rokodelnih
narodskih
řečí
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JDt\ Jane» Bleiweis
Tečaj
V sredo 27. susca (marca) 1*50.
List JI &
Maj je za kmetijstvo zdej nar bolj posvetovano. Poglejmo na Las ko, kakó lepo in po
potreba ?
Po nemškim dohtarja Hl u bek a.
redama se močenje senozet travniki ! Koliko dobička donesó!
godi !
Kaksni so njih
(Dalje.)
v
Cet ertič.
Nar
več
škode za živinorejo in
po tem tudi za celo poljedelstvo prizadeva slabi stan naših travnikov in pašnikov, zakaj kjer ni klaje,
Tako močenje in sušenje se mora pa po gotovih pravil i h ali regelcah opravljati j ki se ravnajo po posebnih lastnostih zemlje in kraja. Za to je po du ka
poduka, kteri se daje v
treba, in scer
djanskiga
ni živine ali je le slabo gleštana živina; kjer pa ni živine ni gnoja; kjer ni gnoja, se malo pridela. Dokler si tega ne bojo vsi kmetovavci dobro v serce vtisnili in se pri
djanju in z napravo po senožetih.
Ce ministerstvo poduka kliče iz vunanjih dežel
slavne učenike za druge vednosti
i
zakaj bi ne smelo
kmetovanji po tem ravnali, ne bo prišlo kmetijstvo sploh na vikši stopnjo.
Res je, de v nekterih krajih ima kmet le malo
tudi ministerstvo kmetijstva take može iz tacih de
žel
poklicati, ki imajo
to
imenitno vednost. de bi

poljá, na kterim mu je potreba pred vsim žita přidělovali, de svojo družino redi in toliko iz njega skupi,
se je po njih tudi nasi kmetovavci naučili in navadili?
Ali ne zasluzi, de bi se s pomocjo ministerstva
dežele tega vpeljanja živo poprijele.
de zamore davke odrajtati. Tega tudi nobeden ne terja
(Konec sledi.)
j
de bi tak i kmetiči namést žita po svojih njivicah de
teljo in
druge
trave sejali. Kar ni, ne more biti.
Pomenki v kmetijskih reèéh.
Ali pri vsim tem je gotova resnica, de bi zamoglo ve
večih kmetovavcov veliko več njiv za kla io ober
V 68. listu nemškiga
Ljubljanskiga
časnika smo
liko
niti, kakor dosihmal, in de bi iz tega tudi veliko dobička vživali. kér od živine in kar
več
živina
da
vživa
kmetovavec nar
več
dobička.
>
brali nektere dobre svéte, po kmetijstvu blagostanje (materiellen Wohlstand) krajnske dežele povzdigniti.
pisatelj tega sostavka, je ves nadušen za
Ne moremo tajiti, de večidel po vsih avstrijanskih
Gosp. Pr—., prid krajnske dežele, kar je hvale vredno, pa,
kakor sam pravi , novine v kmetijskih rečéh
kér je
bi
>
nič
prave primere med pridelovanjem bil prav storil, ko bi bil za marsiktero reč poprej po-
prašal : kaj se je v nji že pisalo in zgodilo, in zvedil
deželah ni
klaje in med pridelovanjem žita. Klajo sploh pre
več v nemar pušamo. To je velika napčnost kmetij! bi bil, de zastrai
Zraven tega, de vse premalo klaje (detelje in k maši pozvoniti
vsih
ečéh, v kterih hoče še le on
?

se je že pred
lik
lik
druge
trave) pridelujemo, de bi
več
živinske kerme leti pridigovati začelo in se pridigva še dan današnji.
Ko se je pisalo 1770 in še pred je začela krajnska
pridobili, leži tudi
še
neizrečeno veliko pašnikov
(gmanj) golih in praznih, kamor živina hodi le tobak kmetijska družba za povzdigo kmetijstva skerbeti, je de
? »
«•noj
pit
mercesi mucijo
trošit, in de jo komarji, brenceljni in
drugi
v I .
lala in pisala (Sammlung niitzlicher Unterrichte 1770 79), in od tistiga časa noter do današnjiga so umni
Taki pašniki ali gmajne, ki so prave pustotě, Krajnski kmetovavci in kmetijska družba ravno v tistih
so gla
druga velika napčnost.
Nečemo
A
reci
?
de bi se mo
vsaka pést zemlje razdeliti, pa gotovo je silno
receh ze veliko govorili in st orili; zastran kterih gosp. Pr—. še le zdej povabi, de bi se fkakor pervikrat) v
potreba, de bi se take postave dale in tudi izpeljale, posvetovanje vzeli.
de
?
ce le eden iz med deležnikov kakiga pasnika
Gosp. Pr—. nasvetuje po svojim obrajtu, de naj bi
razdelitev odločiti.
gmajne
terja, bi se mu
mogel
njegov kos se sploh
V »
k
S
Takiga pridniga gospodarja
izgled
bo kmalo de bi se potem 23500 oralov rodovitne zemlj
na njivah napravili, kér pravi
3 prido
?
bilo
Tudi mi smo v Novicah večkrat
etovali
svoje sosede prepričal, de veliko več nese majhin kos v njivo ali tra vnik predelaniga pasnika, kakor cela ve- bi se dali semtertje s pridam široki ogoni napraviti
a ni povsod za tó.
de
lika pusta gmajna. Pašnik je stradnik!
Tretja potreba je, de se senožeti ali travniki umno
povsod pa to ne veljá, kér zemlj
V
letu 1837 (poglejte „Annalen" 2 Abth. 2 Heft) so bili
gleštajo in obdeljujejo, — suhi močijo, mo-čirni su šijo. V vsaki deželi imamo saj nektere lepe
v ti reci mnogoverstno in posebno živi pomenjki
?
takó
de je ta rec ze davnej sklenj
Koliko se je
izglede
v tem ravnanji. Naj bi se posnemali!
na dalje posebno od Pircoviga in Vest
»
casa
Kér pa umetno močenje in sušenje senožet
ni vselej takó lahko, de bi
za
und
Entwásserung)
se dalo brez poduka naučiti, bi bilo treba, de bi se tudi v tem postava dala v prid kmetijstva, kakor je bilo to že v velkim kmetijskim zboru lani na Dunaji
djorejo pisalo in storilo v bukvah, novicah
?
pratiki, s svetinjami, s razstavami,
>/Wir be^nůsen uns
z delenjem dreves
gerne mit der Rolle des Kûsters, der
zur Predigt láutet, wenn nur erfahrene Apostel der Volks
wohlfahrt die Kanzel besteigen wollen.«
Pr
V
in čepičev i. t. d. to
da v ti
reci
kmetovavec vé. De se pa
se veliko storiti, nihce ne bo tajil, lode za
četo je tudi to
že
dolgo
dolgo.
Nar menj se je do
«a znanje dati, je dal naš deželni po-kakor smo slišali, 2000 slovenskih, 2000 pa
sihmal storilo v susenju mokrih in močenju suhih deželi*)
natisov tega pisma napraviti za razdeljenje po
senožet; marsikaj bi
zamogli
tem storiti, nar
već
pa bi
posamesni kmetovavci v
via darstvo
pripomoglo
Iz tega pisma povzamem
nektere važniši reci.
y
ce bi, kakor je že nadvojvoda Janez v našim velkim postave f§. 67
Imé purger mas ter in nekteri razdelki srenjske
y
zboru v letu 1843 rekel in v „Oeconomische Neuigkei
ten" tudi profesor Hlubek nasvetje, se poklicali zvedeni možje iz tacih dežel, kjer je oskerbovanje senožet na visoci stopnji j de bi po deželi šli in kazali kmetovav-cam močenje senožet, kjer se namreč da to storiti.
y
81
i
82
y
83. in 118.) so po deželi
mise! obudili, de bo treba drago rec napraviti, in de clo
manjši srenje brez lastnih uradnikov ali peomtarj
ne
bojo mogle izhajati ster mal
To je kriva mi
pravi mini
UWVVUjV K/v.r v.« vv 7 "J	vv MVVA * V* ♦	111 €41 J [JI UUOl UJ 111
Sajenje turšice se v poslednjih 5 létih prav lepo tisto ime obdei
purgermaster naj se imenuje, kakor dosih-predstojnik v mestih in tcrgih, po kmetih pa naj
kakorsno je v dezeli navadno
razsirjuje po Krajnskim, in dani poduki v pratiki in v Slovenci imamo častitljivo staro imé župan, župani Novicah zares niso bili zastonj. Toliko turšice pa pri naj se tedaj imenujejo tudi prihodnjič predstojniki županij
nas nikoli ne bo, kakor na Štajarskim tudi ajda obrajtano žito.
y
kér
je pri nas
Ce
83
srenjske postav
veli
pravi gosp
Kakšni sad
gosp
Pr
pod
iménam „Rubea misli,
minister na dalje
de mora v vsaki srenji odbor saj
tega
sort. Ce misli tem ne reče, de mora poseb
ne vémo, kér je
našo navadno repo, moremo rêci, de se te dovelj šribar postavlj prideluje na Krajnskhn, in de repa bi bila slaba na- delà, kakor p
eniga za pisarstvo pripravniga
cloveka dolociti
y
se s
biti
Postav
želi
. V
Jt------J --------J-----v—7	r	*---- ---- " --------« V 1. M ,
mestnica krompirja. Ce pa pod „Riibe" zapopade „Run- ako bi delavnost kelriibe, Biirgunderriibe" i.t.d., muzamoremo pove- kancelii obstala
y
za
iradnik kot pisár ali
, de naj župan več slabo bi se za prid srenje skerbélo, njskiga župana le v kaki veliki pravo pisarij , kterih v srenjah
i
dati
po vrednosti priporočevati in semena deliti.
de tudi tega ni kmetijska družba v nemar pustila po deželi tako ne bo preveliko, je po postavi že dosti
Cbe
larstvo stoji na Krajnskim
v
ze
kak člověk, ki zna pisati, brez de bi treba bilo
5
ga
Za
stopnji in na višji, kakor v marsikteri drugi, povzdigo mur bor ej e se poganja v poslednjim času
od nekdaj na visoki k0t praviga uradnika postaviti. Za te pisarije se za
more
y
ce
pan sam pisati ne ute
šolski učenik
vec kmetovavcoy in kmetij«ka družba.
Tudi za lan
ali šolski pomoćnik tistiga kraja ali kaksne bližnj
sre
in predivo se je
V
ze
mnogo
pisalo in storilo
y
ali kak drug
enjčan , kteri zna pisati, za pri
y
gosp
prof. Sub ert je razglasil prav dobro poducenje, in raz dělilo se je že veliko
nje
merno plačílo vdinjati. Tudi zapisniki ali protokoli ali
9 •
ej
Rig
V vsih teh rečéh in
ajskiga
v
se
sémena po deželi. veliko več družili se je
tedaj
v
ze
veliko storilo in ne le govorilo, in se
še
bojo
segl
zborov srenjskih odbornikov (srenjskih mož) naj
le kratki, in ni treba, de bi za navadno vec ob
y
kakor s kratkimi besedami storjene sklepe
Pisarstvo ne sme tedej noben

strašiti. de bi
govori
takó de ne moremo zapopasti, mislil
vedno stori in
kakó de more gosp. Pr—. se le zdej povabiti, de bi se začeli dobri sveti dajati, kakor de bi mogel Adam
y
y
Bog vé,
kaj de bo imel opraviti
(Konec sledi.)
jse le pervikrat Krajnsko deželo obdelovati začeti.
De Krajnsko kmetijstvo, če ravno je rajnki grof Franc Hohenwart rekel, de je Krajnska dežela liar boljši obdelovana (Krain wild am besten be-wirthschaftet) še nine na tisti stopnji, na kteri bi imelo
/
cilnit zahvala z i v in o z dva v n i ski
soli v Ijjnbljani.
Od perviga začetka terdovraten nasprotnik načina
*ï Kakó
vprasamo
se p
veže s tem vstavnim rav
biti
y
tega nihce ne bo tajil,-—de bi pa
mógli
še
dobriga kmetovanja sejati, temu
le
se
ministra in dezelniga poglavarja razglas ne
zdej začeti séme bojo vsi „erfahrene Apostel" naše domovine zoper
stavili.
nanjem gosp.
kterih (ali morebiti vsih? tega ne
poglavarjev v zgôl tih, v
nemškim
ziku na
io) kantonskih
pane po
kterim so povabljeni bili, de
přidej
Kér smo prepričani, de gosp
povzdigo in po tem
blagostanje
Pr
kmetijstva
ek prihodnjih
stojnih srenj v pisar
kme
pravi je i kanton
skiga po
davki
uradstva pregledat
Krajnske dežele res
nicno
želi
y
g*
prosimo, de naj presodi, kar je gosp
tem svoje pritožbe ali prošnje ravno tje položit nemško povabilo na župan
i po-
Tako
prof. Hlubek (Oecon.
Neuigkeiten
N. 1
1850) pod
s
; cisto slovenskiga kantona smo brali: začelo se je. »Mit dem Erlasse der
naslovam: „Was thut uns jetzt Noth?" pisal, kér, če ho čemo kmetijstvo
unitis"
h. Staathalterei vom7. Febr. ist, nachdem nunmehr die
povzdignjeno
viditi. se mora ..viribus
politi
Behôrden ins Leben getrete
d
y
die Durch
y
zgoditi,
to je
w
fiihrung des Gemeindegesetzes ansreordnet und die A
y
od spodej delati, od zgorej
pa pri pomagati. De je ministerstvo kmetijstva pri pravljeno, povzdigi kmetijstva zares na pomoč priti
y
ima krajnska kmetijska družba
gotove
dokaze,
de
se pa sploh še več zgodi, kar je deželi in deržavi v korist, to naj se o d kr i to s er čn o pové ne le v kmetijskih novícah , temuč tudi v Ljubljanskim nemškim časopisu.
fertigung der Liste der selbststandig zu constituirenden Gemeinden aufgetragen werden. Hiervon werden die Ge-meindevorstánde dieser Bezirkshauptmannschaft mit dem Bedeuten in Kenntniss gesetzt, dass sie von dieser Liste Einsicht zu nehmen und berechtiget sind , gegen die bean-
tragte Vereinio-ung Verwahrung einzulegen u. s. w
Ce
kar
d Cesarja, ministrov in deželniga po
glavarja pride, naj bo postav
Kaj se bomo vedno le doli obraćali, obernimo se gih tudi
vča
za Slo
zdej
v
kakšno drugo poducenje skim jeziku pisano, kakó
gori,
tudi
de gospodje, ki imajo moč pomagati
je to, de tudi druge uradstva takó ne ravnajo? Če se v
5
gotovo
zvedó, kje de nas čevelj tiší.
njskih zadevah
bomo po domace pogov
kj
Dr. B.
se bom
Mende de se s tem nemški iezik
Ali bojo imele srenje velike in le
zavne opravila ali ne ?
Minister notranjih opráv je poslal na vse deželne
ruje
y
će se s Slovencam po slovensko
e pa zati-posebno pa
nic ne
v tacih recćh, ktere vsaciga, tudi prostiga cloveka
mo
ćno zade
Zau p
do
bodne srenje, od ktere
se
ko govori, se zamore le s tem obuditi in obder
poglavarje pismo, v kterim
žati, će bo vsak srenjčan se v srenjskih recéh po dom
prav po domaće razla

edel
ne le lup
grudil
pak do jedra přišel
opra\
možje nikar ne
liko.
prihodnjih srenj , in dokaze, de naj se srenjski
vstrasijo opravkov, ker jih ne bo to-kakor morebiti mislijo. Na ukaz, de se ima to
Od našiga vstavoljubiga deželniga poglav de bo zvesto na to gledal, de se bo, kar
y
anim »pismu« po
127. zastran zakonika
poducenje vsim srenjam s posebnimi natisi v obéh de
zano
i
tudi
vsih pisarnijkih
h spol
pricakujemo
r zgorej ime-
. d. uka-
ki se s
y
temi zadevami vezejo
živinske zdravnišnice v Ljubljani
)
kér nisim mislil, de
po bokalu ovsa, z rezanco
zmesaniga.
Ce
živina
v
bi zamôgla dežela kako korist po nji zadobiti, spoznam notranjih prisadnih boleznih ne sme ovsa zobati
?
HH	m I ■	III	■	H	êoM
zdaj očitno, de sim se moćno, ja prav močno motil, dopoldne in popoldne še vselej po 3 funte sená poverh in de smémo veliko veliko dobicka od te naprave pri- takó de tak konj dobi na dan 24 funtov sena.
?
cakovati, kér učeniki te bolnišnice niso le samo za
Mi kupujemo za bolne konje nar žlahniši senó in
volj njih vednosti in skušnje převzetím opravilam po- ovès, — to je sploh znano, kér hoćemo bolni živini do
polnama kos, kakor sim se z lastnirni očmi prepričal, bro postreči. De cent
dobriga
sená letas voljá
cez
4
temuč so tudi vsi vneti za prid te učilnice. Gotovo dvajsetice
?
véste Vi

gosp
dohtar! ravno takó dobro
Pre

kakor jez bo vsakteri, kdor je ali bo svojo bolno živino kakor mi. Ovès je po 54 do 58 krajc. mernik. njih zdravilu zročil, k spoznanju napeljan, koliko ko- rajtajte zdej, koliko to znese. 18 funtov sená
Pa
risti smemo od te dobrotljive naprave pričakovati. to še ni vse, de imamo zdaj priložnost, svojo bolno
krajc., kraj.,
3 bokale ovsa
10y2 krajc., rezanca
14%
9
slame za nasteljo (bolni konji ne smejo v
živino dobrim in zvestim rokam izročiti; veliko vec je se to, de bomo lahko o kratkim času po celi Krajnski deželi pa tudi po drugih slovenskih deželah vseljenih um-
gnojnici stati in ležati) 10 funtov na dan
4 kraj.
To znese na dan 31 krajc.; hlapca, ki živini po
nih kovačev imeli, kteri, v Ljubljanski živinski bolnis
• V
klada, nastilja in jo češe (štergla), (učenci oskerbu
živino le s vunanjimi in notranjimi zdravili) mo
JeJ°
nici ozdravljanja živine djansko* vajeni, bodo razumeli rarno tudi plaćati po 24 krajc. na dan in kér saj zvunanje in bolj navadno notranje živinske bolezni tamo na 8 živinčet, ki imajo prostor v
ga
raj-
štali, pridejo na
zdraviti.
Moja nezaupljivost v začetku te naprave mi je
eno glavo
3 krajc. na dan.
Torej pride na
eniga
bila naglo s tem odvzeta,
de so mi konja, kterimu je in postrežbo
konja le za kermo, nasteljo
dohtar!
34 krajc. Ce nam
gosp
bil hrustanec v zadnjim kopitu že tako nagnjit
y
de je
zamorete senó, ovès in nasteljo boljši kup nasvetovati
j
nogah hoditi mogel,
konj le po treh
polnama ozdravili, in takó mi kteri je bil že konjedercu zapadel.
v treh tednih po- povejte nam
?
Zdej pa živina se nima ne trohice z dra
dobriga
konja resili
>
Kaj mislite, častiti gosp. dohtar! koliko boste
Postavimo: konj
vil.
zdravil za 11 krajc. dobili?
Za to dobroto ne morem Ljubljanski živinozdravil-	ima smoliko. Pri smoliki se konju vriba vsak dan 1 lot ma
nici zadosti zahvale izreci, pa ravno takó se tudi ne	žila živiga srebra (Merkurialsalbe), ki velja 7 krajc.
morem prederznosti zderžati, kmetijski družbi očitati,	1 lot terpentinoviga olja, ki velja 3 krajc. — to znese
de je plačilo vsakdanjih 45 krajcarjev od konja pre-	10 krajc. Dalje se mu da grenjke soli 6 loto v visoko pustila postaviti, in de bo marsikteriga ta cena
3 krajc., encjana 2 krajc., zlatiga žvepla (Gold
oplašila, se dobrote vdeležiti, ki jo njena živinska bol- schwefel) 1 kvintelc
o
krajc.
To znese spet 10
nisnica ut/11. mj i u/hvû onoiu naj wu, uit/i ovvjc oivuuv, Kl'ilJU. , vc a\š mu ig vuaiai/ um. uuu umju
to zdravnišhico vsakterimu doidljivo napraviti, brez de zdravila znesó 20 krajc. Vzemite kakšno
deli.
Družtva skerb naj bo, brez svoje skode
krajc.
če se mu le enkrat na dan dajo,
že drugo
same no tra-
bi za-se kaj dobička iskala.
njo bolezin in 11 krajc. Vam bo zmirej premalo hodilo.

z drago
Kakor v človeški bolnišnici ljudí za 30 kraj. na Vzemite vunanje bolezni, pri kteri je operacije
tinktuře, stupe, mazila, prediva, trakov, kopve potreba, in prerajtajte vse to, in prepričali se boste, de je 11 krajc.
eno proti dražima—skorej premalo. Saj véste, de
. ne
dan, s čedno posteljo, s potřebními zdravili, plačanimi služabniki obravnujejo, mislim de bi se znalo tudi konja za tako plačilo v štalo vzeti, h ktere dover-
šenju so blagodari veliko pripomogli. Konjske zdravila nam nobedén nič zastonj ne da, ne tinktuře ne morejo toliko več znesti, kot človeške. Plačilo ko- štupe , ne prediva, ne trakov! Zdravila pa dajemo ve-vačijskiga mojstra in učenika se tudi ne sme pri zdra- čidel po d v akr at na dan, pa tudi v nevarnih boleznih vilih, m ar vec pri podkovanju loviti. Kér je dobro znaj
den v kovanju, bodo kmalo vsi Ljubljančani s svojimi
po
t r i k r a t.
v
Ce
i
gosp
dohtar! primerjate človeške zdravila
konji k rijemu potegnili, kér so ze dolgo po dobrim in g živin s kim i, Vam postrežljivim kovaču zdihovali.
tega
5
ne moremo za zlo vzeti niste zdravnik. Ne vémo: ali pojé bolnik v
Ce ima družtvo kake druge vzroke visokiga vsak danjiga plačila za konje, naj jih očitno po ..Novicah" k
ker
bolnišnici na dan za 31 krajc., kakor konj
n
mojimu in veliko drugih enako mislecih spoznanju pove
gotovo veliko
, de ve či
— to pa je so davke (dosis) zdravil pri konjih veliko kot pri člověku, zdravila pa ravno take.
Hvaliti kar se dobro, grajati kar se slabo zdi
?
Tudi
peîje k napredovanju. Zatorej nič za zlo.
tega zlo bolna
ne smete pozabiti, de živina

V
se
Dr. J. Orel.
zmiraj je, ceravno menj
V
ce in
m
v
se
Razjašnjenje na to vprašanje
prav
pasti konji so večidel nar silniši jedci, če nimajo pre-Kmetijska hudih bolečin. Kader se poželjenje do kerme pomanjša,

in kdor se
družba je po sklepu velkiga zbora 8. velic. travna 1844	se povikša potreba zdravil. Kdor pa terja, de naj bolna
izročila to napravo Dr. Strupitu in meni, ktero	živina iz bolnišnice dobro rejena
oskerbujeva po vodílih, ki jih je ministerstvo uka ti	merzi, če je meso ocitni učilnici (óffentliche Lehranstalt) naukazalo.
zgubila ,
ta gotovo ni pomislil
i
de
De
bolán in rej én biti
i
ne
se pa zamore djanski poduk v ti učilnici dajati, ěe nobeniga ni špitala, če je imel še toliko piče pred
gré vkupej,
še
in de bolezin
je treba kovacnice in bolnišnice, ki ste le ob
J\s tii/uu ivuvaviiivo lil UU1111B111UC, IV1 CH C 1C WW- Seboj. J U,	•	"" ' "**" 7--
stojni del sole. Kér je tedaj cela naprava nama iz-	kaj taciga zamore le kak neveden člověk od bolnišnice,
rocena bila, sva mi dva določíla ceno ozdravljanskiga	naj bo človeška ali živinska, terjati. Zdravnik v bol-...... - - - - - ..... ' r 1 -1 - 1-----î î"î zdravje da
gosp. dohtar! nam boste radi dovolili
• «	1	V«	«	■» i i • v
placila, torej moreva mi dva odgovor dati na gól* po stavljeno vprašanje. Ta odgovor pa tudi prav rada natanjko dava, de se vsak do dobriga prepriča, de tarifa bolnišnice bolnišnici zastonj
nišnici je vesel
v
ce
le člověku ali mesó de si domá spet pridobí.
Kar Vi
živini
i »
«•osp
dohtar! pravite, de naj nikar ne
je takó nizka, de mi živino v lovimo plačila iz bolnišnice za kovaškiga mojstra, kér
bo že kovačnica sama dovelj nêsla, na to Vam moramo
v
se
enkrat ocitno receva
z a
stonj ozdravljujemo. E! zastonj? kakó more to biti, odgovoriti:
de
naš
namen ni nikdar bil in nikdar ne
in kdo bo to terjal? bo marsikdo rekel. In vunder je bo, de bi hotli vse konje za podkovanje na-se poteg-
zares taka. Do pike vam bomo to skazali, de za- niti, kér tudi drugi Ljubljanski kovači želijo kaj za-
noben kovač na tem svetu ni
stonj živino ozdravljamo.
Vsaka bolna
živina
v bolnišnici dobi trikrat na
služka imeti, 2) pa si
V
se
dan po 6 funtov sená, zraven
tega
pa tudi vselej
veliko s
v
samim podkovanjem pridobil, kakor Vi mis
lite.
Če bi kovači druzih zasluzkov, postavimo
9
IZ

kolar st va i. t. d.
imeli
kterim se pa mi ne pecamo) ne
nobeniga
vec ne zapró
y
šembrano malikrat bi se
zamogli kak
Dunajské vradne novice so
mastiček oznanile nove
vína kupiti, ki
ga pri svojim
težkim delu zlo potřebu- Goriškim
dnjiške vradnike na Teržaskim in
Ministerstvo je ukazalo, de
telji, ki so
Ce zraven tega se pomislite, de pri poduku z dekretam za učitelje izvoljeni bili, so vojašine prosti
jejo.
podkovanja veliko železja
in oglja
pod zlo gré, boste
Dalje je ministerstvo ukazalo
spoznali, de na kovačnici se ne kujejo cekini.
zavolj
deljenj
y
de
t
in
Celimu svetu odperto stojí,
se resnice vsiga
tega
prepričati; in mi dva nič druziga ne želiva, kakor de bi
se dohodki s strožki lepo poravnali. Ves naji trud de preden so primorani pla
kosenj
re postave mlj i s imajo
takó dolgo veljati, dokler se ne bo dala nova postava Od ministerstva je kantonskim poglavarjem velevano
V •
d

pa prineseva dobičku domovine v dar. Naji pla- kov s silo terjati, naj poprej dolžnike
čilo je le, de imava veselje nad svojimi prid ni m i dolžnosti opomnijo, in jim pred
V	m	m	«	«	V«	1	1 à	V •	g	i •	m	m. m m
srov cesarskih dav-
enkrat njih
v
se
očí
ucenci, in de kovacnica
pod vodstvam našiga umet
postavijo, de se
zdej vsi zemeljni pridelki lahko in po visji ceni spečajo,
niga učenika Sk al eta, in pa naša bolnisnica od dne in de ima deržava velike potrébe, de tedaj ne more
1	«	V«	•	11«	1 I f	1	__V _	■	•	l	11	«a . .	.	-	_— _ «	_ _ _ _
do dne veci zaupanje dobiva, takó de nam ze skorej brez dohodkov
y
ki
• w
JI
grejo,
shajati
Na Tirolj skim
prostora v štali zmanjkuje.
Dr. B.
Novicar iz Ljubljane
Trém kmetijskim šolam na Krajnskim (v Pred-dvor, v Thiergarten pri Studencu in vDraškov-ce) je kmetijska družba že poslala učence; četerti soli v Bog en šperku jih bo poslala mende še ta te-
Ker od ministerstva izdanih in za te šole pri-
den.
pravnih bukev še ni, je kmetijska družba po vodílih Dunajskiga zbora za per v o leto določila gosp. Ver-tovcove izverstne hukve „Kmetijska kemija
u
za
dimu kmetovavcu za
p od la go
5
s o Is ke bukve, ktere vse obsežejo, kar je treba mla
modriga kmetovanja s ktero podlago se mora per v o leto začeti. — Gosp. profesor Petru ci, od ministerstva v posvetovanje šol-
skih naprav na Dunaj poklican , se je podal v saboto tje. — Slovensko glediše se bo mende vunder v Ljub-
ljani vstanovilo. Iskreni domorodec gosp. Župan je prevzel nabiranje akcij, in, kakor slišimo, jih želí več kot 100 skupej spraviti, kér se jih bo za začetek te naprave tudi več potřebovalo kakor 100. — Zadnji
čas
je
t
de tudi na Krajnskim žandarje dobimo.
Na
Gorenskim okoli Cerkljan, tudi okoli Loke se vlačijo po gojzdah roparji, ki napadajo kmete in ropajo kar morejo. Kmetje se ne morejo samí braniti, kér ti hu-dodelci, večidel vojaški beguni, ne ropajo samotež, ampak v trumah po 6 in več združenih. Potreba žan-darjev po deželi se povsod zmirej silniši kaže, ne le pri nas, temuč tudi po druzih deželah, kakor nam no-
krajev oznanujejo. Posebno pa je po de-
vice
m nogih
želi žandarskih konj i kov potreba, de bodo zamôgli
hitro semtertje švigati. — Na cvetno nedeljo je snezilo pri nas, kakor o nar hujši zimi, in je dobro pognojilo polje čez in
cez;
če pa zmerzlina nastopi, zna zlah
nimu sadju in tertam v škodo biti. Včeraj je
vnovič
veliko
snega
padlo in je medio, kot v nar hujših ozimcih.
Xovicar iz mnogih krajev
srenjsko postavo za Dunajsk
Začasno
mesto
predmestja so poterdili Cesar 6. dan t. m
in njegove
in kér je ta postava že razglašena, smemo
?
pati
y
de
ob kratkim sledil
tudi
srenjske postave druzih in de bomo po tem takim kmalo povsod dobili nar
bojo
mest
imenitniši podia
vstavnig
življenja
Po
mnogih
novicah se bere, de se bojo Cesar še to poletje kronati
dali
Veliko veselj
je
med ogerskimi honvedi obudil
milostní ukaz Cesarja od 12. t. m.
5
kter
zapov
de
eliko honvedov, vojašine osvobodenih, ki so
je *
armado vtaknj
V
ze
v
bili. ali ki bi se bili imeli še vtakmti

Po ukazu Cesarja od 4. t. m
J
pusenih, ki so bili za celi cas svoji
nišnico
na S p ilb erg
Bér ni obsoj
bilo 8 jetnilî
2:a življenja 3ni in ki so
?
iz
jet
let prestali; eden med nj četku
je bil
v
se
V
ze
• v
37 let, in v za
vec let v podzemljski jetnisn
kamor zdej
je med kmeti velik hrup postal, ker so slišali, de se bo še od domače živine davk vpeljal. Vse to pa je
gerda la z, ktero so nekteri starokopitnezi med ljudstvo zatrosili. Ondašnji časopis jih zato hudo graja in spo-dobno obira, rekoč: „Le malopridneži morejo kaj
tacig
kvasiti in neumni so vsi, ki jim verjamejo. Cas bi bil vender enkrat, de bi kmetje spregledali in take podpí-hovavce, ki na staro kopito nazaj vlečejo, kantonskim poglavarstvam na znanje dali, de bi jih spodobno po-
korili boste
v
se
T)
T
imate zdej od tako hvalj
take davke plačevali kmetam na ušesa. Od tega pa
trob
vstave
ti dra
i
de
V •
nič
ne čerhnej
y
d
po
pred
y
ko je bil 33 lét
m
y
ko se je po starim kopitu
vladalo, se derzavni dolg ni le ne pomanjsal
pak
vedno poviksoval
Od
poma
tega
deržavne dohodke
« V
nic ne pov
y
zato ker so
eti, ker so se mastili s
deželnimi pridelki in lenobo pásli. Zdej pa se take starokopitne pošasti glasé in med ljudstvo nezadovoljnost
trosij
De bi pac ljudstvo take tiče spoznalo
„ Oesterr. Volkszeitung a je zrajtala onov dvajsetic zakopanih, ki ne pri-
na dan, in pravi, de gotovo nar vee jih imajo za« kopanih takó imenovani „dobromisleči" (^Gutgesinnten)
Hans - Jorgelnova de je za 100 milij
dej o
y
y
kterim Bèr ni
to hude litanij
bêre
Kmetijska družba v
je izvolila Moravške novine v moravskim in
nemškim jeziku za svoj časopi
Moravške novine so
politiški časopis za prosto ljudstvo, kterimu se pr bro priležejo kmetijske reci, kakor Naj bo ta
do
našim
»
N
način
Moravske kmetijske družbe tištim v
poduk, ki mislijo, de naj se prostimu Ijudst clo nič ne pové, kakor kako ima njivo kopat
druzig
in
m
garje odpravljati
r>
Union" piše iz Duna, de je v
j?
besedi", ki so jo unidan Slovani na Dunaji napravili
y
gosp
Zig
B
s petjem
enskih pesem si nar
veči slavo pridobil. Imenovani casop skiga pevca zadosti hvaliti njeno, de Papež
more sloven
Za
gotovo je
zdej skle
ez pridejo pervo nedeljo po veliki noci z veliko slovestnostjo in v popolnim papeževim ornatu v
Ili m nazaj
20
dan se je zacel zbor „nemški
edinstva" v Erfurt
Kakor unidan
P
80
volili
del tudi po deželi na Francoskim poslance
enake verste
Na Gerškim stojí reč še
pri sta
run. hii
Košut in več njegovih tovaršev je v Kiut
v Mali Asii, 40 milj
za
Carigradam
Pof/orori rreďni&lra.
Gospodu D
Pe
v B
»Po z
ad podpis na dionice
za knjigarno in
tiskárno v Zagrebu« smo přejeli in ga b
prihod
No
natisnili. Přejeli srno tudi 23
r ec
• v
ka Drobn.—
pa br
zatónevémó, éigavi so vsi
ti iztisi? Nektere srno mí v Ljublja
ktere tudi bogoslovnica Ljubljanska
v letu 1847 naročili
ali
y
imen
ne-
ťsih
20 g. narocniko
Bia
nam to razlocno naznaniti.
Današnjimu listu je pridjan 13 dokladni list.