Knjiga Slovenska V XYIIL veku. XIV. Ožbald Criitsmaiiii, roj. 4. avg. 1727 v Grabštenji (Graffenstein), iz tovarštva Jezusovega, potem duhoven misijonar na Koroškem, urarl 1. 1790 v Celovcu. nP. Oswald Carinthiae Vindus e suppressa Soc. J. Caesareo - Regius Missionarius in Carinthia et Celsiss. Episcopi Lavantini Consistorialis — kenntnissreich und wacker, wirkte dem seichten P. Marcus theoretisch uad praktisch entgegen v. Šaf. 24 — edidit in lingua Vindica: 1) Christianske Resnice, skuz Premišluvanje napreinešene, inu za Predige tudi naraunane, od enega Mešnika iz Tovarštva Jezusovega na svetlobo dane. S perpušanjam teh Višeh. V Celouci. Se najdejo naprude per Jožefu Šotterju. Vtisnjene per Kleinmayrskeh Deidičah. 1770. 8. 236. S. windischer Text, und dann von S. 237—246: »Anmerkungen tiber die windische und krainerische Rechtschreibung (nicht von einem einzigen Kopfe ersonnen, sondern aus Anvveisung und Einstimmung solcher Leute, die in der slavisch, bohraisch, kroatisch, krainerisch und windischen Sprache eine genugsame Kenntniss besitzen, sind angesetzt worden etc), polemisch gegen P. Marcus, kteri 0 njih sam pravi: »Additae ad calcem hujus libelli Grammaticae Carnioliae P. Marci animadversiones criticae, non ad Carniolicam sed ad plebejam Carinthiaco -Vindicam linguam accomodatae (Bibl. Carn. 23)." Knjiga se poklanja, kakor P. Barth. Bafsar. Conciones (Vid. str. 10), Francisco Dreer . . . Directori Sacerdotalis sub titulo S. P. Ignatij Sacra ejus Exercitia obeuntium . . . Sodalitatis . . . v latinskem predgovoru, kojemu je podpisan . .. Bibliopola J. J. Schotter. Za njiin sledi naslednji slovenski Predgovor: nVeč reči je meni priedprišlu, katire so mene na tu perpravile, da sim lete Bukve pod vtisk dau. 1. Je skori enu cielu pomenkanje slovenjeh takeh buku, v' katireh bi te jiruenitneiše božje Resnice obiuneiši bile rezložene. Od tega je prišlu enu veliku pruti meni, inu drugem na znanje danu želenje visoku vredneh gospudou Duhounikou, katiri bi radi takešne reči skuz vtisk na svetlobo dane imeli. 2. Je mene nagnalu to vupanje, da Christianske Resnice, ali duhouni vuki na tako vižo, kaker v' leteh bukveh, priednošeni, ne bodejo brez duhounega prida, ako se bojo od duhouneh pastirjou na njih podveržene oučice naraunali; ali pak tudi od pobožneh Christianou posebnu brali. Sama skusnoba, inu večbartna spoznanost nam očitnu skaže, da h' pravei pokuri, k staunemu pobulšanju, inu k' večei Christianskei popounosti veliku pomaga, inu zamore, kader en Christian te jimenitneiše, inu oistreiše vuke večne Resnice v' enem, ali drugem času zašliši obiuneiši poredi priednositi. Sicer če naprei se bode vidilu, da ta muja, z' katiro se takešne reči na svetlobo vpravijo, je dobru gorvzeta, vupamo še lepše, inu pridneiše vcirkoune govore vtisnjene zadobiti. Sedai želim, da sai letu delce seže h' povečanju časti božje, inu k' duhounemu pridu tega bližnega." Nato kaže dušnira pastirjem v latinskem ogovoru, zakaj, kako in kedaj utegnejo na korist jim služiti pričujoča premišljevanja, in da sta v ta namen pridejana ,,Zapopad teh Premišluvany pa Index Concionatorius". — Na razgled iz Premifhluvany samih bodi: X. Od Christusove nahaje. Exei_plum dedi vobis . . Joan. 13, 15. — Katiri se h' pravei pokuri obernejo, iraajo po svetega Paula opomenenju, dolpodjati tega starega človeka, kateri je pohudoblen skuz žele tega zmotenja; iraajo obleči enega novega človeka, kateri je po Bogu stvarjen v pravici, inu svetusti te resnice. Eph. 4. Tega novega človeka predpodubo imamo na Christusu našemu Zveličarju, kiri se jimenuje te novi Adam, novi človek. Se tai spodubi, da mi na se obliečemo Christusa, ali njegovo podubo skuz nahajanje nja svetega žiulenja. H temu nass on sam perganja z' letemi besiedami: Jez sim vam en predklad dau, da vi taku storite, kakor sim jez vam sturiu. Zatorei, da bodemo bol vedeli naše žiulenje po Christusovem predkladi (ali exempelni) raunati, premišluimo v' pervem odstaviku: Kai nam brani Christusa nahajati, da tiste marliveiši od nass odvernemo; v drugem odstaviku: Na kai zaeno vižo, inu v katireh rečih imamo Christusa nahajati; v tretkem odstaviku: Kaku doužni smo mi Christusa nahajati . . . Te poterpešlivi mož Job pravi: Človešku žiulenje na zemlji je enu žouduvanje. Job 7. Več takeh reči se naide v našem žiulenju, kakeršne v žoudi priedpridejo. Sveti Ignacius, kateri je en čas v žouairskem stani živeu, enkatire perpodube (ali perglihe) od žounirskega stana napreipoloži v bukveh duhounega premišluvanja. Med dragemi on perkaže enemu Christianu dvie banderi, eno tega Luciferja ali peklenskega duha, to drugo pak Christusa našega Zveličarja. Teh oba, kaker dva voiskarja se pomujata ludi, vsaki pod svojo bandero, k svojei nahaji, inu službi napelati. Vzemimo sebi k misli, pravi Sv. Ignacius, kaker da bi z našemi očmi zagledali, inu vidili na Babylonskem poli Luciferja voiskarja teh hudobneh v enei spornei, inu strašnei podubi sedečega na enem gorečem, inu z černem diraam obdanem siedeži: kaku on več drugeh peklenskeh duhou po cielei zemli vunpošila, jih nahudstuje, inu njim gornesse, da bi imeli skuz mnogotire skušnjave, inu galufie tudi naprei perganjati k ueporednemu poželenju časnega bogastva, telesnega veseluvanja, raeseneh nasladhost; po tem tudi k napubu, inu h prevzetnosti: na to vižo bi oni imeli te ludi odverniti od Christusa, inu z takemi zvezilami v pogublenje pervleči. Letu je orožje tega hudiča, z katirem on voiskuje super Christusa, inu super njegove služabnike: za resnico enu premočnu orožje, skuz katiru so že mnogotiri Christianou od Christusa bili odpelani . . . 2. ... Sveti Ignacius v duhounem premišluvanju nam Christusa, kaker enega Krala, inu voiskarja pobožneh Christianou priedpostavi sedečega na enem svetlem siedeži v enem liepem poti zraven mesta Jeruzalem, z eno dopadlivo podubo, inu z lubeznivem obličjam. Raunu tudi Christus vunpošila svoje Apostelne, jogre, inu druge duhoune služabnike po cielem svieti, da bi vsem ludem, vsakemu stanu, inu rodu oznanuvali to svetu Evangeliu, tu je, nja božji, zveličanski vuk, inu taku njim to pravo vižo pokazali, skuz katiro bi ludi mogli za njem, kaker po tem praveai poti k zveličanju, hoditi. Christus pak svojem služabnikam, katiri so k letemu duhovnemu služuvanju zvoleni, zlasti perporoči, da bi imeli po zamoženju vsakemu človeku v duhouneh rečih postreči, inu h pomuči priti, brez povančanja, ali ogledanja teh peršon, bodi so one višega, ali niskeišega stana . .. Lete so te zlastne viže Christusa nahajati, namreč boštvu v duhu, ali zaničuvanje pozemelskega bogastva, odderžanje od posvetnega veseluvanja, poterpešlivost v težaveh, vserčna ponižnost, inu pobleunost . . . 3. Pod znaminjam svetega križa stanovitnu voiskuvati na to vižo enega pridnega Christusovega žounirja, kaker opomene Sv. Apostel Paul, Christusa popounu nahajati, letu je ja tvoje terdnu priedvzetje, o Christian! Očeš, ali ne očeš, je tvoja doužnust, tu ti mureš dopouniti, ali pak navekoma poginiti. Taku svetu pismu, inu sama resnica vuči. Hodi za meno! . . Kateri mene nahaja, te ne hodi v temnobi . . . Ja, moi lubeznivi Zveličar, moi Kral, inu Vaivodar nebeški! . . Ti mene opominaš, meni rečeš: hodi za meno. Jez pak h tebi zdihujem, inu prosim: vlieci mene za tebo, da bodem hodiu, ja da potečem po dobru dišečem duhu tvojeh čednost. Kir pak moja duša v tem žiulenju je z hudemi sovražnikami obdana, katirem jez imam superstati, ti meni skuz muč tvoje gnade pomagai, da pod znaminjam tvoiga svetega križa vselei enu dobru voiskuvanje voiskujem, to vero zvestu ohranim, te meni priedpostavleni tiek dopernessem, inu zaslužim to krono te pravice, katiro ti, moi Gospud, Kral, inu pravični Sodnik na uni den meni po tvojei milosti bodeš dodeliu. Anien (str. 136—155)." 2. Windische Sprachlehre verfasset von Oswald Gutsmann kais. konigl. Missionarien in Karnten. Klagenfurt. J. A. Kleinmayr. 1777. 8. 164. — Dieselbe mit dem neuen Titel: Grundliche Anleitung die windische Sprache . . . von selbst zu erlernen. Zilii 1786. 8. — 4. verbesserte Auflage Klagenfurt b. Kleinmayr 1799. 8. 148. — 6. verb. Aufl. 1829. 8. 108. Pričujoča slovnica je glede prejšnjih dokaj samostojna. Kakor je slovenščino v BResnicahH pisal sam, tako je v njej uči druge. nIdioma Vindicum, quo hic libellus scriptus est, licet exiguo reponatur in pretio (ab iis maxime, qui plurium linguarum haud sunt amantes cf. Grammatica 1758) . . Dialectus porro et styli ratio in hoc opusculo (Christ. Resn.) usurpata talis est, quae non tautum a Vindis Carinthiacis, licet satis inter se diverse loquentibus, sed etiam a Styro -Vindis et Carniolis, uti experientia ostendit, probe intelligitur . ." — Po glasilki: nNil discit, qui sine ordine discit" zavrača v predgovoru one, ki ponosno velevajo, naj se narečje slovenje — nepridno, ubožno, pokvarjeno — požene iz dežele: češ: BAber sachte mit dergleichen Vorurtheileu! Die windische Sprache ist nicht etwan ein einzeles, von der iibrigen Menschenwelt ausgescbiiltes Zeug. Man betrachte nur jene Kette der slavischen Nationen, die von dem aussersten Eismeere bis an das adriatische sich herziehet. Uibersehe man mit einem kritischen Blicke Karnten, Steyermark, Krain, das Littorale, Dalmatien, Kroatien, Sklavonien; die Strecken der Winden, Bosnerkroaten, Raizen, Slowaken, Rufsniaken in Ungarn; Gallitien, Lodomerien, Mahren, Bohmen etc. und dann wird man mir die vielleicht noch nie aufgeworfene Frage beantworten konnen, ob man in mehreren Theilen der grossen Oesterreichischen Monarchie deutsch oder slavisch spreche ? Genug Ehre hiemit und Biirgerrecht fiir die windische Mundart, als welche nicht minder ein iichter, obschon ungliicklicher Zweig von der slavischen Stammsprache ist, die sich dmch so viele Erbkiinigreiche uad Lande verbreitet." — Nesreča, piše dalje, je to, da slovenji jezik govori le priprosto ljudstvo, da ginejo besede za višo oliko, da celo učenjaki ravnajo se po ljudskih napakah. Nekteri vidijo, kako je prav, ali zvijajo in olikujejo jezik spet po svojem dozdevku (nach ihrem Diinkel). Kako so Nemci dospeli do književnega jezika? Tudi priprosti Slovenci rajši poslušajo in so ponosni, kedar se jim govori v lepši besedi njihovi, kar vem iz lastne skušnje (da ich in meinem Missionsamte alle windischen Pfarren abgelaufen, und dennoch iiberall in einer mittelmassigen Nettigkeit redend mit Beyfalle bin verstanden worden). V nauku orjem ledino; malo čislano, da zaničevano narečje da se posneti v pravila, ter spričuje po svojih ostankih, ^dass sie aus jenem fruchtbaren Baume abstammet, der nach Frischens Zeugnisse auch der deutschen (Sprache) mauchen Saft mitgetheilet hat." Sicer sem se v mnogih rečeh podal na priprosto izreko na pr. biu, gledau nam. bil, gledal; pa to si vsak lahko sam popravi. Žal, da so slovanska ljudstva z verstvom največ sprejela ali latinske ali nemške črke, svoje pa, kterib ena naniestuje po tri ali štiri (sch, tsch), prepustila Ilircem in Rusom. Sprejmite te bukvice blagovoljno; čim več bode mi pomočnikov, tem prej izide dostojen slovar ali besednjak. nNauk se razlaguje v dveh delih (Suchtafel: I. Von den ersten Griinden. II. Von der W6rterfiigung, und sonderlichen Eigenschaften der wind. Spr.). Kakor vže v »Resnicah", razločuje tudi tu ostri S in Sh od mehkega S in Sh; na koncu časih fs; h', k'. s', v'. — Sklonov šteje prvi šestero slovenščini lastnih. Spolnik, kakor pri Latincih, ni potreben, služi nam vendar zarad krepkoglasja: te, ta, to. Sklanje so po spolu tri; sklanjala I. Gospud, Pastir. II. Duša, Skerb. III. Vinu, Telu. Pridevnik: Sveti, svetega, množ. sveteh, svetemi . . te sveti, sveteiši, narsveteiši. — Eden, dvaisti, trideisti, štiredi, petred . . stu, jezar, miliar. — Jez, ti, on, njega nja, moi, teisti, katiri. — Sem, snia, smo. Sprege so tri po končnikih am, em, im. I. Baram, bom baran. II. Tepem, bom tepen, III. Vučim, bom vučen. — Iz skladnje: Miestni sodnik Stadtricbter, svitna hiša, hiša tega svita ali svituvanja Rathhaus. Jez nemara ognja bol luči ali jez nemara oginj bol luč. Ich habe weder Feuer noch Licht. Ti bol pak ona je krivična Du oder sie ist ungerecht. Jez od njihoveh dougou kar beliča ne plačam Ich bezahle von ihren Schulden nicht einen Pfenig. Vi ste se ž njimi sprekarjali Ihr habet mit ihnen ein Wortgefecht gehabt. Na Koratanji im Karnten. On je za srednika med nami, za miestnega sodnika biu postaulen. Ti vboji imajo naje roke inu noje nam. vbogi in nage noge. Jez se doužen dam, ne: doužnega. Dobre vole inošne kole Guter Dinge seyn kostet Geld. Masti Bog nam. masai tebi Bug. Piliš inu jeliš nam tekue Das Trinken und Essen gedeihet uns. Lete bode bogat, kaker pess rogat Dieser wird niemals reich werden. Vidiu je, ilirsko: vidio je. Bug — Boga, kust — kosti, liess — lesa, rieč — reči, rug — roga itd. — Fehler in Annehmung fremder W6rter (141). Miesenci: Pervnik, diuguik ali druinik, tretnik, štertnik . . . ednaistnik, dvanaistnik. Verzeicbnifs einiger \vindischen Stanmnvorter (149) . . Anhang einiger mehr dienlichen W6rter (159). Hohe Festtage: Sveteh treh Kralou den, pernahti. Mariae Verkiindigung Ebehtnica, Velika — Mala Gospoinica, Svinsveti (164). »Gutsmann hat zuerst die im Slovenischen gebrauchlichen 6 Casus . . . aufgestellt, ohne sie zu benennen . . . In deu neuesten Ausgaben hat man das in der 1. Ausg. vou S. 149 — 164 gehende »Verzeichniss einiger windischen Stamnnvorter" weggelassen. Der Herausgeber hat leider nur ein paar Anmerkungen dazu gemacht, sonst aber die Resultate der neuern in Krain und selbst in Steiermark gemachten Forschungen unbenutzt gelassen, so dass er es selbst bei offenbaren Unrichtigkeiten der Gutsmann'schen Orthographie z. B. sem biu st. sim bil usw. bewenden lasst (Šaf. 55)." — flMultu_ et diligenter incubuit ad corruptam Vindicam linguam regulis subjiciendam: num vero expectioui satisfecerit, ipsi Vindi Eruditi si non suae, saltem latinae linguae potentes Gramatici juxta fundatae Gramaticae regulas censeant (Bibl. Carn. pg. 23)1" 3. Deutsch-windisches W6rterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stamnnvorter, und einiger vorziigliehern abstammenden W6rter. Verfasset von Oswald Gutsmann, Weltpriester. Klagenfurt. J. A. v. Kleinmayer. 1789. 4°. 568. Po geslu: Quot linguas calles, tot homines vales" — pojasnjuje v predgovoru, zakaj se je slovar nekoliko zakasnil, češ, bode s tem boljši in občinstvo rae tudi ne bode vprašalo, koliko časa sein jaz zanj porabil (Boileau). Prvi pospešitelj je bil neki blagoroden grof (morebiti Goefs); podporniki so mi bili nekteri duhovniki svetovni pa redovni. Slovar nemško - slovenski obsega str. 1 — 480, Anhang 481 — 489, Nachtrag 566 — 567; slovensko-nemški str. 490—564, dostavek 565—566, je krajši, pravi, ker so ga inalokteri zahtevali in ker se nadejati smemo, da nam tako popolno delo poda v vseh slovanskih narečjih prav dobro in temeljito izvedeni gospod Kummerdey. Nato odgovarja nekterim oporekam, češ, beseda meni ni znana, je le kranjska, pri nas imamo tujko itd. ter razklada, kako je slovar vravnal; naposled piše: rUngegriindeten Kritisirungen setzt man jenes entgegen: Ars osorem non habet, nisi ignorantem. Die gunstigen Leser wollen aber zu meinem Vergnilgen glauben, das ich diese langwierige Arbeit nicht aus Eigennutze, sondern zum Nutzen und Gefallen der Sprachgenossen und Sprachbegierigen ubernommen habe: die sich dann auch mit meinem "VVerke mogen befriedigen, bis sich wer die Miihe giebt ein bessers ans Licht zu geben." V ta namen, da se vidi razlika v nemščini in slovenščini med tem pisateljem pa njegovima prednikoma (1. 1592. 1744), bodi po prvih dveh vzgledih na razbor le nekoliko cvetja: Aberglaube prevera, praznavera, babja vera. Ablassen, nachlassen, odpustiti, odnehati, dolspustiti. Anker šidru, železna mačka za ladje. Arg hudobliu, kriu, zavit, neraun. Argwohn sumnia, suinnenje, vokuvanje, cijanje, douženje. Argwohnisch sumniu, cijaočen, doužečen. Arzt ozdraulenik, ozdraular. — Machtig inočen, mogočen, zamožen. Majestat majestust, veličastvu, visokustvu, velkočastvu. Marter martra, muka, marterstvu. Meinen mieniti, namieniti. Meister moister. Mensch človek. Menschlich človeški, človeken. Miinze, Geld denar, pienz, penez, meta, geringste Miinze božjak. Muthmassen mieniti, umiti, zdumlati, vonkuvati, dozdivati, natoukuvati, cevati, vklonjati. Muthwillig spušnovolen, ošriben, neroden, nekazen, nesporeden. Er ist muthvvillig norc ga lomi, muthwillig herumspringen bezlati. — Zahl čislu, štetva, štivenje, broi, štivilu, cava. Zanken se prepirati, priečiti, ardrati, spakuvati se; die Kinder zanken otroci se kerpausajo. Zehrung ceringa, zajedba, zavžitje, trošba. Zeit čas, vried, doba, cait, vreme itd. Zeuge priča, pričuvauc, pričavec, svidek. Zorn jeza, serd w. od. m. Einen zum grossen Zorne bringen koga rezkopati. Zucht svarištvu, strah, red, vredideržnost, zderžnost, kaštiga, sramožlivost: des Viehes reja, pleme. Zukunft perhod, dohod, dopritje, dopridenje. Zweifel dvojenje, cvibel. Zwillnig dvoičič, dvojek, dvoinik. Vmes je Gutsmann nasejal nekoliko izrekov in pregovorov, in nekterim se pomen pojasnjuje še le po nemških. Malo jih je sicer, a največ so krepki in tehtni. Naj tudi teh cvetic pokaže se nekoliko na primer: Naiskaka bukva k' svoimu koncu topar da Oft mancher hilft zu seinem Untergange. Tatouna mati ne vmerje Es wird allzeit Diebe geben. Muha, katera perleti, huiši pikni Ein gabkommendes Ungliick ist schlimmer. Kropliva tudi mladica žje Bose Art verrath sich bald. Jez viem, kam pess nogo moli Ich verstehe die Heimlichkeit. Visoki gospudi visoki obeti Grosse Herren versprechen viel. Vela, kamer serce pela Es gilt, wo das Herz hinzielL Ta perva obriest grc za duri siest Die ersten lluude ertraukt uian gerne. Tudi mladenč starjake sodi Mancher Jungling ist gescheider, als ein alter. Vsaki ima svoje lise Jeder hat seine Mangel. Bodi tebi besieda mož Ein Mann ein Wort. On bi rad leteu, ampak še perje ni zrediu Er will obenaus, aber kann nicht. Velik ropotic, pak malu mele Ein leerer Praler. Veči slava kaker krava Mehr Geschrey als Wahrheit. Nišir ne vie, kai mu je Bug odrediu, namieniu Niemand weiss utn sein Schicksal. Lepota vpravi v sramota, liepa je sliepa, veša se na luči zasmodi Die Schoaheit verfiihrt. černa krava ima sai bielu mlieku Nicht alles, was schwarz, ist schlecht. Koliker ludi toliku čudi Jeder tbut nach seinem Autriebe. Kader hudič je biu boun, je biu brumnosti vess poun; kumei je on zdrau postau, je kak' prei hudič ostau Der Teufel bleibt ungebessert. Taku trebi kaker tern v peti Unnothig und scbadlich. Od hiše kaplive, od žene svadlive rieši nas I Kar gospoda stori krivu, kmeti plačaf murjo živu Was die Herrschaft unrecht thut, zahlt der Bauer durch sein Gut. Haužie kaker pess v konopleh Er wirthschaftet schlecht. Enemu kožo vkrasti, hunemu črieule vboga jime dati Fremden Weihraucb Gott opfern. Dougi lasi, kratka pamet Weiber haben kurzen Verstand. Je vtisnjen kaker breja mačka Er ist sehr empfindlich: hackerlich. Zna od jelove koze mlieku dobiti Er weiss aus allen Sachen Profit zu macben. Mlin mele, kar mu naspe Auf grobe Worte folgt grobe Antvvort. Motika kmeta inu krala v eno jamo spraula Der Tod macht den Bauer und Konig gleich. Brez muje se čreul ne obuje Nichts kommt ohne Miihe. Nema muzika bol možganou Er hat weder Kraft noch Verstand. Se derži kaker bi ga pod nosam briu Er halt sich ernsthaft. Štimaneiši so novine, kaker starine Neues gilt mehr als Altes. Ne pade v peč Er geht nicht in Gefahr. Ima krainske rame Er tragt wie ein Esel. Bug že vie, kirei kozi rug odtrupi Gott weiss schon, wen er demiithigen soll. Po srieni klasje pobirati Sein Brod vergeblich suchen. Je sam sebi rokau zašivau Er hat sich selbst gescbadet. Dokler se terta vije So lang wer jung ist. Vigredni snežiči so žitni voučiči Der Fruhlingsschnee ist dem Getreide schadlich. Čič je nič: delavec je hlebavec Mit Sitzen verdient man nichts: Arbeit bringt Brod. Dušo per telesi zatožiti Einen beym unrechten Richter verklagen. BP. Marcus erwahnt des Worterbuchs in seiner Bibl. Carn. gar nicht, obvvohl er sonst auch Bucher von spaterem Datutn (1791 ff.) anfiihrt. Es ist noch immer das brauchbarste gedruckte slovenische Worterbuch, obwohl nur auf die Windischen in Karnten und allenfalls in Steyerinark berechnet, nicht aber auf die Krainer (Šaf. 68. 69)."