NO. 197
PklWk E RI GPk HW1—S-iO/WlE
AM6WCAH IN SPIRIT ffOR€!6N IN tANGUAee ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 14, 1965
SLOV6N1AN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI
Peru se uspešno bori proti rdečim gverilcem
Vlada predsednika B. Terry-ja nastopa proti njim z o-rožjem, skuša pa z gospodarskimi in socialnimi reformami odvrniti od njih podeželje.
LIMA, Peru. — Peru je četrta republika Latinske Amerike po Velikosti, v revščini pa tekmuje z vsemi sosedi za prvo mesto. Dosti je že revščine med belim prebivalstvom, ki ga je blizu dva milijona, nepopisna revščina pa vlada med 10 milijoni mesticev in indijanskih kmetov, ki živijo raztreseni v zapuščenih goratih krajih pod najvišjimi andskimi vrhovi. Ravno te kraje so si izbrali partizani za svoja zatočišča. Po številu jih ni veliko, toda so dobro organizirani. Dobivajo podporo od kitajskih, ruskih in kubanskih komunistov. Radio-postaje iz Peipinga, Moskve in Havane pa zalagajo Vse te obubožane predele dežele 2 obilno dnevno propagando.
Organizirane čete peruvan-skih partizanov so se pojavile šele pred nekaj meseci. Predsednik Belaunda Terry jih je za-eel takoj preganjati. Izprosil je Pri naši, administraciji prav tako orožje, ki je potrebno za vojskovanje z gverilci. Zato ima *ued drugim tudi najnovejše helikopterje. Verjetno mu je naša administracija dala na razpolago tudi nekaj naših strokovnjakov za preganjanje partizanov, hladne čete so zaenkrat pregnale gverilce v najbolj oddaljene kraje republike, toda partizanske organizacije še niso mogle
2rahljati.
Terry se zaveda, da samo z o-^ežjem ne bo zatrl komunističnih akcij. Zato se trudi, da bi z reformami dvignil blagostanje naed revnimi sloji. V tem pogledu dobiva dosti podpore od strani naše administracije, zato mu hu domači reakcij onarni krogi zelo nagajajo. Se bojijo za svo-le privilegije. Zato se njegov re-lrn še ne more postaviti s po-Sebnim uspehom. Vsekakor je Pa dosegel vsaj to, da v republi-1 Peru trenutno ne pričakujejo nobene revolucije, kar v Latinki Ameriki že veliko pomeni. --------------o------
Fidel Castro pojde v Moskvo
HAVANA, Kuba. — Začetkom edna je odletel v Moskvo o-j rainbni minister in poleg Fide-, Castro najvažnejši vodnik
kub
brat
anskega komunizma Fidelov
Paul Castro. V Moskvi ga
na letališču sprejel sam sov-ski obrambni minister maršal
Malinovski.
Pravijo, da pojde na obisk v °skvo skoro tudi Fidel sam. reamv ui bil že dve leti in se to-še ni imel priložnosti oseb-g srečati z novima vodnikoma j^°vjetske zveze. Brežnjev in „ °sygin sta namreč na njenem nailu šele eno leto.
0r" faradi enotnega naravnega
°ka v državi Kansas ni na-
favnih
jezer.
^ečinoma sončno in toplejše, ^šja temperatura 67.
RDEČI UŠLI, VOJAŠKA OPERACIJA LE USPEHI
Ameriške čete so preteklo nedeljo skupaj z južno-vietnamskimi začele obsežno vojaško operacijo v osrednjem višavju v prepričanju, da bodo zajele “več tisoč” rdečih, ki so bili zbrani tam. Ti so se pravočasno umaknili, vendar je ameriški general označil vojaški nastop za uspeh, ker “je pomiril dolino”, kjer so upali rdeče zajeti.
AN KHE, J. Viet. — Več tisoč vojakov 1. ameriške konjeniške divizije je preteklo nedeljo skupaj z enotami armade in marinov Južnega Vietnama začelo obsežno operacijo, ki naj bi zajela od 4 do 5 tisoč rdečih v dolini Suai Ca v osrednjem delu Južnega Vietnama. V tej dolini naj bi bilo več bataljonov in poveljstvo polka severnovietnamske 325. divizije, o kateri trdijo, da operira v tem delu Južnega Vietnama že več mesecev. V nastopu je bilo 34 rdečih mrtvih. 93 pa ujetih. Padli so v glavnem v boju s prodirajočimi ameriškimi oddelki, ko so varovali umik rdeče glavnine. Po štirih dneh je bila včeraj operacija zaključena in gen. H. Kinnard je izjavil, da je uspela, ker je bil njen namen “bolj pomiritev področja kot uničenje velikega števila rdečih”.	=====
Novi grobovi
John Pirc
Danes je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici John Pirc s 736 Ljubljana Drive v Euclidu. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogreb. zavod na E. 152 St. Podrobnosti jutri.
------o-----
Ciprsko krizo je začel urejevali - čas!
NIKOZIJA, Ciper. — Ciprska republika je imela zadnje mesece mir pred Grčijo in Turčijo. V Grčiji so imeli hudo vladno 'krizo, ki dežela čuti njene posledice še danes in jih bo še dolgo. Na Turškem so pa imeli parlamentarne volitve, ki so spravile na vlado stranko pravice, ki je bila do sedaj v opoziciji. Kakšno praktično zunanjo politiko bo imela, bo povedala prihodnjost.
Vse to je nagnalo nadškofa Makariosa, da skuša doseči sporazum s turško manjšino kar naravnost brez uradnih posredovalcev. Zadnje tedne je manjšini stavil že nekaj predlogov, ki jih pa Turki smatrajo za nesprejemljive. To je razumljivo, saj onosi med večino in manjšino še zmeraj trpijo od prevelikih strasti. Dobro pa je, da Makarios ne pošilja več oboroženih sil nad turško manjšino in da kaže pripravljenost, da se z njo pogaja. Njegova nepopustljivost se je začela krhati. Nekaj zasluge ima pri tem tudi Anglija. Noče namreč več brez obotavljanja dajati Makariosu vse tiste dobrote trgovanja med njo in Ciprom, ki so jih ciprski grški trgovci uživali do sedaj. Pri Grkih pa denar pomeni večkrat več kot strasti.
Zopet se je pokazalo, da je v politiki treba včasih poklicati čas na pomoč. Ta taktika se je obnesla v Afriki, posebno v Kongu, zakaj se ne bi tudi na Cipru?
------o-----
Francija bo še letos poslala satelita okoli Zemlje
PARIZ, Fr. — De Gaulle je sedaj vendarle lahko zadovoljen. Njegovi tehniki so preteklo sredo pognali v Sahari v vesolje raketo Saphir. Dvignila se je 750 milj visoko. Bo torej mogla spraviti prvo francosko gondolo v vesolje, da bo potem krožila o-koli Zemlje. Ta dogodek napovedujejo za december, optimisti ga pa pričakujejo že za november.
Peiping lelos še ne bo dobil večine v ZN
Vprašanje sprejema rdeče Kitajske v ZN je zopet na dnevnem redu, vendar za letos Peiping- še nima iz-gledov, da bi tam zastopal Kitajsko.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pred nekaj meseci je kazalo, da utegne dobiti rdeča Kitajska v Združenih narodih močno podporo za sprejem na mesto Čang-kajškove Formoze kot predstavnica Kitajcev. Položaj se je v zadnjem času precej spremenil v njeno škodo. Vmešavanje Peipinga v notranje zadeve afriških držav in njegovi poskusi pripravljanja komunističnih revolucij so del teh držav pripravil do tega, da so Peipingu obrnile hrbet. Peiping je škodoval svojemu ugledu tudi z ultimatom, ki ga je pretekli mesec dal Indiji glede postojank na meji Sikima ter ji grozil, če njegovih zahtev ne izpolni.
Na svojem ugledu je Peiping utrpel še s ponesrečenim levičarskim poskusom polastiti se oblasti v Indoneziji. Armada sedaj tam ostro nastopa proti Komunistični partji in bo nemara poskrbela tudi za sprostitev vezi z rdečo Kitajsko.
Ko je bilo leta 1963 zadnjič glasovanje o sprejemu Peipinga kot zastopnika Kitajske v ZN, je za to glasovalo 41 držav, proti 57, 12 pa se jih je vzdržalo. Peiping je bil torej zavrnjen z večino 16 držav. Sedaj se je število članic ZN povečalo na 117. Kljub temu trdijo tu, da Peiping letos nima izgleda, da bi se večina držav članic izjavila v njegovo korist. Če bi do tega tudi prišlo in bi predlog dobil absolutno večino, Peiping še vedno ne bi mogel v ZN, ker je to “važno vprašanje”, za katerega mora glasovati vsaj dve tretjini vseh članic, da je sklep veljaven. Na kaj takega trenutno nihče niti ne misli.
—------o------
Brezposelnost na Poljskem
VARŠAVA, Polj. — Poljski gospodarski planarji izjavljajo, da ni mogoče vsako leto poskrbeti 300,000 novih delovnih mest, za kolikor se vsako leto poveča delovna sila na Poljskem.
‘Pravda’ in ‘Izvestja’ pod novim vodstvom
MOSKVA, ZSSR. — V vsaki diktaturi so odgovorni uredniki glavnih režimskih listov glavni zaupniki vsakokratnega diktatorja. Hruščev je na primer postavil pri dnevniku “Izvestja” kar svojega zeta Adžubeja za glavnega urednika. Najbrže se na koga drugega ni zanesel. Sedaj vlada v Kremlju kolektivno vodstvo in mu ni tako lahko izbrati take glavne urednike, ki bi bili po volji vsem članom predsedstva.
Pri Izvestjih je Adžubej gospodaril samo do padca Hrušče-va. V oktobru lanskega leta so ga oblastniki odslovili in postavili na njegovo mesto tovariša Stepakova. Stepakov ni bil dolgo na tem mestu, že junija je dobil drugo službo. Po vsej verjetnosti niso bili v Kremlju vsi z njim zadovoljni. Od junija do danes so bila Izvestja sploh brez glavnega urednika, šele sedaj je Kremlj imenoval tovariša Tol-kunovo na to mesto. Kolektivno vodstvo je moralo dolgo iskati kandidata, ki bi bil dobro zapisan pri vseh 11 članih predsedstva.
Spremembe so bile tudi pri glavnem glasilu komunistične stranke “Pravda”. Tam je kolektivno vodstvo nastavilo najpreje Rumjanceva za glavnega urednika. V septembru je pa list dobil novega v osebi Zimjanina.
Tolkunov in Zimjanin bosta seveda še ostala na svojih mestih samo tako dolgo, dokler se ne spremeni sedanje; ravnovesje političnih sil v Kremlju.
—----o------
Hanoi prizna razdejanje
po naših bombnikih
HANOI, Sev. Viet. — Komunistična vlada Severnega Vietnama je po ovinkih priznala, da so ameriška bombardiranja vendarle napravila nekaj škode na vodnih kanalih in jezovih. Pozvala je namreč podeželsko prebivalstvo, naj si skuša samo pomagati s sredstvi, ki so mu na razpolago. To se pravi: prizadeti kraji si morajo sami pomagati, kot si vedo in znajo.
Značilna je pripomba rdečega režima, naj prebivalci popravljajo vse v malem, naj se ne spuščajo v popravila večjega obsega, ker obnovljeni jezovi in prekopi lahko postanejo tarča za zračne napade. Vlada je opozorila prebivalstvo, da morajo biti jezovi, mostovi in pretočni kanali prvo, kar je treba takoj popraviti.
Rdeči so po vesteh iz ameriških virov zvedeli za nameravan nastop, ki je bil označen z imenom “Bleščeči se bajonet”, že nekaj dni preje in so se dan pred njegovim začetkom umaknili iz Suai Ca doline. Neki ameriški častnik je dejal, da je vsak skupni nastop z oddelki oboroženih sil Južnega Vietnama, pri katerem sodelujejo večje enote, skrajno težaven, ker Južni Vietnamci ne morejo o-hraniti skrivnosti “dalj kot 30 sekund”.
Gen. Harry Kinnard, ki je vodil celotni nastop “Bleščeči se bajonet”, je včeraj izjavil, da je bil njegov glavni cilj zavarovati dolino, ki je bogata na pridelku živeža. Tega rdeči prav posebno potrebujejo. Ameriške čete naj bi tekom tega nastopa zasegle večje količine živeža, ki ga rde-č. niso mogli pravočasno odnesti s seboj. Celotna dolina naj bi ostala pod upravo in varstvom južnovietnamske vlade, med tem ko je bila zdaj dolgo časa pod popolnim nadzorom rdečih. Vladne čete v ta predel niso že davno več zahajale.
Nekako istočasno kot v osrednjem višavju so nastopile ameriške čete tudi v neposredni bližini Saigona na področju znane Zone D. Tekom tega nastopa je bilo ubitih 84 rdečih, 115 pa ujetih. Ameriška letala so v zadnjih 24 urah izvedla vrsto napadov na vojaške cilje v Sever-
nem Vietnamu in odvrgla tudi 400,000 propagandnih letakov nad mestom Thanh Hoa.
V preteklem tednu je bilo v nastopih v Vietnamu 48 ameriških vojakov mrtvih, 4 pogrešani, 113 pa ranjenih. To so doslej največje izgube v enem tednu. Istočasno so imele oborožene sile Južnega Vietnama 174 mrtvih, 550 ranjenih in 15 pogrešanih. Rdečih naj bi po teh podatkih pretekli teden padlo 584, 84 pa bilo ujetih.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Danes je en teden, od kar je predsednik Johnson v bolnišnici. Po operaciji se je kar dobro opomogel, vendar je naglo utrujen. Zato je po nasvetu zdravnikov svoje uradno delo omejil na najnujnejše. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik republike J. Ka-savubu je včeraj odstavil predsednika vlade Čombeja, ki je prišel z njim v spor o tem, ali mora po ustavi odstopiti pred volitvami novega predsednika republike ali ne. MIAMI, Fla. — Sem je priplulo včeraj nekaj preko sto beguncev s Kube. Slabo vreme in viharno morje sta ustavila odhod. Združene države so predložile Castru, naj bodo med prvimi, ki odidejo z njegovim dovoljenjem s Kube, politični jetniki. Teh je baje več 10,000.
Nase državno fajnisfvo o stanju ruskega gospodarstva
WASHINGTON, D.C. — Naše državno tajništvo je objavilo obširno razpravo o stanju ruskega gospodarstva. Poročilo je zanimivo radi tega, ker odkriva misli naše federalne administracije o vrednosti ruske gospodarske politike.
Poročilo najpreje ugotavlja, da je ameriško gospodarstvo še zmeraj za 100% močnejše in razvitejše od ruskega. Ruska proizvodnja dosega še zmeraj komaj polovico naše. Rusko gospodarstvo ne napreduje hitrejše od našega. Do 1. 1960 je še bilo v tem pogledu pred nami, kajti rast ruskega gospodarstva je znašala povprečno 6.5% letno, a-meriška rast se je pa sukala o-koli 4%. Te in podobne številke so takrat zapeljale tovariša Hru-ščeva, da je napovedal, da bo Rusija “dohitela in prehitela A-meriko” že v 1. 1960.
Zadnja petletna doba (1960-
1965) pobija napovedi tovariša Hruščeva. Rast ameriškega gospodarstva se je namreč v tej dobi dvigala, ruska pa padala, danes sta skoraj enaki; prva kot druga se gibljeta okoli 4.3% na leto. Ker smo v absolutnih šte-vikah za 100% pred Rusi, prehitevamo rusko rast za $50-60 bilijonov na leto. Ni se torej treba bati, da nas bodo Rusi kmalu dohiteli. Sicer so pa nasledniki tovariša Hruščeva toliko previdni, da nič več ne napovedujejo gospodarskih ciljev, ki so bili Hru-ščevu tako pri srcu.
Zakaj je rast ruskega gospodarstva začela padati po 1. 1961? Poročilo vidi razloge v sledečih dejstvih:
Ruska vojna industrija je še zmeraj tisti polip, ki vleče nase ne samo kapital, ampak tudi vse, kar premorejo ruski strokovni in znanstveni kadri. Za proizvodno blago za ljudsko potrošnjo manjka ne samo tovarn, ampak tudi ljudi, ki bi bili sposob-
ni, da dobro vodijo sedanjo industrijo.
Rakrana v ruskem gospodarstvu je še zmeraj zaostalo kmetijstvo. Rusija je prisiljena, da uvaža hrano, po svoji prirodi bi jo pa lahko izvažala, ako bi bilo pridelovanje pravilno organizirano. Kmetijstvo se nahaja v komunističnih kleščah in se ne more izmotati iz njih. Zato trpijo vsi, ne samo potrošniki, ampak tudi industrija, ker ji manjka agrarnih surovin za predelavo.
Zaostaja tudi proizvodnja industrij skhi surovin. Povrhu mora pa rusko gospodarstvo pomagati iz zadrege gospodarstvom satelitskih držav, kar pomeni zanj precejšnje breme.
Poročilo pravi dalje, da je rusko gospodarstvo že prilično izrabilo vse, kar je moglo najti u-porabnega v gospodarstvih svobodnega sveta. Lahko bi rabilo še kaj, toda ruski gospodarski sistem je tak, da ne dovoljuje take rabe.
Poročilo prihaja do sklepa, da se sedanje stanje ruskega gospodarstva ne bo bistveno spremenilo, odnosno popravilo tekom prihodnjih pet let. Bo napredovalo z dosedanjo hitrostjo, toda obenem bodo tudi rastle sedanje težave. To verjetno predvideva tudi sedanji režim v Kremlju, zato je začel poudarjati pomen zboljšanja življenjskega standarda in boljše organizacije ruske industrije, kajti ruski potrošnik je postal zahteven. Ako mu režim ne bo ustregel vsaj do gotove meje, bo svojo nevoljo pokazal tudi na političnem polju.
Zato se po mnenju poročila Ameriki ni treba bati, da bi jo Rusija prehitela v rasti gospodarstva vsaj v prihodnjih petih letih.
S političnega vidika to lahko pomeni, da se ruska zunanja politika ne bo spuščala v nobene pustolovščine, ako jo k temu ne bo sililo kaj nepričakovanega.
WASHINGTON, D.C. — Zakonski predlog o “olepšanju dežele”, ki prepoveduje grobišča avtomobilov in velike oglasne napise vzdolž glavnih cest dežele, je bil v Kongresu odobren in poslan včeraj predsedniku v podpis.
NEW DELHI, Ind. — Indija je objavila, da so Pakistanci napadli v ponedeljek z nekako enim bataljonom njene postojanke v Kašmirju, pa bili zavrnjeni s hudimi izgubami. Pakistan je objavil, da so Indijci s celo brigado napadli pakistanske postojanke na meji v Radjastanu.
DŽAKARTA, Indonez. — Protikomunisti so včeraj znova demonstrirali in uničili glavni stan Rdeče mladine, ki je komaj 100 jardov od predsednikove palače. Vojaštvo je uničevanje mirno gledalo.
NEW YORK, N.Y.—Bivši predsednik ZDA D. D. Eisenhower je včeraj v razgovoru s časnikarji ostro obsodil pozive proti vstopu v oborožene sile
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Društvo Naš dom št. 50 SDZ v nedeljo, 17. oktobra, ne bo imelo seje. Ta je prestavljena na nedeljo, 24. oktobra, od dveh popoldne v navadnih prostorih.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri ob osmih zvečer sejo v SDD na Recher Ave.
Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti ima nocoj ob 7.30 sejo v stari dvorani. G. Stanley Jankowski bo kazal urejanje cvetja in zelenja. Po seji bodo matere 8-razrednikov postregle s prigrizkom. Vse vabljene!
Družinski praznik—
Mr. in Mrs. Anton Novak s 1000 Creekview Dr. obhajata danes 53-letnico svoje poroke. Čestitamo!
Zadušnica—
V nedeljo ob desetih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Gabriela Russa ob 7. obletnici smrti.
Na obisku—
Po 28 letih sta prišla Ciril in Mary Ivec iz Butta, Mont., obiskat svoje brate in sestre v Euclid. Živita pri sestri Angelci Hutar, 21020 Westport Ave. Ciril je doma si Sodjega vrha pri Semiču. Z ženo praznujeta te dni 25-letnico poroke, k čemur jima prijatelji in znanci čestitajo.
Za večje varstvo na cestah—
Župan R. S. Locher se je obrnil na zvezno vlado za podporo $109,200, s katero hoče opremiti 120 policijskih stražnikov z radio oddajniki in sprejemniki (Walkie-talkie). Sedaj je sorazmerno le malo stražnikov peš v službi, ker vodstvo policije ne smatra, da bi mogli biti posebno učinkoviti. Opremljeni z dvosmernim radiom bodo lahko vsak čas klicali pomoč.
Važna seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri zelo važno sejo. Ker je čas pred letnim maškeradnim plesom se mora precej važnih točk razmotrivati. Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
V Washington?—
Severjevi, 1072 Addison Rd., tel. 391-7792, prosijo tistega, ki bi slučajno potoval ta ali prihodnji teden v Washington, D.C., da bi jih pred odhodom poklical.
-------o-------
Adenauer bo odšel iz javnega življenja
BONN, Nem. — Kancler dr. L. Erhard bi rad potisnil dr. K. Adenauerja s položaja predsednika Krščansko-demokratske u-nije, kjer je ostal, ko je moral pred dvemi leti izročiti kancler-stvo Erhardu. Trdijo, da ima Erhard po zmagi pri zadnjih parlamentarnih volitvah v stranki tako močen položaj, da bo to dosegel.
Četudi dr. K. Adenauerja potisnejo z mesta predsednika vladne stranke, bo ostal še vedno zvezni poslanec.
in odhodu v Vietnam. Eisenhower obhaja danes svoj 75. rojstni dan, ki ga slavijo republikanci z “večerjami” po vsej deželi, sam pa ga bo preživel s svojo ženo, sinom, snaho in vnuki.
Aa>a
6117 Št. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec _ _______
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Si* Kanado in dežele izven Združenih držav: j $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 197 Thurs., Oct. 14, 1965
Skrajneži v demokratski družbi nimajo mesta
Pod gornjim naslovom je pretekli mesec “Naš tednik-Kronika”, ki izhaja v Celovcu na Koroškem, zapisal nekaj misli in primerov, vrednih razmišljanja tudi za nas. Takole piše:
Pred leti smo videli dober film, ki je prikazoval, kako je blazna Hitlerjeva propaganda zaslepila mlade Nemce, da so bili pripravljeni iti v smrt tudi v zadnjih dneh nacistične Nemčije, ko je bilo že zdavnaj vsakomur jasno, da je vojna izgubljena. V tem, ko je ves ostali svet ta film dobro sprejel, ga je nemška javnost sprejela z deljenimi občutki: Nekateri so se smatrali krive za zločin, ki se je izvršil tudi nad nemško mladino, hkrati pa so s filmom soglašali, ker da bo pozitivno vplival na novo generacijo. Drugi so film izžvižgali, češ da ruši patriotizem nemške mladine.
Tega primera deljenih občutkov nemškega javnega mnenja v zvezi v vzgojo nemške mladine smo se spomnili, ko smo brali o nekem podobnem primeru, pa čeprav v povsem drugačnih okoliščinah. Za kaj gre?
Hamburški ilustrirani časopis “Stern” je pred tedni prinesel veliko sliko mladeniča z jekleno čelado na glavi in z brzostrelko v roki in pove, da je pri neki zahodno-nem-Ški vojaški enoti bila “na počitnicah” skupina dijakov iz Berlina, ki jih je vojska izvabila “na počitnice” pod geslom “prostor na soncu”. Po pravilih bi morali študentje iz mest preživeti pri vojaških oddelkih tritedenski počitek, da bi živeli na prostem, v zdravem okolju prirode. Toda hamburška revija odkriva vse drugačno življenje teh dijakov, ki ne delajo sprehodov, ne telovadijo, ne plavajo, pač pa se prevažajo v vojaških avtomobilih, korakajo postrojeni v vrste kot vojaki z 11 kg in pol težko brzostrelno puško na rami in se učijo streljati v človeku podobne tarče. Neki 16 let stari dijak je opisal svoje “počitnice” takole:
“Moj najlepši spomin na počitnice je tisti, ki sem ga doživel pri enoti obmejne straže. Nekega dne sem prosil, naj mi dajo brzostrelko. Neki inštruktor mi je najprej razložil, kako orožje deluje, nato mi je brzostrelko izročil. V trenutku sem se zdel drugi človek. Tolikšna je bila sila, ki je izvirala iz orožja. Čutil sem se dovolj močnega, da bi zavzel Rusijo. Nato sem si nataknil na glavo še jekleno čelado in se vadil z orožjem. Nato sem streljali na namišljenega sovražnika. Samo ob sebi se razume, da je bil napad sovražnika odbit. Tako sem bil navdušen, da brzostrelke nisem hote! vrniti.”
Direktor hamburškega časopisa piše, da se ob teh dogodkih spominja na zadnje tedne nacistične blaznosti, ko je Hitler pošiljal v smrt “preglajene dečke” v preširokih uniformah s pogumom strahu v očeh in s “panzerfausti“ v rokah ... Prav gotovo nas bodo zaradi tega (članka) obtožili, da svoje umazano perilo peremo pred drugimi, toda nič zato. Preprečiti moramo že v samem začetku. Letos je bilo 20 berlinskih otrok, ki jih je pritegnila privlačnost strojne puške. Prihodnje leto bi jih brez našega posega moglo biti dvesto ali dva tisoč. Preprečiti moramo, da do tega ne pride in da se vetrček ne spremeni v vihar.”
“Naš tednik-Kronika” dodaja k temu: Zgodovina nas uči, da pretirani nacionalizem škodi in za tako skrajnost se po navadi navdušuje najbolj mladina, ker nima dovolj izkušenj, da bi se lahko ubranila škodljivim vplivom tistih ljudi, ki jo hočejo z lažnimi ideali zapeljati. Bodisi komunizem, fašizem ali pa nacizem je škodljiv, ker vse te ideologije skušajo na vsak način zamoriti človeku svobodno voljo in iniciativo ter ju posplošiti v ‘korist’ neke skupnosti na račun druge.
❖
Nemški nacionalizem zopet dviga glavo, to je posebno očitno na velikih zborovanjih nemških pregnancev z Vzhoda in iz Sudetov. Oboji vedno znova poudarjajo svoje zahteve po vrnitvi “domov”, po osvoboditvi teh “zasedenih nemških pokrajin”.
Dokler ne bodo Nemci, tudi nemški begunci in pregnanci, spoznali, da so “vzhodne pokrajine” za nje izgubljene, da te pokrajine niso nič bolj njihove kot poljske, saj so bile dolga stoletja v sklopu poljske države, predno so postale del Nemčije; dokler se ne bodo nemški nacionalistični skrajneži sprijaznili s temi dejstvi, tako dolgo ni možna ureditev Srednje Evrope, tako dolgo ni upati na drobitev in razpad sovjetskega bloka v vzhodni Evropi. Poljaki in Čehi se bodo naslanjali na Moskvo kot na svojo edino oporo, dokler bodo v strahu za nedotakljivost svojega ozemlja od strani Nemcev.
Nevaren za mir ni samo nacionalni fanatizem, ampak sploh vsak fanatizem. Ta človeku ne dopušča treznega preudarka, stvarnega razčlenjanja vprašanj, njihovega tehtanja v pogledu pravilnosti, resnice in pravice. Človeku ne dopušča, da bi vsako vprašanje, vsak spor skušal presoditi z obeh strani, da bi poslušal .tudi “drugo plat zvona”, kotj
organizirano kot Švicarji. Preletel in prepotoval sem pol sveta z drugimi potniškimi agencijami pred vojno, med njo in po njej, toda moram reči, da smo
smo vajeni reči. Fanatik trdo tišči svoje, noče slišati nobene kritike svojih nazorov in gledanj, ne mara se v kritiko poglobiti, ampak jo kvečjemu posluša, nato pa znova začne “navijati svojo lajno”. Največkrat ne pokaže niti toliko olike, da bi nasprotnika mirno poslušal do konca; če nima dokazov za svoje trditve, skuša nasprotnika prevpiti ali gajimeli sedaj res odlično postrež-kako drugače potisniti s pozorišča.	‘bo.
Za svobodno demokratično družbo so fanatiki, skrajneži vseh vrst, tuj element, ker ta je po svoji naravi tolerantna do vseh svojih članov, do njihovih prepričanj, nazorov, vere in navad, tolerantna celo do tistih, ki to njeno toleranco zlorabljajo v njeno spodkopavanje. Prav na to zadnje je potrebno, da večkrat pomislimo!
BESEDA IZ NARODA
Skupne pdružfiise SŽZ vabijo na 'Stenski dasf
Cleveland, O. — V nedeljo, 17. oktobra, bodo imele skupne p o d r u ž nice Slovenske ženske zveze iz Clevelanda svojo prireditev pod imenom “Slovenski dan” in sicer v Slovenskem društvenem domu (Yugoslav Center) na Recher Ave. v Euclidu.
Zabave bo dovolj za stare in mlade — slovensko petje in godba, “floor show” in ples. Servirale bodo iz domače kuhinje fino kosilo in si boste lahko izbrali — govejo pečenko z vso prikuho in solato, ali pa prekajene kranjske klobase s kislim zeljem, krompirjem ali polento; postregle vam bomo tudi s fino ocvirkovko in seveda brez krofov in slovenske potice pa tudi ne bo. Servirale bodo od 3. ure popoldne pa do 7. ure zvečer.
Med navzočimi bo tudi “kraljica dneva”, katere ime pa ni nikomur znano in jo boste morali sami izbrati in če boste uganili, katera je, boste deležni lepe nagrade.
Časten gost na tej naši prireditvi pa ne bo nihče drugi kot naša ustanoviteljica Slovenske ženske zveze gospa Marie Pris-land.
Ta dan bo tudi prodaja domačega peciva — krofi, potice, rezanci, štrudlji itd. Prodaja tega pa bo že od 9. dopoldne naprej, dokler bo kaj v zalogi. Pridite zgodaj in si boste lahko izbrali. Imele bomo tudi več nagrad za srečne posetnike.
Za ples bo igral Max Želodec in njegov orkester. Vstopnina je samo $1.75 za osebo.
Na veselo svidenje vam kliče Antonija Turek
8ffarn@ društvu sv, njega Telesa pri Sf, Im-rera praznuje svajs
50-letnico
Cleveland, O. — še dobro se spominjam, ko je takratni župnik Father Oman oznanil dne 18. decembra 1915 v cerkvi sv. Lovrenca, da naj se isti dan vse žene udeležijo popoldanske pobožnosti, ker želi, da bi se ustanovilo Oltarno društvo. Udelež-
Vseh 50 let so članice Oltarnega društva skrbele za hostije, darovale za okrasitev oltarja in druge potrebščine. Za vse to ve le Bog, ki vam bo po smrti velik plačnik.
Ko so zidali pred 25 leti novo cerkev sv. Lovrenca, so se članice Oltarnega društva zavezale, da bodo plačale veliki oltar v cerkvi. S svojo požrtvovalnostjo in dobro voljo so nabrale nad 6,000 dolarjev in plačale veliki oltar. To je bilo res ogromno delo in farani smo vam za to hvaležni. Kako bo pa v naprej? Prvotne članice so ali odšle v večnost ali pa so se toliko postarale, da niso več zmožne aktivno sodelovati. Ali ne bi sedaj ve, mlade, prevzele vodstvo in nadaljevale delo vaših mater. Saj ste gotovo tudi ve ponosne na častno nalogo, ki so jo tako vzorno in vestno vršile zadnjih 50 let. Hodite po stopinjah vaših mater! Ko bodo v decembru volitve odbora, nikar se ne branite in z veseljem sprejmite mesto v odboru, za katerega boste predlagane. Naj bo vam v veselje sodelovati v odboru Oltarnega društva. Saj ne bo ostalo brez plačila. On, ki vse vidi in ve, koliko žrtev boste s tem napravile, bo vaš plačnik. Vzemite si za nalogo, da boste privabile vse žene iz fare sv. Lovrenca v Oltarno društvo. To se da izvršiti z malo dobre volje. Kakor so vesele in ponosne vaše matere ob 50-letnici društva, tako boste tudi ve vesele, ko boste praznovale 100-letnico, seveda katera jo bo dočakala.
Vam, še živečim ustanoviteljicam in vsem članicam Oltarnega društva ' iskrene čestitke! V spomin 50-letnice bo darovana sv. maša v nedeljo, 24. oktobra, ob 10. uri dopoldne in ne ob 11.30, kot je bilo pomotoma po-ročano v koledarju Ameriške Domovine. Po sv. maši bo v cerkveni dvorani zajtrk in sprejemale se bodo čestitke ob zlatem jubileju.
Sedanje odbornice so: predsednica Apolonija Kic, podpredsednica Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Frances Zimer-man, zapisnikarica Josephine Hočevar, nadzornice Helen Mir-telj, Angela Stražar in Angela Gregorčič.
Priporočam, da bi se tudi mož-
' bo.
V Zagreb smo prileteli ob pol osmih zvečer. Na samem letališču nam niso delali nikakih ovir, samo po vrstnem redu so nam dajali vstopna dovoljenja v potne liste, kot je to običaj povsod, kjerkoli preideš iz ene države v drugo. S seboj sem imel samo osebno prtljago, kot je dovoljeno, toda pred izhodom so me ustavili hrvaški cariniki in hoteli pregledati moj kovček. Dopovedal sem jim, da imam s seboj samo osebno prtljago, pa so me pustjli, ne. da bi mi pregledali kovček. Pri drugih potnikih pa sem videl, da so jim ocarinili vse, kar se jim je količkaj zdelo vredno in so morali plačati za najmanjše transistor radijske a-parate po 17,000 dinarjev carine. No, sem si mislil, sedaj se pa že vidi, da smo v svobodni Jugoslaviji, da kar na mestu, ko stopiš iz letala, začnejo molzti naše težko prislužene dolarje.
Zunaj letališča sem čakal na svojo večjo prtljago, katero sem moral že v New Yorku oddati in po dolgem času sem le zagledal svoj kovček. Predno sem ga do-
bil v roke, so medtem že vsi avtobusi, ki so bili dolžni prepeljati nas z letališča do Zagreba, pred nosom odpeljali. Ostalo nas je tako več na cedilu. Ogleda-vali smo se, kje bi mogli najti kako prevozno sredstvo do 12 kilometrov oddaljenega mesta Zagreb. Takoj sem razumel, za kaj gre. Preko ceste namreč je čakala grupa taksijev, ki so željno pričakovali, da bi kaj zaslužili od nas Amerikancev in to v dolarjih, saj dobro vedo, da mi nimamo drugega denarja. Poslu-žiti smo se morali taksijev in sem za pot do Zagreba plačal 2 dolarja, kar bi mi sicer ne bilo treba, ker je bil prevoz vključen v ceni potovanja. Tako sem zvedel kasneje na kolodvoru.
Ko sme prišel v Zagreb, sem takoj videl, da je tam. veliko siromaštvo in pomanjkanje. Ob mrki večerni razsvetljavi sem o-pazil, da je Zagfeb kot mesto nečisto in zanemarjeno. Potru dil sem se, da bi čim preje prišel do Ljubljane. Srečal sem Slovence, ki so mi svetovali kako je najbolje in najhitreje priti do Ljubljane. Odsvetovali so mi potovati s taksijem, češ da ni varno in da je že več potnikov bilo tako oropanih. Jaz sem jim verjel in lepo mahnil na kolodvor in na hrži vlak ...
(Dalje' prihodnjič)
ba je bila povoljna. G. župnik je udeležili slovesne sv. maše v
je ženam razložil, da bi kot članice Oltarnega društva pomagale vzdrževati oltarne potrebe. Izvoljen je bil prvi odbor. Mrs. Mary Kužnik je bila predsednica, Frances Perko tajnica in blagajničarka, ostale odbornice pa mi niso znane. Obe sta že pokojni, a živih je še vedno 20 ustanovnih članic.
Veliko dobrega so naše žene storile v teh 50 letih. Gotovo je to njihovo požrtvovalno delo z velikimi črkami vpisano v knjigo življenja. Koliko molitev so darovale vsako prvo nedeljo v mesecu pred sv. Rešnjim Telesom. Koliko več ljudi je prejemalo sv. obhajilo, odkar je bilo ustanovljeno Oltarno društvo, ko bi jih drugače ne. Pa koliko sv. obhajil in molitev sv. rožnega venca se je opravilo in darovalo za pokojne članice.
Ko vse to premišljujem ob vašem zlatem jubileju, izrekam
nedeljo, 24. oktobra, ob 10. uri dopoldne. Naj bo velika udeležba pri sv. maši znak naše hvaležnosti za vse dobro, kar je Oltarno društvo storilo v teh 50 letih za cerkev in čast božjo. Tudi v imenu faranov naše iskrene čestitke in naj vas Bog živi še na mnoga leta!
Jakob Resnik
-------O--------
M. P.:
lepe! ¥ sfsj rodni kraj
Cleveland, O. — Prav z veseljem sem se namenil obiskati svoj rojstni kraj, prelepo Slovenijo. Zadnje čase sem dobival prav slaba sporočila od domačih, vendar so me vsi vabili domov, da bi jih obiskal.
Preskrbel sem. si potrebne dokumente, pa hajdi na pot. Leper ga, toplega junijskega popoldne sem poletel iz Clevelanda do
Pesnik Anton Vodnik umrl
Pozno popoldne 4. oktobra so v Dravljah pri Ljubljani pokopali pesnika Antona Vodnika, e-nega najmočnejših predstavnikov religioznega ekspresionizma po prvi svetovni vojni.
Anton Vodnik je bil rojen leta 1901 v Podutiku nad Ljubljano. Po končani gimnaziji je študiral umetnostno zgodovino in star enaindvajest let izdal prvo pesniško zbirko Žalostne roke. Že naslednje leto, leta 1923., je izdal novo, ki jo je krstil za Vigi-lije. Leta 1941, tik pred drugo svetovno vojsfko, je izšla njegova zbirka Skozi vrtove. Že po vojski je izdal obsežno zbirko Srebrni rog in ob njegovi petdesetletnici mu je Slovenska Matica izdala izbor iz vseh teh zbirk pod naslovom Zlati krogi.
Pesnik je še vedno pel in pesmi iz te dobe je izdal leta 1959 pri celjski Mohorjevi družbi pod značilnim naslovom Glas tišine. Zadnja knjiga pesmi, ki so bile zbrane iz vseh zbirk čudovito ustvarjalnega pesnika, je izšla lani pri Državni založbi — Sončni mlini.
Pesniški svet Antona Vodnika je bilo svojsko prepletanje religiozne mistike in nežne erotične čustvenosti. Ta prepletenost je bila Antonu Vodniku tako svojska, da si mogel vsako njegovo pesem spoznati na prvi pogled. Žalostne roke, srebrna tišina, angelske peruti, srebrno zvonjenje — to so bili izrazi, s katerimi je tako rekoč posrebreval svoje verze in vsaka njegOAm pesem je bila dejansko čudovito stilizirano filigramsko delo. V Vodnikovih pesmih ni bilo grobosti, pri njem ne najdeš trdega verza — vse je čudovita mehkoba, tempelj, ožarjen s skriv-, nostnimi lučmi, ki jih ne vidiš, pa čutiš njih izvenzemsko svetlobo.
Zrastel je iz križarstva, iz mladega katoliškega gibanja, ki se je sicer zgubilo v premočno osebnostno gledanje in dojema-
sništva — religiozni liriki — naš najmočnejši pesnik. Anton Vodnik, France Vodnik, Karel Širok in Jože Pogačnik (sedanji nadškof ljubljanski) bodo kot reli giozni pesniki še dolgo ostali v slovenski literarni zgodovini, ker so v gibki obliki oplemenitili delo prvega, resničnega religioznega lirika, čeprav ne najmočnejšega — Silvina Sardenka.
Čeprav brata po rodu, je Anton Vodnik prekašal Franceta' po intuiciji. Kakor je France Vodnik v svojem Borivcu z Bogom iskal Boga s strastjo in notranjim krikom, ki je bil včasih že nasilen, je Anton Vodnik hodil proti Njemu tiho, zasanjano in z mističnim veseljem. In prav v tem je bila njegova sila. Iskanje Boga je v tišini.
Redke so pesmi pri Antonu, ki bi se dotikale blatne zemlje, če izvzamem tisti drobni obulus, ki ga je plačal “novi stvarnosti” kakor so ga plačali tudi nekateri drugi. (Severni šali, Jože Dular itd). Te pesmi dejansko ne so-upadajo s pesnikovo naravo, so nekaj pritaknjenega, nekaj, kar bo ostalo samo poleg njega.
Tako se prazni slovenski Par-mas, Z njega zginjajo tisti, ki so na njem dolgo domovali, in naslednikov, ki bi jim bili enaki, ni. Posebno religiozna lirika iz gin ja in z zgubo Antona Vodnika je dobila pretežak udarec.
Prav je, da tudi Slovenci v e-migraciji vzdihnemo ob teh izgubah. Quousque tandem? Kako dolgo še more dirigirana u-metnost roditi žlahten sad, kako dolgo more še umetnik kljubovati v svojem srcu in peti in pisati kakor čuti?
Nekoč že sem zastavil vprašanje, ki ga ob teh vrstah Antonu Vodniku v spomin, spet ponovim.
Koliko jih je med tistimi, ki so uživali umetnino, da so ob zadnji strani rekli v svojem srcu: Hvala, dragi prijatelj? In koliko jih je, ki bi se spozabili tako daleč in zmolili očenaš za tistega, ki mu je Bog dal talent, da je podoživljal naša čustva, naše trpljenje, naše križe in naša veselja? Kdo med nami je že kdaj zmolil očenaš za Prešerna, za Cankarja, za Župančiča, za Ketteja, za Murna, za Kosovela in za Balantiča? Še vedno smo daleč od svojih umetnikov, ker
hvalo msgr. J. Omanu, da je u- New Yprka in od tam z letalom stanovil to potrebno društvo. Za-1 švicarske letalske družbe v Zahvala tudi ustanovnim člani-' greh. Moram reči, da je bil po-
cam. Lahko si štejete v čast, da j let res . odličen. Ne vem, če ima- je in bo ostal v najbolj ob stran ste bile med njimi!
nje in prav zavoljo tega obstalo. Jih ne znamo gledati kot ljudi. Kakor je pesnik Edvard Kocbek! In vendar so v prvi vrsti bili to: iz taistega kroga šel v ekstrem, ljudje!
je pokojni Anton Vodnik zavo- Spomnimo se ob teh besedah Ijo svojega resničnega religioz-! rajnega pesnika Antona Vodnika nega čustvovanja, ujel ravnotež- in upajmo, da je našel, o čemer
----------------- ----,	j — —.——xj	Je v svojem življenju tako dolgo
j jo vse letalske linije tako dobro ^ porinjeni panogi slovenskega pe- pH. Naj v miru počiva in če
smem, naj v imenu vseh rečem: Hvala, Anton, za vse pesmi.
Karel Mauser
The tragic abandonment of our Ethnic Heritage
by Giles Edward Gobetz. Community Action for Youth, Inc., Cleveland.
Učitelji in vzgojitelji v vsakem narodu po svetu imajo svoje stanovsko glasilo; dostikrat jih imajo tudi po več. V njih razpravljajo o svojih stanovskih zadevah v najbolj širšem pomenu te besede. — Tudi učitelji in vzgojitelji a m e r i ške mladine imajo veliko vrsto stanovskih glasil; med njimi tudi ohijski. Glasilo ohijskih vzgojiteljev ima naslov “OHIO SCHOOLS”. V številki za oktober (10.) tega glasila se je sedaj menda prvič oglasil tudi rojak dr. Edi Gobec. Vanjo je napisal članek z gornjim naslovom (Tragične posledice opustitve naše narodne dediščine).
Avtor se v članku dotika pomena, ki ga ima.posebej še v današnjih časih za Ameriko temeljito znanje tujih jezikov odnosno sploh poznanje kultur tujih narodov. Pa ima Amerika vendar izredno ugodne priložnosti, da vse to doseže, saj je v svoji preteklosti odprla na stežaj svoja vrata ter jih ima odprta še danes tolikim sposobnim ljudem prav iz vseh vrst narodov sveta. Predlaga konkretno, kaj bi veljalo Ameriki nujno takoj storiti.
V	Gobčevem članku je tudi poseben odstavek, posvečen Slovencem. Tu omenja med drugim, kako mnogo naših rojakov zna po dva jezika, mnogi pa da jih znajo tudi več. Po tej poti smo dosegli Slovenci v veliki meri svojo sedanjo kulturno raven.
V	članku tudi primerja zadevno ravnanje Rusije (Sovjetske zveze) in Kitajske z ameriškim, t. j. držav, ki se danes dajejo za vodstvo sveta. Pribija, kako vse drugače so v tem pogledu zavzeti zlasti Rusi.
Dr. Gobec zaključuje prispevek s tole ugotovitvijo: “V šoli smo se učili, da se prijateljstva ne da kupiti. Amerikanec, ki bo poznal svetovne jezike in svetovne kulture, bo v svetu dosegal gotovo vse drugačne in boljše uspehe in njegov vpliv bo povsod večji, kot pa tisti Amerikanec, ki ne bo imel tega znanja in razumevanja.”
Na reproducirani odtisek svojega članka v “Ohio Schools”, ki mi ga je zadnjo soboto avtor poklonil, je med drugim zapisal: “Upam, da bodo te vrstice iz a-meriške vzgojne revije vsaj v skromno priznanje in vzpodbudo učiteljstvu in učencem slovenskih šol.” — Prepričan sem, da mu smem v imenu učitelj' stva slovenskih šol kot tudi slovenskih staršev, ki imajo otroke v njih, izraziti prisrčno zahvalo za njegovo prizadevanje, ohraniti in uveljaviti našo besedo iu našo kulturo tudi v sklopu nastajajoče vseobjemajoče ameriške kulture.	J. S.
— Brooklynski most so gradi' li 12 let.
/Z NAŠIH VRST
Waukegan, 111. — Cenjeno u-redništvo Ameriške Domovine! Prilagam nakaznico za enoletno naročnino in dodajam en dolar za tiskovni sklad. Z listom sem zelo zadovoljen, ker piše razne novice in opisuje - razmere iz raznih krajev in tudi iz Slovenije. Tudi v “Ženski košarici” Je večkrat kaj zanimivega in p°d' učljivega. Posebno me sedaj zanima v Kanadski Domovini “P0 mnogih težavah v novi svet”
L. Ambrožiča, s katerim sva hodila skupaj v šolo in sva imel3 istega učitelja, g. M. Ranta tam na Dobrovi pri Ljubljani. Na]' lepše pozdrave Vam in vsem naročnikom!
Frank Kozina
XMEKXsKa DuMOVTHS,


Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1*14
▼ Zedinjenih Državah	JnKaf |S| Inkorp. v dr*. Ulinol*
Severne Amerike uteiCZ. JUilcl, IU. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Plagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYS1US MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR:
PRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Ul.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, lil JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-fcnski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), j!:1 ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-recev do 80 let starosti
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali Ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 ^_______________ __________________ ____________ ~
Ssmi-lunya! Heating of The islf Family Sadety of II. S. £
(Conclusion.)
^ Resident Steve Kosar now (first six months of 1965. We ^led on the Treasurer, Anton have made gains but as you
know that the time of the year
rekar, for the Financial re-
Sjn
Port.
^ ^ev. Father Madic and mem-e^s of the Supreme Board: t is a pleasure for me to pre-
SeAt this financial report for the will show an improvement.
has also certain bearings on our gains and loses, that is in the liabilities that occur. But I am sure that the next six months
c	LEDGER ASSETS
crtSh in office ........................$	200.00
asJl in banks ........................ 132,832.67
$133,032.67
Vds
...
ck in Savings & Loan Assn. ........
pZ Estate (less depreciation of $1,980.00)
Loans .........................
Rent’s Accounts ......................
p Vance on Agency Commissions .......
Zaternal Life ........................
^earned Commissions ..................
°hnts receivable—premiums .........
162,590.72
5,112.50
230,000.00
143,163.92
4,701.58
109.44
10,000.00
4,000.00
56,000.00
5,569.80
?4B
INCOME
pZmiums — Life ................
Im r*1*Urns — Accident & Health .
lZ1-^ on bonds
on Policy Loans ................
t>iv-reSt °n ®anKS Savings Accts........
Li. i^ends on Savings & Loan Assn.
lj0 !c'f;nds on Stocks .................
6 Office Rental Income .............
Total ...................................$754,280.63
LEDGER LIABILITIES
\v. ;J Payable .......................$	306.79
^holding Tax payable ............... 1,179.40	1,486.19
E
Commission — Health & Accident ...
Policy Fees .......................
Salaries ..........................
Rent ..............................
Depreciation expenses .............
Promotional .......................
Travel
Office Equipment ..................
Office Maintenance & Supplies .....
Medical Fees ......................
Inspection Reports ................
Actuarial & Accounting ............
Printing ..........................
Postage, Exp. Telephone, Telegraphs
Official Publication ..............
Payroll Taxes .....................
Donations .........................
IBM Services ......................
Insurance Dep’t. Licenses & Fees ..
Advertising .......................
General Sundry ....................
Attorney Fees .....................
Board Meeting Expenses ............
Membership Dues ...................
Lodge Dues ........................
Insurance .........................
Rental, Safety Deposit Box ........
Rental, Post Office Box ...........
Bank Service Charges ..............
305,826.14
13,287.50
60,554.25
11,446.39
1.410.00 926.56
2,007.37
863.20 4,436.22
3.250.00 8,714.18 2,140.68 7,203.32 6,890.48
398.80
2.027.08 250.00
16,099.12
1.580.00 2,086.80
680.21
4.409.09
13.00 122.25
1.675.00 402.63
28.70
12.00 3.95
Total Disbursements ................................$978,574.00
Income over Disbursements ..........................$ 31,781.74
Ledger Assets as of Jan. 1, 1965 ........ 721,012.70
Ledger Assets as of June 30, 1965 ...................... $752.794.44
6c}§er Assets as of June 30, 1965 ........................$752,794.44
$ 51,601.56 942,629.67
1.655.75 33.33
231.86
6.143.75 125.00
10,000.00
Rev. Father Madic, and members of the Supreme Board, this is my Financial report to you and the members of our Holy Family Society.
A motion was made by Nancy Owen and seconded by Joseph Sinkovich, that the report of the Treasurer be accepted as given. Carried.
President Steve Kosar now called on the Secretary, Joseph J. Konrad.
Report of the Secretary:
Rev. Father Madic, Mr. President and members of the Supreme Board:
The first order of business that I would like to discuss is the complete transaction of selling the South 20 feet of Lot 1, Block 18, in Parkview Subdivision located in the Southeast quarter of Section 12, Township 35 North, Range 9 East of the Third Meridian, Will County, Illinois.
This property is owed exclusively by the Holy Family Society, and, the State of Illinois,
Division of Highways, wished to purchase the above mentioned property to clear the right of way for the construction program on FA Rt. 72.
There was a great deal of correspondence with the Illinois Division of Highways regarding this property and it was finally approved and completed.
A letter was directed to our actuary dated June 29, 1965 regarding our new Weekly Hospital Indemnity Plan.
Discussion of correspondence sent by our attorney, Mr. Edward Reicin, to the State of Pennsylvania regarding admittance of the Holy Family Society to do business in the State, dated July 31, 1965.
Correspondence sent by Mr.
James Meadows, Business Manager of the New World Catholic Diocesan Newspaper, to Reverend Raymond Bosler, Editor of the Criterion, Catholic Newspaper of Indianapolis, Indiana, dated August 12, 1965.
Correspondence sent by Mr.
James Meadows to Monsignor' WOrk, Nancy Owen assisted in Joseph Crawley of Our Sunday reading it.
V,
Total .......................................$1,012,420.94
France ceded premiums paid
2,065.20
°tal p
Acome for the period ended June 30, 1965 ...........$1,010,355.74
DISBURSEMENTS FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1965
Death .................
^aims Clai Z
Cad. S ~~ Accident & Health ZZ Surrenders
QnZre^ Endowment Mission Life
$ 6,909.00 501,099.97 898.78 1,500.00 9,421.33
Board acts on my report, I would like at this time to present a resolution and to be acted on. The resolution is as follows;
I, Joseph J. Konrad, Secretary of the Holy Family Society, do hereby propose the following resolution for the approval by the Supreme Board of the Holy Family Society at the quarterly meeting held today, August 21, 1965.
“Be it resolved that we, the Supreme Board of the Holy Family Society, extend its thanks to Mr. Joseph Briške and to Mrs. Helen Briške, custodians of the Society’s Home Office buildings, for their exceptional efforts in the care and upkeep of the Home Office building and its grounds.” “Be it further resolved that the many compliments that the Society receives regarding the upkeep of our Office are a continuing source of Pride to the Supreme Board and reflects the great care that Mr. in Mrs. Briške show in their work for the Society.”
A motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Secretary, and the discus-sinos in his report on the various items, also that the resolutions just read be accepted as presented. Carried.
The resolution was hereby signed by all members of the Supreme Board.
Secretary Joseph J. Konrad continued in the vein of the results and progress of the Holy Family Society.
First of all, the members were informed of the six-week audit by the State of Illinois Insurance Department. They have gone thru the operations of the Society for the past four years in a very lenghty session.
The Secretary, Joseph J. Kon rad, then proceeded to read the x’eport in full, from the audit of the Illinois Insurance Department. Being a lenghty piece of
Visitor, Catholic Newspaper of Huntington, Indiana, dated August 12, 1965.
Correspondence sent to the Department of Insurance, to the Special atten-ion of Mr. B. W. Risse, Supervisor of Fraternal Division regarding a new savings plan the Society wishes to have approved to include in its new Life Insurance portfolio.
I would like to thank the members of the Supreme Board for their kind indulgence in the business matters we have just discussed. I thank you,
Joseph J. Konrad, Secretary
Now, before the Supreme
bers was, that the Village of Marrisa was calling in its bonds.
In short the members of the Board of the Holy Family Society, by vote' approved and carried that the Holy Family Society surrender the bonds of the Village of Marrisa.
The proceeds of these bonds to be reinvested in other securities. ^
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Matthew Kochevar that the Building Fund Account at the First National Bank be closed and that these funds be reinvested in other securities. Carried.
President, Steve Kosar now called upon the Social-Athletic Director for a report.
Report of the Social-Athletic Director:
Rev. Father Madic and members of the Supreme Board of the Holy Family Society:
At this time there are only a few items to report to you.
First, I have received a letter of acknowledgement from the American Cancer Society on July 20, 1965, expressing their appreciation for the Society’s donation of $25.00.
The following Lodges received checks for the Health and Accident membership dues for July, to and including December 1965:
Lodge No. 1 ............$ 500.00
Lodge No.	13 .......... 500.00
Lodge No.	12 .......... 500.00
Lodge No.	6 ........... 100.00
Lodge No.	3 ............ 25.00
Lodge No.	4 ............ 25.00
Lodge No.	17 ........... 25.00
pa je Johnson rekel, da je dosti pogodba za eno leto, ki bo menda kmalu sklenjena. V Angliji ne vidijo nobene koristi od tesnejših zvez z Egiptom, z Zahodno Nemčijo je Naser v sporu: zameri Nemcem, ker so priznali izraelsko republiko, Nemci mu pa zamerijo, ker da preveč na nemškega komunista Ulbrichta.
Egipt .nujno potrebuje pomoč, zato se je končno Naser moral obrniti na Pariz in tja poslal svojega prvega sodelavca podpredsednika Amerja, da se pobota z De Gaullom. V Parizu pravijo, da nimajo ničesar proti temu, toda ne bodo nič popustili od svojih zahtev.
Total ...............$1,675.00
(To be Continued)
The result of this audit was satisfactory to the members of the Board.
A motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Matthew Kochevar that the audit report from the Insurance Department be accepted and filed. Carried..
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Matthew Kochevar that we recess for lunch at 1:15 p.m. Motion carried.
The meeting reconvened at 3:00 p.m. with prayer by the Rev. Aloysius Madic.
The first matter brought to the attention of the Board mem-
0h koncu tisocleffa ho treba štirikrat več hrane
RIM, It. — Iz poročil, ki so bila predložena konferenci organizacije za hrano in poljedelstvo ZN, znano pod imenom FAO, je razvidno, da bi morale gospodarsko zaostale države pridelati ob koncu tega tisočletja štirikrat toliko hrane, kot jo pridelajo danes, da bi mogle prere-diti takratno svoje prebivalstvo. Takrat bo namreč na svetu že blizu 7 bilijonov ljudi. Samo 1,750 milijonov jih bo živelo v državah, ki bodo vsaj zase pridelale dosti hrane. Nad pet bilijonov bo pa živelo v deželah, kjer že danes primanjkuje hrane in kamor je treba dovažati hrano iz tujine.
Poročila ne trdijo, da tako povečanje pridelkov ne bi bilo sploh mogoče, boje se pa, da naraščanje pridelovanja ne bo šlo vštric z naraščanjem prebivalstva.
Če poljedelstvo ne napreduje, kot bi bilo treba, se pa zato postavi ribištvo. Ribarjenje je tako napredovalo, da lahko pokrije vse potrebe ne samo v naših dneh, ampak tudi v bodočnosti. Ribarjenje je posebno napredovalo v gospodarsko zaostalih krajih, tako trdijo poročila FAO. ---------------o--------
Egiptski laser s@ skuša pohoiaii s Francijo
KAIRO, Egipt. — Egiptovski diktator Naser je v svoji jezi pretrgal za časa sueške krize vse zveze tudi s Francijo. L. 1961 jih je sicer obnovil, toda v Parizu so postavili svoje zahteve kot pogoj za obnovo gospodarskih stikov. De Gaulle je zahteval, da mu mora Naser povrniti vso škodo, kar jo je napraviil francoskim državljanom s konfiskacijami njihovega premoženja v Egiptu. Cenijo ga na $100 milijonov. Naser do sedaj ni hotel nič slišati o tej francoski zahtevi.
Sedaj so ga razmere prisilile, da je začel popuščati. Ko je bil zadnjič v Moskvi, mu v Kremlju niso niti dosti obljubljali,1 še manj so pa mislili na obveze. V Washingtonu se naši administraciji tudi ne mudi s podpiranjem Egipta. Naser bi bil rad -dobil triletno pogodbo o podpiranju.
Bivši venezuelski diktator Jimenez že 8 mesecev med sodniki
CARACAS, Venez. — Bivši venezuelski diktator Jimenez je bil pregnan že 1. 1958. Do 1. 1963 je živel v begunstvu v naši deželi. Takrat ga je naša administracija izročila venezuelskim oblastem, da mu sodijo o kraji javnega denarja v znesku $13 milijonov.
Preiskava se je vlekla skoraj dve leti, kar pa za Jimeneza ni pomenilo posebnega trpljenja. Kot političen pripornik je imel v ječi kar udobno 4-sobno stanovanje, je bil upravičen da stikov s svojo družino, prijatelji in znanci itd. Skratka: materijalno se mu ni godilo slabo, svobode pa seveda ni imel. Sedaj stoji že 8 mesecev pred sodniki. Sam misli, da bo dočakal sodbo šele v decembru. Je pa prepričan, da sodba ne bo prehuda, ker je v venezuelski javnosti še zmeraj “dobro zapisan”. Vsaj njegovi advokatje trdijo tako.
Število avtomobilov raste dvakrat hitrejše
od števila rojstev
WASHINGTON, D.C. — Urad za javne ceste poroča, da bo letos registiranih 75,024,000 osebnih avtomobilov, lani jih je bilo registriranih samo približno 72 milijonov, število registracij se je torej pomnožilo za 4%, dočim se je prebivalstvo pomnožilo samo zq okoli dva odstotka.
Vseh motornih vozil, torej tudi kamionov in avtobusov, je pa v naši deželi že nad 90 milijonov. Avtomobilske tovarne pričakujejo, da bomo imeli kmalu na vsaka dva Amerikanca eno motorno vozilo. Vse druge države na svetu so v tem pogledu daleč za nami.
Mao “papirnati tiger”?
WASHINGTON, D.C. — V vladnih krogih prenekaterih držav Evrope, pa tudi drugod ne jemljejo več resno groženj vodnika rdeče Kitajske Mao-Tse-tunga. Začeli so ga imenovati “papirnatega tigra”, kot je nekdaj rdeča Kitajska zmerjala Združene države.
Rdeča Kitaj ška ima polna u-sta groženj proti Združenim državam zaradi Vietnama, Koreje in Formoze, proti Indiji zaradi meje in celo proti Sovjetski zvezi, pa redno omaga, ko bi bilo treba grožnje izvesti.,
Očitno je, da nima za to sredstev; svet to vidi in njenih groženj ne jemlje prehudo.
— Južna Dakota ima še vedno svojo prvo ustavo sprejeto 1. 1889.
Moški dobijo delo
Delavec dobi delo
Iščemo delavca, ki bi pomagal zidarju. Kličite 944-5351 zvečer.
Male Help Wanted
METALS SORTER
Experienced sorting metals of all type. Steady work. Hospitalization paid and other fringe benefits. Union Shop. Apply
Alleys and Ghemieal ^ Gorp.
4365 Bradley Rd.
off Jennings Rd. Cleveland, Ohio (199)
ženske dobijo delo
Delo dobi
žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
IZUČIMO STROJNE
ŠIVILJE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(200)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, lahko ostane čez noč ali samo podnevi, trikrat tedensko v Richmond Heights. Kličite IV 6-0016. __________.________	(197)
Delo dobe
Iščemo tovarniške delavke, skupinsko in lahko strojno delo. Skušnja ni potrebna. Govorimo hrvaško in slovanske jezike. Tovarna blizu E. 30 St. in Chester. Za sestanek kličite 781-7136.
(198)
Ženska za čiščenje
Iščemo žensko za čiščenje uradov na E. 152 St., sedem ur vsak večer od 3. pop. do 10. zv. Dobra plača, stalno. Kličite
ADVANCE WINDOW CLEANING CO 241-1727 med 10. in 12 dopoldne
(201)
MALI OGLASI
De Gaulle se bo umaknil?
PARIZ, Fr. — Diplomatski krogi premlevajo vest, da bo De Gaulle kandidiral decembra za predsednika republike, pa ostal na tem mestu le nekako eno leto. Toliko časa naj bi potreboval za spremembo ustave v taki o-bliki, da bi si lahko sam določil naslednika za končanje svoje dobe. Sedaj prevzame mesto predsednika republike za slučaj predsednikove smrti ali odstopa predsednik senata.
De Gaulle ima za svojega naslednika po istih virih izbranega predsednika vlade Pompidouja.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
Tri lepe, čiste sobe, plinski ogrev, vse udobnosti v pritličju. Kdor hoče imeti udobno poceni stanovanje, naj se zglasi pri Mrs. Anna Železnikar, 8818 St. Catherine Ave. Tel.: VU 3-8938.
(8,11,13,14,15 okt)
V	najem
Oddamo 5 sob, opremljene ali neopremljene, na Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Kličite po 5. uri AN 1-1070.
(200)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zadaj porč, zgoraj blizu cerkve Marije Vnebovzete. Najemnina $60. Kličite 946-4466.	(198)
Ženitbena ponudba
Poštena Slovenka vdova, želi spoznati poštenega moškega, samskega ali vdovca v svrho ženitve. Ločenci ne pridejo v poštev. Starost 45 do 55 let. V poštev pridejo Pittsburgh in okolica in Cleveland. Ponudbe poslati na Ameriško Domovina pod “Srečna bodočnost.”
Bridko je; ni mislil, da bo tako. “Naj ljubi gospodje,—” je znova začel, ne da bi dokončal. Tako je strmel brez moči v gospoda, ki sta ga začudeno gledala, grebel po svojem žepu, izvlekel svoje goldinarje, ki jih je bil povezal v sinji robec, in prstan in rokavice, in položil vse na mizo.
“Čemu pa naj bo to?” se je čudil Jese. — Janez Adam pa, ki natanko zabeleži vsako plačilo, je takoj vedel, kaj pomeni zadeva, in menil: “Take sile pa ni bilo.”
“Zdaj šele se je logarju počasi in trudoma sproščala govorica. “Dolg za apno in opeko. — Hiša je gotova in Sara je predložil račun... Dolžan sem gospodom 368 goldinarjev. Nimam več ... kakor sto eno in štirideset'...” Glas mu je skoraj presahnil ob številki, ki jo je izgovoril. “Slaba letina pa bolezen pri živini — ne zmorem več; naj vzamejo gospodje na račun, kar imam, tretjino pa še prstan, ki je stal trinajst goldinarjev — in rokavice, srebrno so podvezane in so stale tri goldinarje.”
“Res, leto je bilo slabo,” je dejal Janez Adam, “sem tudi to občutil. Vse žito mi je pog-nilo, vino se je skvarilo, moram hraniti za svoja otroka, bi sicer rad dal odloga; prstan in rokavice pa kar spravite, saj nisem skopuh.” Mirno je izvlekel Janez Adam svoje bukvice iz nedrij, iztrgal list in napisal potrdilo o prejemu 141 goldinarjev; ostane 227 goldinarjev.
Jese se mu je zarežal. “Skopuh nisi, pa si umazanec!” Pogledal je nato kmeta, ki je stal ves v skrbeh, obračal klobuk v svojih suhih rokah, gibal s čeljustmi, kakor da žveči, in zdaj dvignil svoje rdeče žilaste, upadle oči v ponosne svojega gosposkega prijatelja: “Gospod Jese! Usmilite se me vsaj vi!
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
GRILLMEN — 6 STORES HUDDLE HOUSE — 3953 North Sheridan
WHITE PALACE—1159 S. Canal WE 9-7167
___________________(197)
Factory
PRODUCTION
WORKERS
Slarl at $2.36 Many Increases Age 25 to 45
Day — Noon — Night Shifts
Pomagajte, pomagajte mi!” prosi ta pogled. Isti čas sili sočutje mladega:	“Pomagaj, pomagaj
mu!” ga opominja sram. “Saj si ti kriv tega.” Nekaka divjost pa zamori te klice: “Nikdar, nikoli! Ne boš mu pomagal. Grdobijo časti. Odklonil je, kolikokrat si hotel, naj jo odstrani. Ne boš mu pomagal! Saj ima svojo Baalitho. Ta naj mu pomore.” “Ne bom mu pomagal,” je stisnil Jese zobe, se izognil prosečih logarjevih pogledov in gledal skozi okno proti gori grdobije. “Seveda, če bi Baala odpravil—.” Stoj! Kakor blisk se ga je lotila misel, ga prevzela in mu razvnela srce, mu ga strahovito opasala, da morata umreti sočutje in pobožna skromnost. “Seveda, to je pot — in zdaj te imam, in zdaj je po tebi, malik prekleti!”
“Logar, kako visok pa je račun?”
Siromak se je močno zlenil.
“Račun — račun — gospod?”
Ko se je bil obrnil prej vitez od njega, ga je minilo vsako upanje — zdaj se je spet oglasilo. Vitez vprašuje dobrohotno. —“Ali je velik? Mislim račun.”
“Ni majhen, visoki gospod,” je iztisnil Schinnagel in trdo zakašljal.
“Koliko in toto?”
“V čem?” je vprašal trudno logar.
“V vsem.”
“601 goldinar 85 kr.,” je povedal logar. Medlo obličje mu je zardelo, oči so mu blodile po tleh.
“Pa je hiša lepa, jelite?”
“Lepa je že,” je ponovil trudno logar. Tiho je postalo v sobi, le ura je šla: tak, tak.
“601 goldinar torej, logar.— To je veliko. Če odračunava našo terjatev, je poravnati še 230 goldinarjev. Kje jih boste vzeli?”
“Ne vem,” je sopel nesrečni. Zdaj, zdaj prosi! Saj ti sam pomaga, vrgel ti je desko, da se primi...
“Kaj se od regensburške gospode ne morete ničesar nade-
iati?”	v i Ml!
“Moj Bog, ničesar!”
“Tak čujte ..., posodim vam denar jaz!”
“O gospod! Moj gospod!” — Težek vzdih je razširil logarju prsi. Stotna teža se mu je odvalila od srca — kakor tedaj, ko je reklo: Aleksander, hočeš postati zdrav? Bog —, to je gos-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
LAUNDRY PRESS OPERATORS Will teach. Good equip. & working conditions. Also Laundry Girls sorting, folding towels, mending.
Should be available for shift changes. Air - Conditioned. Must pass physical. Prefer high school graduates. Must have own car transportation.
Permanent Employment
Apply Personnel Dept.
9 A.M. to 3 P.M. weekdays 9 A.M. to 12 noon Saturday
KITCHENS OF SARA LEE
500 Waukegan Road Deerfield
_____________________ (201)
IMMEDIATE OPENINGS FOR MACHINISTS LATHE & MILL HANDS
Job shop experience. Benefits, steady work.
JEM TOOL & MFG. CO.
1925 N. ASHLAND AVE.
BE 5-5800	(198)
NE 1-3041
(197)
REAL ESTATE FOR SALE
APARTMENT BUILDING — 5924 S. Paulina. Brick 2 flat. 5 rm. down; 6 rm. up. Newly decorated. 2 car gar. Enc. porches 3 rm. flat in bsmt. Asking $21,500—MEDEMA REALTY Phone PR 9-4540. ___________________________(197)
MORTON GROVE - BY OWNER Brick and Frame Ranch. 2 or 3 bedrms. 2 car gar. Large lot. Crptg. & appliances. Convenient to everything. Call YO 5-5239.	(200)
OWNER transferred - 3 bdrm. brk. Alum. storms-screens. Canopies. Gas forced air. Enel, patio. 2 car gar. Well Indscpd. Schl. 2 blks. By owner. $15,500. 585-0670.
pod dober! Vse ognjene mu postanejo oči spričo solz, tisočkrat bi se rad jecljaj e zahvalil, a mladi je odmaknil z roko.
“Čakajte vendar! Saj še nimate denarja. Grem ponj,” je dejal in odšel z velikimi koraki iz sobe.
“Norec,” je renčal Janez Adam pri sebi. “Čez ta denar napravi lahko križ. Kakor da bi mogel toliko razdajati s svojim Trabernreithom, ki ga lahko posadiš na torto.”
“Tu, logar!” Jese je vrgel denar na mizo, da je zazvenčalo. “Tu je vaših 141 goldinarjev nazaj in tu za Saro, — 650 skupaj.
“601 fl 85 kr,” je rekel trepetaje logar. Obstal je z izbuljenimi očmi, ko je videl denar. Roke so mu zagrabile čez prt na mizi po novcih, kakor volčje šape po mesu; a doteknil se le ni denarja; premagal se je, sklenil roke in priznal, česar kot poštenjak gospodu ne sme utajiti.
“Gospod, siromak sem, interesov ne bom mogel plačevati točno. Moja lovščina gre gospodu, pa ta ni tako gotova.”
Milostni gospod pa je spregovoril:	“Posodim vam brez
obresti. Tudi glede odplačila
vas ne vežem. Ko boste napredovali, poplačate nazaj — ali pa plača nekoč vaš Peter mojemu Martinu in spe —.”
“Nesrečni človek,” je vzdihnil Janez Adam.
Logarju so se oči razprle, us-repile in ovlažile. “Pa misli gospod to zares?”
“Zakaj pa ne bi?”
“Če je tako,” je dejal tedaj ubogi človek skoraj slovesno in pogledal proti nebu. “Gospod Bog naj vam povrne tisoč in tisočkrat...” Sklonil se je in pritisnil svoja bodeča usta na belo mladeničevo roko. “Zakaj niste človek, sam angel božji ste... Bog v nebesih naj vam da vso milost in ves svoj blagoslov,” je pogledal mož z mokrim pogledom mlado Ano Marijo, “vaši plemeniti gospe soprogi in vašemu ljubemu detetu, ko bo prišlo—
“Že dobro, zdaj napraviva pismo,” ga je prekinil Jese, sedel, odtrgal od pole, kjer je bil napisal protimarijansko pesem, prazen list in začel pisati. Logar je šel zaverovano z očmi za ljubkimi gibljaji njegove pišoče roke. O veliki gospodje, kako veliki ste! Z eno samo črto morete neskončno osrečiti ali j Devica Marija.”
upropastiti človeka, kakor sem jaz. — Resnično veliki gospodje!
Ko je imel Jese pismo dokončati, se je nekaj pomišljal. Čelo se mu je nagubalo, ustnice so se mu stisnile. “Ali mu je žal postalo?” je zatrepetal logar.
“Tu sem torej vse napisal,” je dejal Jese in zrl na papir, “namreč, da dobite denar 650 goldinarjev brez obresti, ne da bi se vezal glede odplačila. Zato pa bi zahteval od vas neko uslugo.”
“Gospod,” je vzkliknil logar, “svoje telo in življenje dam!”
“Kaj neki še? Kaj takega ne zahtevam. To, kar hočem od vas, je res malenkostne vrednosti; meni je le za to, da vidim, ali mi morete biti uslužni za uslugo, ki vam jo naredim.” Ko je Jese tako govoril, mu je igral krog ust tisti hudobni nasmeh, ki je vedno oznanjal dobro šalo. V očeh pa, ki so bile svetle, mrzle in se prelijale med sinjim in zelenim, je oprezovalo nekaj zlostnega.
Logarja se je zdajci polastila skrb — kaj neki bo zahteval?
“Kar hočem, da mi daste, to je podoba s Čela, stara, lesena
Izvrstno za sedanjo sezono
Stroh’s zavitki po 6 škatelj piva gredo povsod z Vami. Pripravne škatlje se shladijo v par. minutah ... se ne ubijejo ... nikdar ne rabijo odpirača. Samo potegnite za jeziček. Potem pokusite edino ameriško pivo varjeno nad direktnim ognjem. Na ta način Stroh’s dobi boljši okus iz primesi, ki jih doda pivu. Prihodnjič, ko boste imeli v načrtu kuhanje na prostem ... napravite še bolj zabavno ... vzemite seboj Stroh’s značilni rdeči paket 6 škatelj. Zahtevajte “6 Stroh’s” in uživajte!

*
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Mtehigan
ZA BOJ PROTI LETALOM — Šveska narodna obramba je dobila nedavno nove o-klopne vozove, ki naj bi služili predvsem tudi pri obrambi pred napadi iz zraka. Na sliki vidimo enega izmed teh voz, ki so ponos švedske vojske.
Tedaj je logar zbledel, kakor da ga je poklicala smrt. “Gospod, tega — ne — dam!”
“Tako, — ne daste,” je menil Jese leno. “Tedaj — tudi jaz ne dam,” je dejal in načel pismo.
“Nikar, nikar,” je zastokal logar. “Nisem mislil tako. Le— pomisliti moram prej—”
“Le pomislite! Jaz se ne vdam!”
Grgraje in sopihajoč je stal kmet. Vidi svojo ženo pred seboj, bleda je — otroke, ki stradajo, hišo, ki mu jo nad glavo prodajajo, vidi, da morajo v edinščino — a tu je denar, ki odvrne vsako nesrečo, zanj kupiš lahko kruha za ženo in otroke, krave v gospodarstvo, lepe pinegavske krave, konja, prašiče, kuretino in gosi. — Ah, vse to ima mož pred očmi in ta pogled ga bolj bega kakor svetega Antona privid golih dek-
let... Pa mu daj, kar hoče, saj drugače ne moreš kaj ... Ne: Ne! Greh je! se brani obupano. Mož sklene roke in začne prositi, naj se ga usmilijo:
“Milostni gospod! Zahtevajte kaj drugega, zahtevajte mojo desno roko, tu pred vami jo od-sečem, le podobe nikar,” mu je drhtel glas in se je ves tresel, “le podobe nikar. Počemu vam bo, kaj bi počeli z njo, saj ste evangeljski in ne častite podob.”
“Saj je ne zahtevam, da bi j° častil,” je odvrnil Velderndorff-“Tak zmazek naj častijo ajdje.
“Pa če je ne mislite častiti» gospod,” je vprašal tresoč se ubožec, “počemu? Vendar ne zato, da—” Glas se mu je utrgal “To vam ni nič mar. Ali hočete ali nočete?”
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue '7	Cleveland 3, Ohio
tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
INDUSTRIJSKI IZDELEK? — Dekle opravljeno v “zajčka” sedi na stroju, kot bi bilo prav kar tam izdelano, pa hvala Bogu ni inlustrijski izdelek, ampak stvar božja, čeprav zai ta prostor, v malo nenavadni opremi.