper ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija, češ da bo to služilo Slovencem za uvedbo dvojezičnosti. Oba slovenska svetovalca, Miladin Čeme in dr. Makuc, pa sta ga zavrnila, da dvojezičnost, če do nje pride, ne bo nikomur v škodo, saj so države, kjer imajo dva, tri državne jezike, pa vendar živijo v najlepši slogi in blagostanju. Narodna strpnost je tem bolj na mestu danes, ko so meje držav tako prehodne in ljudje toliko med seboj občujejo kot še nikoli prej. Podpredsednik g. Pe-corari je v odgovoru na ugovore misov-skega svetovalca pravilno poudaril, da je •treba sprejete obveznosti izpolniti in med temi je tudi zaščita narodnostnih pravic narodnih manjšin, kot predvideva čl. 6 ital. ustave.
Občinski svetovalci imajo tudi kaj povedati
Sledila so poročila občinskih svetovalcev iz občin Doberdob, S te ver jan in Sovodnje. Za doberdobsko občino je govoril svetovalec g. Frandolič, za števerjan župan g. Podveršič, za Sovodnje pa g. K. čemic. Prikazali so, kako v vseh treh omenjenih občinah rešujejo občinske zadeve v sodelovanju z večino v Sovodnjah in v Doberdobu, dočim so v števerjanu sami na oblasti kot večina. Omeniti velja opombo števerjanskega župana, da je samostojnost občin v Italiji preveč okrnjena in da zato ne more priti do veljave prava volja ljudstva, kot je bilo to pod nekdanjo Avstrijo.
Pri slučajnostih je števerjanski podžupan g. Ciril Terpin omenil, da po smrti sovodenj skega tajnika g. Galassija števerjanski tajnik vodi občinske posle v Števerjanu in v Sovodnjah, plačuje ga pa samo Števerjan, kar gotovo ni pravično. Prav tako je iznesel željo, naj bi goriška občinska uprava pokrila sedaj odkriti izvozni trg v ul. Boccaccio, kjer morajo kmetje ob soncu in dežju prodajati svoje pridelke, kar ni prijetno posebno ob poletnih plohah in jesenskem dežju. Dr. Sfiligoj je pojasnil, da ima goriška občina to zadevo na videzu in da jo bo sčasoma uredila.
Ta shod je gotovo bil koristen. Odhajajoči so pa izrazili željo, da bi se morali bolj pogosto srečavati na sličnih shodih, kar bi bilo v večjo korist demokratičnega življenja med našim ljudstvom.
Otvoritev nove dvorane pokrajinskega odbora
V	pokrajinski palači na Korzu so v soboto slovesno otvorili krasno novo dvorano pokrajinskega odbora. Po blagoslovitvi dvorane od strani goriškega nadškofa Ambrosija in po tradicionalnem prerezu trobojnice so se mestne oblasti in občinstvo zbrali v novi dvorani k otvoritvenim govorom. Otvoritveni govor je imel dr. Polesi, ki je omenil stoletnico delovanja pokrajinskega odbora ter čestital vsem, ki so pripomogli, da ima danes pokrajinski svet svoj dostojni sedež. Dela nove dvorane so stala 68 milijonov •lir. Za njim je govoril prefekt dr. Nitri, ki je tudi izrazil svoje zadovoljstvo nad tako dobro izvršenimi deli. Sledila je zakuska vseh navzočih goriških oblasti, nakar je pokrajinski odbor prešel do redne seje. Na seji so razpravljali med drugim
o	izvedbi deželne avtonomije s posebnim statutom Furlanija-Julijska Krajina. Vnela se je živahna debata glede dvojezičnosti, katero je sprožil misovec Sampiero, ki je bil odločno proti tej uvedbi, češ da bi potem morali dovoliti tudi dvojezičnost. Slovenska svetovalca Ceme in Makuc sta pa prikazala, da ne pomeni dvojezičnost nevarnosti za nikogar in ne more biti ovira pri izvedbi deželne avtonomije, kjer bodo lahko prišli do besede demokratični Italijani kakor Slovenci. Dr. Makuc je še dejal, da je dvojezičnost zgodovinska nujnost kakor tudi deželna avtonomija, ki jo predvideva ustava. Zelo pravično je opredelil to zadevo tudi svetovalec Pe-corari (KD), ki je poudaril, da so narodne manjšine zgodovinski pojav, s katerima moramo računati. Kar so zagrešili fašisti s svojim 20 letnim zatiranjem narodnih manjšin, to je treba sedaj popraviti v prijateljskem sožitju v okviru demokratičnih državnih zakonov. Od zgodovine se moramo marsikaj naučiti in prav tako od številnih invazij, ki so zajele naše kraje. Memoranduma nismo sicer mi sestavili, je dejal, vendar je zgodovinsko dejstvo, s katerim moramo računati.
Sprejeta je bila predlagana resolucija za izvedbo deželne avtonomije, ki so jo sprejeli vsi prisotni z izjemo predstavnika MSI.
Simbolična splavitev ladje »AGIP Venezia«
Prvič v zgodovini tržiških ladjedelnic so v soboto 18. februarja le simbolično splavili 48.000 tonsko ladjo »AGIP Venezia«, ki so jo v teh dneh dokončali v tržiških ladjedelnicah in bi jo po vseh pravilih morali v soboto spraviti v morje. Toda zaridi stavke delavcev do splavitve ni prišlo. Delavci so v petek zvečer proglasili 48 urno stavko in je niso hoteli prekiniti, pa čeravno je šlo za lepo zmago njihovega dela. Tako so bili pri simbolični splavitvi navzoči le predstavniki ladjedelnice in najvišje krajevne oblasti. Goriški nadškof msgr. Atnbrosi je ladjo blagoslovil, steklenica penečega vina je udarila ob bok ladje, navzoči so zaploskali in vse je bilo končano. Sirene so molčale in tudi delavcev ni bilo. Zbrali so se izven obzidja, okoli 5 tisoč jih je bilo, in od tam z žvižganjem spremljali vso cerimonijo. Prišlo je tudi do spopadov med delavci in policijo in to zlasti ob prihodu avtomobilov raznih oblasti, ki so se hoteli udeležiti splavitve ladje. Delavci so jim za-branili pot skozi glavni vhod in morali so le po stranskih vhodih doseči pomol.
Po končani stavki v ponedeljek so delavci ladjo splavili v morje.
Stari Egipt na Placuti v Gorici
Kakor se čudno sliši naslov, je vendar res. V ponedeljek zvečer je prišel v Gorico stari Egipt s faraoni in vsem njihovim dvorom, stari poganski templji, piramide, sfinge, grobišča in kar je še zanimivosti iz te dežele z naj starejšo kulturo v Sredozemlju. Pripeljal nam ga je v zelo lepih skioptičnih posnetkih naš prijatelj g. Vinko Zaletel. Slike je pa še oživil s svojo duhovito in tudi učeno besedo, zakaj pokazal je, da ni samo videl stari E-gipt, temveč da tudi zelo dobro pozna njegovo zgodovino. Razlagal je kot učen profesor, ki mu je zgodovina starega Egipta vsakdanji kruh. Ponedeljski kulturni večer je bil torej zelo zanimiv in poučen. Zato bomo g. Zaletela prišli še rajši poslušat, ko nam prihodnjič, morda še ta post, pride kazat še moderni Egipt, kot je obljubil. — Nasvidenje torej!
Pastirski obisk na Placuti
Preteklo nedeljo je g. nadškof obiskal mestno župnijo sv. Vida in Modesta, ki jo vodijo frančiškani, da pregleda versko življenje in da spodbudi vernike k večji gorečnosti. Trg pred cerkvijo je bil ves okrašen z zelenjem in zastavicami vseh barv. Z zvonika je visela dolga beloru-mena zastava. G. nadškof se je ustavil tudi pri sv. maši za slovenske vernike ob 10. uri, pri kateri je bilo ljudsko petje, kot je vsako nedeljo med šolskim letom. Pri evangeliju je pozdravil vernike in jim toplo priporočil zvestobo Bogu in življenje po božjih zapovedih.
V	torek nato pa je obiskal vse zavode v tej župniji. Tako je obiskal tudi slovensko Alojzijevišče, kjer je pregledal oltar in kapelo ter nagovoril gojence. Nato pa je šel v slovensko Sirotišče, kjer je isto-tako pozdravil gojence in gojenke, ter pregledal, če je v kapeli vse v redu po cerkvenih predpisih.
Sedmo zasedanje mešanega odbora v Rimu
V ponedeljek se je začelo v Rimu sedmo zasedanje mešanega odbora jugoslovansko-
i	talij anskega odbora. Ta odbora so ustanovili po določilih londonskega Memoranduma in ima namen reševati sporne točke glede izvajanja Memoranduma samega in dajati pristojnim vladam potrebne nasvete. Sestaja se dvakrat na leto izmenoma v Beogradu in v Rimu; zadnje zasedanje je bilo lani v juniju v Beogradu. Na dnevnem redu je večje število spornih točk, predvsem pa vprašanje slovenskih šol na Tržaškem ter italijanskih v coni B in pa vprašanje o dvojezičnosti, ki je po zadnjih izgredih v Trstu postalo še bolj pereče.
Novi doktor
Na tržaški univerzi je v petek 17. februarja promoviral za doktorja političnih ved g. Humbert Mamolo iz Rojana, profesor na trgovski akademiji in na višji gimnaziji. — Čestitamo!
Rojan
V ponedeljek 21. februarja sta se v naši cerkvi poročila g. Marcel Temovec in gdč. Rafaela Ferluga. Novoporočenca sta takoj naslednji dan odpotovala proti Genovi, kjer se bosta vkrcala za Avstral ijo. Rafaela Ferluga je bila članica naše Marijine družbe in je pogosto nastopala na odru. Ves čas je sodelovala pri cerkvenem petju. Skrbela je tudi za prepisovanje not. Za vso njeno sodelovanje in pomoč pri našem župnijskem življenju smo ji iz srca hvaležni. Naj jo ves čas spremlja božji blagoslov in če je božja volja, naj bi se še kdaj vrnila z možem v našo sredo.
Opčine
Naša župnija se pripravlja na veliko delo, na sveti misijon. Za vsako veliko delo je treba veliko moliti, da Bog da svoj blagoslov. Kljub splošni mlačnosti lepo število vernikov pri nas veliko moli, zlasti v teh tednih neposredne priprave na sv. misijon. Začeli ga bomo 9. marca in slovesno zaključili v nedeljo 19. marca. Misijonarja prideta iz Celovca.
Prenovljena dvorana v Marijanišču lepo služi svojemu namenu. To nedeljo imamo zopet lepo prireditev. Obiščejo nas Dolinčani pod vodstvom svojega župnika, bivšega openskega kaplana g. Grmeka. Začetek prireditve ob šestih zvečer, da se tako lahko udeležijo tudi naši bližnji sosedje. Prireditev bo trajala dve uri in pol. — Preteklo nedeljo smo imeli Prešernovo proslavo in nedeljo poprej nas je zabavala nepozabna »Charlejeva tetka«. O Prešernovi proslavi rečemo samo, da bi
Hvaležni smo nadpastirju za obisk naših ustanov in za tople besede slovenskim vernikom v cerkvi in naši mladini po zavodih.
Pametna odpoved
Goriški stolni kapitelj ima tri častna mesta, to so prošt, dekan in sholastik. Imenovanje na prvi dve mesti je bilo do nedavnega predpravica dveh plemiških družin, ki sta njega dni prispevali za beneficij ob ustanovitvi stolnega kapitlja. Takšna je bila namreč navada v srednjem veku, da kdor je prispeval za ustanovitev kakega beneficija, je dobil pravico za imenovanje osebe na tisto mesto. Sedaj pa poroča goriška kurija, da sta se obe družini odpovedali svojim pravicam za imenovanje na omenjeni dve mesti y stolnem kapitlju; obe mesti sta postali tako svobodni na razpolago samo Cerkvi, da imenuje tistega, ki se njej zdi primernejši in ne, kot do sedaj, tistega, ki ga je predlagal pokrovitelj. — Tudi to je znamenje novih časov, da se Cerkev rešuje vezi iz srednjega veka, plemiške družine pa to razumejo.
RAJBELJ
Res ne vemo ne ure, ne dneva. Kdo bi si bil mislil na dan poroke Renate Komac,
o	kateri smo pisali pred 14 dnevi, da njene nasmejane mame danes ne bo več med nami. Bolehala je na ledvicah in po 5 dnevnem bivanju v videmski bolnici je umrla. Na dan poroke svoje hčere je bila videti sveža in zdrava in je prav ona, s svojim veselim značajem vse zabavala.
Soprogu, otrokom in sorodnikom izrekamo vaščani globoko sožalje in prosimo Boga, naj bi jim dal moč, da bi vdano prenesli ta bridki udarec.
Dragi pokojnici naj Bog da večni mir.
v tej obliki ugajala prav gotovo tudi v veliki dvorani Avditorija. Sodelovali so marijaniški gojenci, openski cerkveni pevci in »Slovenski oder« s spomini iz Prešernovega in Čopovega življenja.
Ali ne bi mogli ob zaključku misijona prirediti lepega primernega večera? Mislite, povejte in — naredimo!
V	nedeljo 26. februarja
priredi
mladina iz Doline
v Marijanišču na OPČINAH
igro v treh dejanjih:
IZ STARIH ČASOV
Začetek ob 6h zvečer, (konec; 8.30) Pridite
Boršt
Na pustni torek smo se v Borštu od srca nasmejali tudi vsi tisti, ki se nismo oblekli v šeme in nismo noči »zabili« na plesu.
Napolnili smo prenovljeno dvorano pri šol. sestrah in z radostnimi srci občudovali mlade igralce in igralke od N. sv. Antona v Trstu, ki so nas zabavali čez
1	uro in pol. Najprej so nam s fantovsko zaigranostjo predstavili skavtje dvodejan-ko Izgubljeni nečak. Nekateri so se izkazali kot pravi igralski talenti, a igrali so tudi ostali sigurno, neprisiljeno, doživeto, čeprav so bili prvikrat na odru.
Nato je prišla na vrsto skupina deklet, od katerih so nekatere že več let prave umetnice na odru. Predstavile so nam sitno teto, ki je šla s svojo natančnostjo vsej družini na živce.
Obe igri je režirala priznana igralka in režiserka na slov. radiu v Trstu ga. Stana Offizia. Njej in obema igralskima skupinama naša iskrena zahvala in kmalu na svidenje!
Naša dvorana je sedaj pripravljena, čeprav je treba še oder opremiti, stolice nabaviti in še marsikaj oskrbeti. Pred pričetkom predstave je obe igralski skupini iz Trsta pozdravil naš g. župnik, ki je vse navzoče farane povabil, da bi še večkrat to dvorano napolnili. V kratkem bo še več stvari pripravljenih za našo izobrazbo in veselje: nastopili bodo otroci, očetje in matere bodo imeli konferenco in mladina hoče pokazati kaj zna. Torej veselo na delo! Naj bi se tudi naši borštanski skavtje kmalu opogumili in nam na odru pokazali svoje znanje in spretnost, podobno kot so to pokazali njihovi sobratje iz Trsta.
Padriče
Dne 9. t. m. je stopila v zakonsko živ-1 ljenje gdč. Alma Guštin, zavedna faranka, zvesta naročnica našega lista. — čestitamo in želimo vso srečo.
Bazovica
Bog določa čas življenja: naš prihod in odhod. Dne 15. t. m. smo se z izredna lepim pogrebom poslovili od male trpinke Nade, hčerke farnega cerkovnika: imela je komaj 7 let. — Žalujočim izrekamo naše sožalje.
*
18. t. m. sta na tiho praznovala petdesetletnico poroke kar dva para: Jakob žagar z Jožefo Križmančič — po domače Šubrovi — ter Rudolf Ražem z Ivano Metlika — po domače Lukševi. Na ves gla* | jim kličemo: Bog vas živi!
*
Prihodnjo nedeljo bomo predvajali zg0" J dovinski film: OSVOBOJENJE JERUZA-i LEMA v dnescope - barvan.
Dne 23. februarja je Umrla v gorišk1 j bolnici Marija Žniderčič vdova Cej, staraj mati sodelavca v naši tiskarni Viktorja Cej. Pogreb bo v petek 24. t. m. N'ašf sožalje.
OBVESTILA
“““““11“■
NA TRŽAŠKEM se to nedeljo delijo ku-1 verte za Marijanišče dn nova številka »P0'! ročila«. Letaki na cerkvenih vratih op°"j minjajo verne na kvatemo nedeljo, ko s* j vrši po škofovi odredbi skupna zbirka j za Marij anišče. — V mestu Trstu se zbir-j ka vrši kakšno nedeljo pozneje kakof določijo gospodje.
ŽUPNIJA BORŠT je zbrala ob zimsk® kvatrah za Marijanišče 7.195 lir. Vsoto objavljamo sedaj, ker nismo bili pravo časno obveščeni. Borštanom iskrena hvala | in tudi v tem pogledu ne pozabite svojega i pokojnega pastirja, velikega dobrotnika! Marijanišča.
BERITE IN ŠIRITE knjižico »Vzhodni bratje«. Dajajte knjižice kot darilo raznih prilikah svojim dragim, zlasti mladini. — Kmalu izide nova številka z naslovom: Spoved — božji dar, zelo P11' mema za postni čas, v katerem opravlja' mo velikonočno dolžnost.
OBVESTILO - Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da morajo privatisti, ‘ki bodo polagali učiteljski usposobljanostni izpit v šolskem letu 1960/61, vložiti prošnjo najkasneje do 28. februarja 1961 za sprejet11j k didaktičnim nastopom in hospitacijaH1- j
VABILO. Sindikat slovenskih šoln1' | kov v Gorici vabi vse svoje člane k rednemu občnemu zboru v torek 28. februat' j ja 1961 ob 4h popoldne v risalnici šolskega; doma v Gorici, Ul. Croce št. 3/1.
Odbot
DAROVI
Za Katoliški dom v Gorici: Terpin Iva11 (USA) 6.200; Jakopič Marija (USA) 12.348 G. Čemic, Melbourne - Avstralija 13.580‘; Vavti Alojzij (Avstrija) 1.675; Batič Dragica 4.000; N. N. 500; dr. Z. Hubaid 3.000: Batič Franc 10.000; Cotič Veronika 3.000’ Z. G. 1.000; Bavdaž Olga 500; Marijih družba, Gorica 12.200 lir.
Za Slov. Vincencijevo Konferenco v Tr"’ stu, ul. Trento 2,11: N. N. 5.000; N. N-l 2.500; L. L. 3.000 lir. — Bog plačaj.
Za Slovensko sirotišče: N. N. v hvalcA’11 spomin na pok. grofico Nordis 1.000; Velikonja Milka 700; v spomin na pok. oče13! Alojzija Toro 1.000; N. N. Gorica 5.000’ • N. N. 2.000 lir. — Iskren Bog povrni!
Za Marijin dom v Rojanu: G. V. 3.08® j (za en sedež); N. N. 1.000; F. M. 8.000- -Fabijan Jože 2.000; Natlačen Alojzija 1.008’ Bandelli G. 1.000; M. F. v spomin pokojnega nečaka 2.000 lir. — Bog plačaj!
Drugi darovi: M. F. v počastitev P^j kojnega nečaka daruje še 2.000 lir &; misijone, 2.000 lir za Alojzijevišče, 2.000 l'r za Slovensko sirotišče v Gorici, 2.000 $ za Marijanišče.
Za Alojzijevišče: Ob 70-lotnici so se voda spomnili in dat ovali: bivša goje0^ F. G. 10.000 in Ivan Prinčič 10.000; gdč. 20.000; P. Drašček 1.000; N. N., Goric3 20.000; J. S. 2.000; d. Makarovič 1.000;
N. 1.000; družina M. 500 lir. — Prisrčh3 hvala in Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpc*j
trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7
davek na registrskem uradu. -------------------. k"
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Močfl^
Tiska tiskarna Budin v Gorici