TRGOVSKI Časopis za trgovino, ftndustrlfo In oft>rt. - — —-------------—————— i i .———m——— - -■ Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za V< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-09. Štev. 58. Uto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 18. maja 1933. Podjetnik vv ut nameščenec V praškem narodnem odboru za znanstveno organizacijo dela je predaval Jan Bafa, šef velikih Bafovik zavodov o sodelovanju podjetnika s svojimi nameščenci. Njegova izvajanja so nad vse zanimiva, in čeprav prikrojena v prvi vrsti za češkoslovaške razmere, v mnogem oziru veljavna tudi za nas. Jan Bata jo med drugim izvajal: Edino možno razmerje med podjetnikom in nameščencem v podjetju je sodelovanje in samo v vsakdanjem dejanskem sodelovanju je rešitev vprašanja, kako naj Postanejo stroji in moderna organizacija Produkcije vir za blagostanje celote. Začetek pa mora napraviti podjetnik. Bafa trdi, da se služba premogovnih rudarjev tako dolgo ne bo zboljšala, dokler ne bodo voditelji te industrije sami na rokah in telesu spoznali, kaj je treba ukreniti, da Postane delo v rudnikih plodonosnejše in znosnejše. »En sam delovni dan v čres-tjarni me je na lastnem telesu več naučil, kakor bi se mogel naučiti na več tednov dolgih inženirskih konferencah«. Pri praktičnem delu je spoznal, da se mora, kakor se enkrat na leto izvrši nad strojem generalni pregled, prav tako tudi človek enkrat na leto temeljito preiskali in popraviti. Ker se je tako delalo v Zli-nji, je umrljivost za tuberkulozo padla od 1:200 pred 20 leti na 1:1550. Podjetnik mora v svojem lastnem interesu gledati na to, da pridejo njegovi nameščenci do blagostanja. Ni res, da bi nameščenci sovražili kapital in videli v njein svojega nasprotnika. Oni sovražijo samo tapital, od katerega nič nimajo. Lastni ka-Pital ljubijo in po njem hrepene in sicer v Rusiji prav tako ko po vsem svetu. Za vsak uspeh ko neuspeh podjetja so odgovorni tako podjetnik ko nameščenci *n te odgovornosti se morajo zavedati tako eni ko drugi. Zato ne more delati s človekom, ki ni pripravljen, da se v tem smislu podvrže sodelovanju. Zaito pa tudi ne more rabiti človeka, ki ima načelne predsodke proti njemu kot podjetniku in Jf piiistaš svetovnega nazora, ki smatra Podjetnika za sovražnika. Ne more rabiti nobenega človeka, ki ne zna pisati, brati 111 računati, ker ni mogoče voditi mišljenje takega človeka. Ne more imeti nobenega nameščenca, kj nima te volje v sebi, da si pribori boljše mesto ali ki ne spoštuje dela in ki noče nič imeti. »Ampak Rothschilda tudi ne bi nastavil«. Sodelovanj© zahteva natančen delovni načrt, natančno delitev in dodelitev dela m sicer pod osebno odgovornostjo vsakega Posameznika. Natančen načrt omogoča pla-cllo po storjenem delu. Za sodelovanje ni sPosoben, kdor, čeprav sicer sposoben, pod vPkvom sistema ne more doseči večje odgovornosti in večjih uspehov ko manj sposobni. V tem oziru ne sme biti nobenega kompromisa. V natančen delovni načrt se more vstaviti tudi nadaljnja etapa, sodelo-obJPki k* Oimo®°ča tekmovanje v lepši ki!erokol?ŠEfTšLS'*?1 Va ^ žavno podjetnika in nameCca^užS v pravem sodelovanju, temveč tudi v tem ker se to označuje naravnost kot nezaže-ljeno in nenaravno. Zakoni, ki naj urejujejo razmerje med nameščenci in podjetniki:, smatrajo ta dva naravna sodelavca kot sovražnika in ustvarjajo urade, ki so Polni sovražnega duha do delodajalca. Nato se je Bafa pritoževal o političnih Vplivih na gospodarsko udejstvovanje. Jako na primer se je prepovedalo njemu _ati nameščencu za njegove vloge več ko u odstotkov, dasi bi on sam rad dal 10 odstotkov, pa čeprav bi si po vladni naredbi prihranil 5\5 milijonov Kč. Toda delavoljnost nameščenca je treba čim bolj dvigniti ln če podjetje prenese večje obresti za vl°ge nameščenca, naj se te tudi dovolijo. Napredek produkcije in narodnega blagostanja je odvisen od dobrega sodelovanja med nameščencem in delodajalcem in kakor je to sodelovanje zlasti v naših manjših in srednjih obratih večinoma do- seženo, tako naj bi se to doseglo tudi v velikih. Država pa bi morala posvečati vso pažnjo, da se to sodelovanje dvigne. Ali pa je v tem oziru dovolj resnega prizadevanja? finančne težav Istočasno, ko ves svet z največjim vznemirjenjem čaka na poročila o Hitlerjevem govoru in poteku seje nemškega parlamenta, sporoča predsednik nemške Državne banke dr. Schacht, da Nemčija ne bo mogla plačati niti svojih zasebnih dolgov, ker ima Državna banka vedno manj deviz. Zato sklicuje dr. Schacht zastopnike tujih upnikov v Berlin, da še pred pričetkom svetovne gospodarske konference določijo, kako bi bilo mogoče urediti nemška plačila, oziroma da dovolijo transferni moratorij, ker je itak izključeno, da bi mogli nemški dolžniki poravnati svoje obveznosti v devizah. Istočasno torej dva ekstrema. Na eni strani vzbujanje stare germanske boja-željnosti, ko izjavlja nemški državni pod-kancelar Papen, da je beseda miroljubnost izbrisana iz nemškega besednjaka, na drugi strani pa apel, da tuji upniki priskočijo na pomoč ubogi Nemčiji. Ali je v tej istočasnosti manever, ali pa le usodna posledica razvoja dogodkov? Ali hočejo Nemci pospraviti za nekaj časa svoje bojevite izjave in omogočiti nadaljevanje razoroži-tvene konference za ceno finančne pomoči Nemčiji, ali pa hočejo iti do skrajnosti ter čeprav na razvalinah nemških financ obnoviti staro vojaško Nemčijo. Ali izsiljevanje ali pa neprikrita revanša? Dogodki, predvsem pa seja nemškega parlamenta bodo skoraj pokazali, katera alternativa je prava. Toda tudi brez ozira na to, je le malo verjetno, da bi Evropa bila dostopna za kakršnokoli izsiljevanje. Prevečkrat je že Evropa pomagala Nemčiji iz finančnih težav, da bi še enkrat tvegala svoj denar, če pa Nemčija noče vršiti tega, kar ji nalaga njeno finančno stanje. Zakaj jasno je, da Nemčiji ne bi bilo treba, da preživlja današnje velike težave, če bi ostala zvesta politiki Strese-manna in drugih svojih mož, ki so skušali zbližati Nemčijo z zapadno demokracijo. Kakor za časa Stresemanna, tako bi mogla imeti tudi danes Državna banka dovolj deviz, če ne bi bila nemška notranja in gospodarska politika takšna, da je izzvala ves svet proti sebi. Toda zavoljo gmotnih koristi junkerjev in veleposestniških magnatov je Nemčija s pretirano avtarkistično politiko brezobzirno pogazila interese svoje industrije, ki edino more dati Nemčiji potrebnih deviz. Brez ozira na vse svoje odjemalce je uvedla Nemčija trgovinsko politiko, ki hoče zapreti ves uvoz v Nemčijo, a ki noče razumeti, da mora tej prepovedi uvoza takoj slediti tudi zmanjšanje izvoza. Nemogoče je vendar, da bi druge države trpele, da se njih izvoz v Nemčijo do skrajnosti omejuje, a da bi same dopuščale nezmanjšan uvoz iz Nemčije. Na nemške uvozne prepovedi so morale slediti represalije drugih držav in Nemčija je čisto sama kriva, če pada njen izvoz vedno bolj in bolj. Naj Nemčija zopet krene na pot zdrave trgovinske politike, naj ne dela drugim državam tega, česar sama noče, pa bo pričel rasti zopet nemški izvoz in Državna banka bo zopet imela dovolj deviz. Ni pa to edina napaka Nemčije! Z brezobzirno brutalnostjo je pričela Nemčija preganjati žide, ki so v svetovnem gospodarstvu močan faktor. Ali je čudno, če so židje odgovorili na to preganjanje z bojkotom nemškega blaga? Ali je čudno, če se jim je pridružil v bojkotnem gibanju še ostali kulturni svet, ki so ga hitlerjevci s svojim barbarskim požiganjem knjig, s svojim neusmiljenim preganjanjem političnih nasprotnikov ogorčili do skrajnosti? Ali je čudno, če je finančna situacija Nemčije vedno težja, ko pa ustvarja nemško rožljanje z orožjem vedno globlji prepad med Nemčijo in kulturnim svetom? Zato pa je čisto napačen vsak nemški apel na tuje upnike in na kulturni svet. Pravilno je edinole, če Nemčija naslovi ta apel na sebe! Naj neha s svojo militaristično in nasilno politiko, naj neha s svojimi preganjanji Židov ter vseh, ki niso hitlerjevskih nazorov, naj ustavi svojo pretirano avtarkistično politiko, naj skratka dokaže, da se tudi ona ravna po načelih, ki so veljavna v deželah zapadne demokracije. In takoj bo zopet narasla nemška zunanja trgovina, devize pa bodo prihajale v blagajno Državne banke. Le od Nemčije same je odvisno, če se bodo zboljšale nemške finance in gospodarski položaj Nemčije. Ni pa mogoče, istočasno groziti z revan-šo in prositi za podporo! Eno ali drugo, in besedo ima Hitlerjeva Nemčija, da pove, za katero alternativo se je odločila. Dc. ScUadd a odložitvi nemških plačil Dr. Schacht je po svojem odhodu iz Amerike brzojavil v New Yorku ostalemu direktorju Državne banke Nordhoffu to-le: Državna banka ne bo predlagala znižanje ali suspendiranje nemških zasebnih dolgov ali njihovih obresti. Nameravamo upnike v vsakem oziru ščititi. Nobenega moratorija za plačilo v markah ne bomo zahtevali. "Ves problem obstoji le v tem, kako bi bilo mogoče, plačila v markah spremeniti v tuje valute, ker teh vedno bolj manjka vsled nazadovanja zunanje trgovine. Tudi ne bomo razlikovali med posameznimi skupinami upnikov. Želimo se samo pogovoriti z vsemi skupinami upnikov, da izvemo njih nasvete. Pred svojim odhodom pa je izjavil doktor Schacht novinarjem to-le: Pred dvema in pol leti je imela Državna banka 750 milijonov dolarjev v devizah in dolarjih, ki so izvirale deloma iz zunanje trgovine, deloma pa iz drugih virov. Od takrat so nemški dolžniki na račun tujih dolgov plačali 250 milijonov dolarjev v zlatu in devizah, vsled česar je padla podloga Državne banke na nenavadno nizko stopnjo. Iz izkaza Državne banke se vidi, da pada ta rezerva od tedna do tedna. Z ozirom na ta položaj bom naprosil lastnike nemških obligacij v raznih državah, da se takoj sestanejo v Berlinu, da proučimo položaj in da najdemo pota, kako bi čim najbolje ukrenili potrebno. Sklep, da se prelože pogajanja zaradi dolgov v Berlin, je bil storjen na sestanku bankirjev v soboto, ko vsled kratkega bivanja dr. Schachta v Ameriki ni bilo več mogoče rešiti problema. Nejasno je še, kako bo mogoče vsled velike razširjenosti nemških bonov v raznih državah sestaviti reprezentativno zastopstvo posameznih upnikov. Po pojasnilih nemških listov sledi iz te izjave, da gre za dovolitev transfernega moratorija za nemške dolgove. Po tej ureditvi bi bili nemški dolžniki dolžni, da na dan zapadlosti plačajo obresti in obroke v nemških markah pri Državni banki in bi bili s tem izven obliga. Ta vplačila bi nato upravljala Državna banka, ki bi pre-nakazovala ta vplačila v tujih valutah v sorazmerju vsakokratnih deviznih viškov Državne banke. Ni še jasno, ali naj bi se dosegel le delen ali celoten transferni moratorij. Tudi se še ne ve, če naj bi veljal ta moratorij za vsa posojila ali le za nekatera. Po želji Državne banke naj bi se berlinska pogajanja končala še pred pričetkom svetovne gospodarske konference, torej že v štirih tednih. Mnogo bo odvisno od splošne politične situacije, če bo ta želja Državne banke izvedljiva. Sencac Atoy- ? 0 letnik Dne 18. maja 1933 dovrši senjor ptujskih slovenskih trgovcev, g. Senčar Alojz svojo 701etnico. Ta svoj jubilej neumornega, častnega ter izredno uspešnega dela slavi sicer v naj-ožjem krogu svojcev, vendar pa smatramo njegovi številni prijatelji in tovariši za svojo dolžnost, da mu izrečemo ob tej priliki tudi mi svoje najsrčnejše čestitke z vročo željo, da mu bodi prisojeno vživati še dolga, dolga leta v polnem zdravju uspehe svojega plodonosnega delovanja tako v lastno srečo, kakor tudi v spodbudno zadovoljstvo vsega sorodstva, oziroma številnih prijateljev. Slavljenec je sin naše lepe »Prlekije«, roj. v Bolehničieih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ze rajna stariša sta bila daleč na okoli najvzglednejša posestnika, vedno složna tako v 90lnčnih, kakor viharnih dneh svojega življenja. Zakon je bil blagoslovljen s 6 fanti in eno hčerko, od katerih živijo sedaj še: kot najstarejši, današnji slavljenec, potem njegov brat Jožef, širom znani posestnik v Bolehničieih, ki je lani izročil domačijo sinu Alojziju, isti dan pa drugega sina Jožefa oženil k ugledni Kšelovi hiši v Bolehničieih. Tretji še živeči slavljenčev brat je odlični trgovec pri Mali Nedelji, oziroma v Ljutomeru, Senčar Franc, najmlajši brat pa odvetnik dr. M. Senčar v Ptuju, bivši župan ptujski, sedaj tudi banovinski svetovalec. Tudi slavljenčev zakon je vzgledno srečen ter blagoslovljen s številnim uglednim potomstvom. Sin iz prvega zakona, dr. Drago Senčar, je nameščen pri pravnem oddelku državnih železnic v Ljubljani, hčerka Marija, poročena z odvetnikom dr. Ferdo Lašičem v Mariboru, Pavla, poročena z okrožnim zdravnikom dr. M. Mrgoletom v Ptuju, Milica pa z notarjem A. Mravljetom v Logatcu. Sin Srečko je zaposlen v domači trgovini, najmlajši sin Milko, sedaj svetnik Zbornice za TOl v Ljubljani, pa je izredno agilen naslednik starišev ter vodi z velikim uspehom in s pomočjo soproge Marije, hčerke ugledne rodbine dr. Karti-nove v Mariboru, svojo veletrgovino v Ptuju, ki slovi ne le po svoji realnosti, temveč tudi po vzglednem narodnem udejstvovanju. Slavljencu, njegovi vedno neumorni soprogi, ki se je istotako uspešno udejstvovala pri vseh narodnih prireditvah v Ptuju ter je pred kratkim slavila svojo 601etnico, kakor tudi vsem sorodnikom kličemo iz vsega srca še na mnoga, srečna leta! TRGOVINSKI SPORAZUM Z MADJARSK0 V ponedeljek sta podpisala v Budapešti jugoslovanski poslanik in madjarski zunanji minister trgovinski sporazum, ki je stopil takoj v veljavo. Po novem sporazumu dobiva Jugoslavija pravico, da uvozi na Madjarsko okoli 8000 vagonov blaga, ki se sicer nahaja na seznamu blaga, čegar uvoz je prepovedan. Blago pa, čegar uvoz je prost, more Jugoslavija uvoziti v neomejeni količini. V to prosto blago spada: soda, natron, blago za strojenje in ekstraktov iz njih. Novi sporazum omogoča poleg tega uvoz teh količin jugoslovanskega lesa: 4500 vagonov drv, 1600 vagonov rezanega in določene količine okroglega lesa, jamskega itd. Nadalje je dovoljen uvoz češpelj in kalcijevega karbida v določenih količinah. Ti uvozni kontingenti predstavljajo vrednost 4 milijonov pengov na leto. To> vsoto bo plačala Madjarska z izvozom blaga v isti vrednosti. V' Haf pvcoi/t ,,2ete*MUicsld zadcu^ac'? Na 6. strani 5. številke letošnjega »Železničarskega zadrugarja« čitamo med drugim to-le: »Z nekih strani se sprašuje, če je res dala zadruga nekemu uradniku od mestne kontrole v blagu 12.000 Din in zakaj to darilo. Bivša uprava zadruge je izdala neki osebi kot darilo blaga za 12.000 dinarjev, a mesto da bi to vsoto takoj odpisala, je zadolžila osebni račun te osebe za to vsoto. Sedaj pa je morala uprava to vsoto odpisati, ker ta oseba ni hotela plačati tega dolga, ker je prejela to blago kot darilo za usluge, ki jih je storila zadrugi in zalo tudi ni tu nobene obveze, po kateri bi mogla zadruga tožiti...« Sedaj torej vemo, zakaj so potrebni na-bavljalnim zadrugam davčni privilegiji. Zato, da lahko plačujejo mastne nagrade uradniku mestne kontrole za izkazane usluge zadrugi. Ne bomo o tem razpravljali, kakšne so bile te usluge, pa čeprav bi bilo to poglavje najbrže zelo zanimivo. Ali značilno je na vsak način, da ima zadruga toliko denarja, da nakazuje tako visoka darila. Radovedni smo le, kako so ta darila v skladu z zadružno zavestjo, na katero se konzumi tako radi sklicajo. Pa tudi to bi radi vedeli, kako je mogoče ta darila spraviti v sklad z zadružno mislijo, s katero konzumi in nabavljalne zadruge tako rade zagovarjajo svoje privilegije. Registrirana pomožna blagajna »Pomoč« v Ljubljani je imela v torek zv. v Trg. domu svoj letošnji redui občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Računski zaključek izkazuje 123.850 Din izplačanih posmrtnin, kar pomeni, da se je trgovska pomožna blagajna v času svojega obstoja v trgovskih krogih že trdno ustalila in zasluži zbog svojega regularnega poslovanja posebno v teh časih popolno zaupanje. Predsednik K. A. Kregar je s pozdravom vsem udeležencem in zastopnikom tiska takoj prešel na dnevni red. Poročilo uprave je podal v jedrnatih besedah podpredsednik Bahovec in se tudi dotaknil sedanjega položaja društva, ki je nastal po določbah novega obrtnega zakona. Društvo deluje z nezmanjšanim delo- Ctd/iici piaAeAtfC' krogom in z zadovoljivimi uspehi, kljub temu, da je število članov padlo na 720 in kljub temu, da je ostra gospodarska kriza prizadela celo najbolj solidne denarne zavode. Smrtnih slučajev je bilo med članstvom v 1. 1932. 19, v tekočem letu pa še nobenega. Blagajna je izplačala vse posmrtnine točno in je pričakovati, da se število članstva poveča, izpadli so doslej samo neredni člani. Nove prijave zbira društveni akviziter. Iz zaključnega računa je razvidno, da posluje uprava z minimalnimi stroški, ki se res ne morejo znižati. Čisto premoženje društva znaša Din 114.807-46. Poročilo nadzorstvenega odbora je čital blagajnik Iran Železnikar. Predlaga upra- vi absolutorij, ki ga je občni zbor soglasno potrdil. Enako je bil sprejet proračun za 1. 1933 v znesku 32.850 dinarjev. Poročevalec France je opozarjal na visoko vsoto za posmrtnine, ki jih je izplačalo društvo v preteklem letu. Priporoča, naj ostane Kje se dobe sejmske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija 1.1. prodajajo po Din 3"— vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskopromet-ne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legi- Sploh bi bilo poglavje o zadružni misli, kakor jo razumevajo nekatere nabavljalne zadruge in konzumi, zelo zanimivo. Tako je na zadnjem kongresu nabavljalnih zadrug očitala opozicija, da je imela neka zadruga kar okoli 350 sej, a udeležba na vseh sejah je plačana. To se pravi, da so bile seje skoraj vsak dan, da so torej imeli nesebični člani uprave za svoje idealno delo skoraj vsak dan plačo. Res niso napačne takšne seje, le kako jih spraviti v sklad z zadružno mislijo? Nad vse dobro bi zato bilo, če bi pri konzumih in nabavljalnih zadrugah mesto da govore, kako treba uničiti vse trgovce, tudi malo premišljevali o tem, kako izgle-da v nekaterih konzumih in nabavljalnih zadrugah zadružna misel v praksi. Kajti na vse zadnje bodo tudi pri konzumih in nabavljalnih zadrugah morali spoznati, da treba tudi izpolnjevati vse dolžnosti pravega zadružnika, če se hoče uživati vse njegove pravice in še vse njegove privilegije. Na vsak način pa je v tej težki denarni krizi res razveseljivo, da se najdejo še tako bogate zadruge, ki morejo poklanjati darila kar v višini 12.000 Din. Čudimo se le, da ne vidi teh bogatih zadrug gosp. finančni minister! Bilo bi le dobro, če bi davčne uprave pogledale včasih tudi tja, kjer je denar in da ne bi vedno gledali na ubogo konkurenco konzumov in nabavljalnih zadrug. kljub povečanemu proračunu rezervni fond neokrnjen. Zato predlaga i>odpred-sednik v imenu uprave zvišanje letnine na Din 50. Zborovalci so z veliko pozornostjo poslušali njegova pojasnila o poslovanju društva in se udeležili debate. Pritožb ni, kljub temu pa plačuje članstvo letnino zelo neredno. Vsakomur je dana možnost kontrole in bi se prav tega moralo članstvo zavedati, kajti ta sistem dviga »Pomoč« visoko nad druge pomožne blagajne in se je še pri vseh izplačilih posmrtnin svojcem umrlih članov izkazal kot najboljši. Posmrtnina je odvisna od števila članov. Uprava želi, da ostane rezervni fond 100.000 Din neokrnjen. Po debati je bil sprejet srednji predlog g. Sušnika, da se letnina določi na 40 Din, ostanek pa se eventualno krije iz rezervnega fonda. Iz uprave so med letom mnogi člani izstopili ali pa jih je uprava sama izključila, ker ne delujejo. Na predlog g. Sušnika je občni zbor izvolil novo upravo, in sicer so izvoljeni: Kregar, Bahovec, Železnikar, France, Melicer, Janko Krek, Josip Krek, J. Čepon, Fabiani, Kavčič Josip, Lajovic M. in Kislinger H. V nadzorni odbor so izvoljeni: Gregorc Ivan, Smerkolj A., Plat-ncr Josip, Kovač Franc in France Vladimir. Kakor pri prejšnjih točkah dnevnega reda, tako so se zborovalci živahno udeležili debate tudi pri slučajnostih in so se obravnavala pred vsem vprašanja, kako bi se izboljšalo plačevanje in pobiranje letnine. Po pojasnilih, ki jih je dal podpredsednik, se je sklenilo, da ostane kot najprimernejši način pobiranje po pošti; društvo pa apelira na člane, da sorazmer-' no s pravicami izpolnjujejo redno tudi svoje obveznosti. Ker se ni javil nihče več za besedo, je predsednik z zahvalo vsemu agilnemu članstvu za udeležbo zaključil ob pol 10. občni zbor. timacije razliko v ceni, t. j. Din 27’—, pri velesejemski blagajni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek. Šolska vodstva pozor! Letošnji XIII. ljubljanski velesejem se vrši od 3. do 12. junija in pada torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoje majske izlete tako urede, da si bo mladina v zvezi z izletom zamogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse kar zamore zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponos in bistriti razum. Za učence vseh šol in zavodov znižana vstopnina po Din 3—. Dan obiska, poljuben, vendar se nedeljski in prazniški popoldnevi ne priporočajo. Naše narodno gospodarstvo v aprilu 1933 (Po statistiki OUZD v Ljubljani) Sedanje gospodarske razmere najbolje karakteriziramo z besedo »stacionarnost«. Gospodarstvo se je ustalilo na nizki stopnji, do katere ga je privedla zadnja svetovna gospodarska kriza. Z izjemo tekstilne industrije, katera ima pri nas — kakor splošno znano — popolnoma izjemno stališče, izkazujejo v aprilu 1933 pomembnejše napredovanje samo industrije z izrazito sezonskim značajem; tako n. pr. gradnje nad zemljo -f 1871 delavcev ali + 48%, industrija kamenja in zemlje + 615 delavcev ali + 20%, oblačilna industrija in čiščenje (pomladanska moda!) + 265 delavcev ali + 6% itd. itd. Večjega padca ne izkazuje nobena industrija. Največji absolutni padec beleži trgovina in še ta znaša samo — 61 delavcev ali niti ne —2%. Najbrže je tudi ta pojav sezijske vrste. Trgovina se začne razvijati na jesen po končani žetvi. Prirast »+« ozir. . padec »—« od Industrijska skupina marca 1933 absolutno v % Kudarstvo + 5 + 500-00 Gradnje nad zemljo + 1871 + 47-78 Industrija kamenja in zemlje + 615 + 19-86 Gradnja prevoznih sredstev + 21 + 7-58 Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb + 148 + 7-51 Oblačilna industrija in čiščenje + 265 + 6-09 Javni promet + 28 + 4-75 Gozdno planinska industrija + 259 + 4-36 Industrija kože in gume + 35 + 2"32 Higijena + 33 + 2-02 Predelovanje kože in njenih surogatov + 57 + 1-93 Centrale za proizvodnjo sile in za preskrbo z vodo + 10 + 1-89 Kemična industrija + 27 + 1-77 Tekstilna industrija + 149 + 1-51 Kovinska industrija + 63 + 1-05 Poljedelstvo + 4 + 0-75 Industrija zn predelovanje lesa in rezbarstvo + 20 + 0-55 Zasebna prometna podjetju Industrija papirja 0 2 0 011 Industrija tobaka — 4 — 0-46 Industrija hrane in pijače — 16 — 0-46 Hišna služinčad 40 0-49 Gostilne, kavarne in krčine 29 101 Denarni in zavarovalni zavodi ter sam. pisarne 8 1-45 Trgovina — 61 104 Grafična industri ja — 19 1-89 Občinski obrati 29 Gledališča, svobodni poklici in razno 26 2-18 Skupaj +3376 + 4-55 Že v 24 urah S klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSetc. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon St. 22-72. Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam najlepšo zahvalo, ki mi je takoj po smrti mojega soproga izplačala izdatno podporo. Vsled tega najtopleje priporočam vsakomur, da postane član te kulantne in dobrodelne institucije! Vilma Pallas. Maribor. ^niidk;P0UDiak3)Biiia Izvoz oglja v Francijo. Neka francoska tvrdka, katere naslov je dobiti pri našem generalnem konzulatu v Lyonu (Consulat gšn6ral du Royaume de Yougoslavie, Lyon), se zanima za večje množine oglja. Brezposelnih je bilo v Angliji v aprilu 2.697.000, za 78.000 manj ko v marcu. Na češkoslovaškem je bilo v aprilu brezposelnih 797.412, za 80.873 manj ko v marcu. Brezposelnih je bilo v Nemčiji 1. maja 5.333.000, to je za 400.000 manj ko pred enim letom. Na vsem svetu pa se je brezposelnost povečala na 32 milijonov ljudi, da je od brezposelnosti zadetih več ko 100 milijonov ljudi. Nemškim služkinjam ne bo treba več plačevati zavarovalne prispevke proti brezposelnosti. Vsled tega tudi ne bodo prejemale nobenih brezposelnih podpor in se bo s tem število brezposelnih v Nemčiji zmanjšalo za 200.000, kolikor je danes brezposelnih služkinj. &>wdu ■P*"****** Nj. Vel. kralj je kupil na pomladanski razstavi jugoslovanskih umetnikov 12 del, med njimi sliko Slovenca Gojmira Kosa in kip Lojzeta Dolinarja. Notranji minister je v soglasju z ministrskim svetom odobril program in pravila nove Jugoslovanske narodne stranke. Seja tarifnega odbora bo dne 22. t. m. v Ljubljani v posvetovalnici Zbornice za TOI. Seje se bodo udeležili tudi zastopniki prometnega, finančnega, kmetijskega in trgovinskega ministrstva. Na Bledu se je pričela mednarodna železniška konferenca, ki bo trajala deset dni. Dom trgovačke omladine je bil v nedeljo slovesno otvorjen v Skoplju. Dom je omogočila vdova trgovca Papateodorija, ki je poklonila Trg. omladini stavbišča v vrednosti 700.000 Din. V Beograd je prišla gospodična Dawis Roosevelt, nečakinja predsednika USA. Banska uprava je začasno ustavila poslovanje vseh pomožnih blagajn in zavarovalnic na zadružni podlagi in s sistemom dokladnega kritja. Vodja sovjetske gospodarske delegacije Bojev je izjavil, da se je v teku obiska na Poljskem prepričal, da proizvaja Poljska izdelke, ki jih potrebuje Rusija in da se bodo zato trgovinski odnošaji med Poljsko in Rusijo poglobili. Rooseveltovi predlogi za rešitev svetovnega miru so napravili po vsem svetu silen vtis. Večina listov odobrava in pozdravlja Rooseveltov nastop, nekateri pa dostavljajo, da bi morali biti ti predlogi naslovljeni le na Nemčijo in da bi morali biti bolj jasni glede varnostnega vprašanja. Hitler je v svojem govoru izjavil, da sprejema Nemčija vse predloge Roosevelta, da je ideja germanizacije zastarela in da je strah pred Nemčijo čisto neupravičen, ker ne bo Nemčija kot neoborožena država nikdar napadla močno oboroženih drugih držav. Nemčija je za mir, a versajska pogodba ne sme veljati večno. Po odredbi Roosevelta ni v proračunu za 1. 1934. postavke od dohodkov vojnih dolgov, kar je dokaz, da so Združene države Sev. Amerike pripravljene na koncesije v vprašanju vojnih dolgov. S tem je bistveno olajšan uspeh londonske konference. Francoski in angleški generalni štab bosta objavila dokumente, ki neovrgljivo dokazujejo, da se Nemčija že olvorožuje. Angleški vojni minister je baje samo na podlagi teh dokumentov zagrozil s sankcijami, ki jih določa versajska mirovna pogodba. Ministra Franka je avstrijska vlada izgnala, ker ni prenehal z narodno socialistično agitacijo. Avstrijski poslanik v Berlinu je protestiral pri nemškem zunanjem ministru proti žalitvam, ki jih je izrekel bavarski minister dr. Frank na naslov kancelarja dr. Dollfussa, nemški poslanik na Dunaju Pa je protestiral proti sprejemu nemških hitlerjevskih ministrov. Nemci so odpovedali svojo udeležbo pri poletu čez Alpe, ki ga priredi avstrijski aeroklub. »Avstrijci so postali hlapci Francije« piše glavni organ hitlerjevcev »VOlkischer Beobachter« po dunajskih dogodkih. Italijanski listi hvalijo dr. Dollfussa in pišejo z največjim priznanjem o hajm-verovskih prireditvah na Dunaju. Belgijski zunanji minister je zavrnil nemško pritožbo zaradi požiga neke zastave s kljukastim križem. Bavarska vlada je prepovedala vse stranke, ker da je sedaj mesto le za splošno narodno gibanje, ki ga predstavlja narodni socializem. Po novem zakonu, ki ga pripravlja nemška vlada, ne bodo mogli Židje več podedovati zemlje. Židje ne bodo smeli biti več kmetovalci. V kitajskem Turkestanu so se uprli mo-hamedanci, zasedli glavno mesto Kašar in bodo sedaj proglasili neodvisno turkestan-sko državo. V bojih pred Pekingom so imeli Kitajci strašne izgube. Japonci so le še 15 km vzhodno od Pekinga. Prebivalstvo beži v paniki iz prestolice. Venizelos je sporočil predsedniku parlamenta, da se bo opozicija abstinirala od sej grškega parlamenta, ker ni zaščitena v parlamentu svoboda govora. O&ctd oboe tctywsUeqa dobrodelnega dcuUva /sP/MnoZ" De*tacsh/» ljubljanska kreditna banka Dne 13. tega meseca se je vršil ob številni udeležbi delničarjev XXXIII, redni °bčni zbor zavoda. Po pozdravnem nagovoru predsednika gospoda Alojzija Vodnika je poročal ravnatelj centrale g. Hanuš ivrofta o bilanci za leto 1932. Delničarjem Jo bilo razdeljeno poslovno poročilo za minulo leto, ki predočuje na kratko go-9podarske prilike v preteklem letu ter Poroča nato o poslovanju zavoda, številke bilance in računa izgube in dobička so se Qapram onim predidočega leta z ozirom na vladajočo krizo, kakor pri vseli drugih zavodih, precej zmanjšale, vendar pa je zavod zaključil poslovanje minulega leta z dobičkom Din 1,664.635'78, od katerega se dodeli 50% rezervnemu fondu, Din 600.060 pokojninskemu fondu lastnega uradništva, Din 120.000 kot bilančno nagrado uradni-štvu, dočim se ostanek, prištevši prenos dobička iz leta 1931. Din 2,464.868-32, skupno tedaj Din 3,326.272-26, prenese na novi račun. V bilanci je zlasti razveseljivo razmeroma visoko število vedno razpoložljivih novih naložb pri zavodu, ki znašajo že Din 19,173.546-64 in izpričujejo, da se kljub težkim gospodarskim razmeram po-vrača zaupanje v naš najstarejši slovenski denarni zavod. Na občnem zboru so bili iz upravnega sveta izstopajoči člani gg: podpredsednik dr. Ernest Rekar, Ladislav Pečdnka, dr. Edo Šlajmer in Herbert Woschnagg ponovno izvoljeni, na novo pa sta bila izvoljena m>sp. in^ Tomo Knez, solastnik tvrdke " Nnez v Ljubljani in inž. Oskar Dračar, . eindustrijec iz Maribora. V nadzorstvo Ie bil izvoljen poleg dosedanjih članov Franjo Hmelak, veleindustrijec na Rakeku. * Po računh Hosp. Rozhlcda je narasel °d 1. januarja tečajni kapital na praški borzi kotiranih delnic za 738 milijonov Kč »a 3953 milijonov. S tem je v letu 1932 nastala tečajna izguba v višini 130 milijonov več ko izravnana. Pri večjih podrtjih je tečajni kapital zelo narastel, tako PH Škodovih zavodih od 276 na 409 milijonov Kč. Nemška vlada je sklenila, da ne plača ' maju zapadlega obroka Youngovega posojila v zlatu. Ta sklep nemške vlade je zlasti v Angliji povzročil zelo ostro kritiko. Holandska banka je povišala eskontno obrestno mero od 2-5% na 3-5%, lombard-no pa na 4%. Od/UCLpfOA&kjt Sogodb, se bo pobiral skupni davek v prejšnji višini, v kolikor ni večja od sedanje. Najvažnejše spremembe se po tej noveli skupnega davka na poslovni promet nanašajo na uvoz alkohola, parfumerij, tekstilne industrije in pletarske izdelke. Poleg tega je določena višina skupnega davka na poslovni promet za trgovske in kmečke mline. Ti plačajo skupni davek po rubriki 4, to je 6% za vsako količino zmletka, ki ga stavijo v promet. O prodanih količinah se mora izstaviti vsakemu kupcu račun po uradnem vzorcu. Če se prodaja po lastnih prodajalcih, potem izstavljajo ti račune in izroče pristojni davčni upravi na račun mlina. Osebe, ki se bavijo s trgovino ali z obrtnim, oziroma industrijskim predelavanjem moke, morajo na zahtevo oblasti dovoliti vpogled v knjige in račune o kupljeni moki, ker bi drugače morali plačati skupni davek od vse količine moke in za ves čas, za kateri se ne more z računi dokazati, da je bila dana v promet moka, za katero je davek že plačan. Če se na podlagi zbranih podatkov ali na drug način ugotovi, da so te osebe dajale v promet, oz. predelovale moko, od katere ni bil davek plačan, bo ocenila davčna uprava višino tega prometa in odredila davek po rubriki 4. Rooseveltovi predlogi za ohranitev miru Nemška sabotaža razorožitvene konference ter izjave nemških vodilnih politikov, da se bo Nemčija pričela oboroževati, vse to je do skrajnosti poostrilo zunanje politično situacijo, da je evropski mir v vedno večji nevarnosti. Zlasti je situacija napeta v pričakovanju na Hitlerjev govor in sklepe nemškega parlamenta, ki odloči, če pride do pomirjenja ali pa nastane skoraj brezupen mednarodni politični položaj. V tej največji napetosti je še pred pričetkom uradne seje nemškega parlamenta naslovil predsednik Roosevelt na vse države, ki bodo zastopane na londonski konferenci in tudi na sovjetsko Rusijo posebno spomenico, v kateri poziva vse države, da ob dvanajsti uri rešijo razoro-žitveno konferenco in s tem omogočijo tudi uspeh londonske gospodarske konference. Ta konferenca bo največje važnosti za zboljšanje socialnih razmer in za ■rešitev sedanje gospodarske krize. Nato predlaga predsednik Roosevelt svoj načrt, kako rešiti razorožitveno konferenco. Njegov načrt vsebuje te štiri točke: 1. Vse države naj podpirajo MacDonal-dov predlog za odpravo napadalnega orožja. 2. čim prej naj se sklene mednarodna pogodba o potrebnih ukrepih za izvedbo tega načrta. 3- Dokler se ti ukrepi pripravljajo, naj nobena država ne poveča svoje oborožitve čez mero, ki ji je določena po veljavnih pogodbah. 4. Vse države naj sklenejo svečano definitivno pogodbo, s katero se obvežejo, da ne bodo čez meje poslale nobene oborožene sile. Če se katera velesila ne bi hotela odkritosrčno pridružiti tem ciljem, bo pot do svetovnega miru še težja in Če te osebe kupijo moko od koga drugega in ne od mlinarja, potem morajo to prijaviti davčni upravi in naznaniti prodajalca in vrednost kupljenega blaga. Če prodajalec ni trgovec, se mora takoj tudi plačati davek v višini 6%. Kdor se ne bi po tem ravnal, proti temu se uporabi odredba iz prejšnjega odstavka. Mletje na merico za osebe, ki ne veljajo kot kmetje, podleži davku v višini 6% in na podlagi prodajne cene, po kateri prodaja moko mlin. Če se ta mlin ne bavi s prodajo, potem se vzame kot temelj borzna cena zmlete moke. Če je borzna manjša od prometne, velja slednja. V računih, ki se izstavljajo po uradnem obrazcu, se mora tako za prodajo na lasten račun, ko za mletje na merico vpisali količina, vrsta in vrednost blaga, ki se stavi v promet. Na vsako v promet dano vrečo proti plačilu zmlete moke, morajo osebe, ki niso kmetovalci, postaviti vinjeto, ki se nalepi na gornjem koncu vreče, malo nižje, kjer se vreča zveže. Na vinjeti mora biti ime tvrdke (mlin), dan prodaje in knjiženja. Mletje na merico kmetovalcem podleži splošnemu davku na poslovni promet od prejetega plačila za uslugo. Če se plačilo sprejema v moki ali če se žito, prejeto kot plačilo predela v moko, potem se plača za to žito 6% davek. Mlinski proizvodi v mlinih nabavljalnih zadrug ali Saveza v prometu s svojimi zadrugami ne plačajo skupnega davka. Prodaja moke bodisi v vidu viškov bodisi v nasprotju z zadružnimi pravili tretjim osebam podleži skupnemu davku. Predelovalci žitnih mok (peki, slaščičarji, fabrikanti in podobno) plačajo davčni dodatek za predelavo moke v višini 3%. Za prodajo moke na trgih morajo občinske uprave pobirati skupni davek v višini 6% od vsake osebe, ki ne dokaže z računi, od koga je kupila moko in da je davek že plačan. Če se pri onih, ki se bavijo s trgovino ali predelanjem moke, najdejo količine, od katerih ni bil plačan davek, bodo ti odgovarjali za utajo na isti način, ko prodajalci. Železniške in ladijske postaje in vsa prevozna podjetja morajo pristojnim davčnim upravam koncem vsakega meseca sporočiti podatke o natovorjeni moki in sicer: število vagonov, težo, pošiljatelja in prejemnika. civilizirani svet bo znal, na koga pade odgovornost za ta neuspeh. Te Rooseveltove točke so resen opomin Hitlerju, da dobro prevdari, kaj bo govoril na seji nemškega parlamenta, ker od njegovega govora je odvisen mir v Evropi in s tem rešitev gospodarske krize. Rooseveltov predlog je prišel v pravem času in pomeni učinkovito dejanje za ohranitev miru. Upati je, da ta njegov klic ob dvanajsti uri ne bodo preslišali niti sfanati-zirani hitlerjevci. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe o dobavi 20 ovojev Ozalid-papirja, 200 q negašenega apna in 80 m3 smrekovih in borovih hlodov; do 21. junija t. 1. pa o dobavi 1 električnega motorja. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. maja 1.1. ponudbe o dobavi 30 gumijastih plošč. Direkcija državne železarne Vareš-Maj-dan sprejema do 24. maja t. 1. ponudbe o dobavi 900 kg bencina. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. junija 1.1. ponudbe o dobavi 700 m* linoleja, 400 kg lepila za linolej in 330 kg usnja; do 6. junija t. 1. o dobavi ca 330 kg transmisijskih jermen; do 8. junija t. 1. pa o dobavi 1650 metrov platna, 350 ducatov cinkastih gumbov in 59 vreten sukanca. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. junija t. L ponudbe o dobavi 50 izolatorjev. Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe o dobavi 170 ročnih mikljastih ur za aivi-atike. iunohia tctywUia PODALJŠANJE TRGOVINSKEGA SPORAZUMA Z GRŠKO Ker je potekel rok dopolnilnega trgovinskega sporazuma z Grško, se je ta s pristankom grške vlade podaljšal do 1. julija. Med tem se bodo vodila nova pogajanja na sedanji podlagi, po kateri se 65 odstotkov jugoslovanskega uvoza v Grčijo plača v devizah, 35 odstotkov pa v bonih za kritje jugoslovanskega uvoza iz Grčije. OLAJŠAVE ZA SADNI IZVOZ Da se olajša izvoz sadja, je železniško ministrstvo odredilo, da se vagoni s sadjem priklopijo k osebnim vlakom. Nadalje je odredilo ministrstvo znižanje pristojbin za telefonske pogovore in brzojavke za izvoznike sadja. NAZADOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKE ZUNANJE TRGOVINE V aprilu je češkoslovaška zunanja trgovina zlasti nazadovala zaradi plačilne vojne z Nemčijo. Uvoz si je lahko nabavil predmete od drugod, dočim si izvoz ni mogel najti pravega nadomestka za zaprti nemški trg. Vendar pa je bila trgovinska bilanca v aprilu aktivna za 19 milijonov, dočim je bila v lanskem aprilu pasivna za 91 milijonov Kč. Nazadovanje češkoslovaške zunanje trgo- vine se jasno vidi iz teh številk; Aprila: 1933 1932 1931 1930 * v milijonih Kč ves promet 840 1417 2174 2869 izvoz 411 663 1168 1416 uvoz 430 754 1006 1453 V prvih štirih mesecih: v milijardah Kč ves promet 3-4 5-2 7-9 lil izvoz 1-7 2-5 4-3 5-7 uvoz 1-6 2-7 3-6 5-4 »KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Karlovška c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Izvoz krompirja v ČSR. Zbornica TOI opozarja, da je češkoslovaško ministrstvo za poljedelstvo odobrilo za leto 1933 uvoz jugoslovanskega krompirja. Pojasnila o pogojih uvoza daje Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani. Angleška trgovinska pogodba s skandinavskimi državami je bila podpisana. Francija je obdačila uvoz kontingentira-nega premoga in koksa z 2 frankoma za tono. Sovjetska vlada je zahtevala od avstrijske vlade, da se vrši trgovinski promet med Avstrijo in Rusijo v razmerju 1 : 2, da bi Rusija dvakrat toliko uvozila v Avstrijo, ko iz nje izvozila. Avstrijska vlada je to zahtevo odločno odbila in zagrozila, da bo prepovedala vsak uvoz ruskega blaga, če bi sovjetska vlada vztrajala na tej zahtevi. Ker more Rusija po sedanjih dogovorih uvoziti v Avstrijo blaga še za 8 milijonov šilingov, je pričakovati, da bo sovjetska vlada odnehala. Češkoslovaške bombažne predilnioe so vsled padca dolarja in pocenitve bombaža znižale cene za prejo in sukanec za 45 vinarjev pri kilogramu. Gdua prašek »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 17. maja objavlja: Pravilnik za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925. — Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. marca 1933. Besedilo: Boh & Ko., jugoslovanska-ameriška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani. Vstopil je kot javni družabnik inž. Fran Domladiš, industrialec v Ljubljani, Vrtača 8; zbog tega javna trgovska družba od 1. januarja 1933. Družabnika zastopata družbo oba kolektivno. Dei. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933. Firm. 246 — Rg A VI 185/3. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Delniška družba pivovarne Union. Izbrišejo se upravni svetniki: Pogačnik Josip, dr. Windischer Fran in Neweklowsky Karol, vpišeta pa se upravna svetnika Pogačnik Bogdan, bančni ravnatelj v Mariboru, in Lorber Rudolf, tovarnar v Žalcu. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933. Fi 58/33 - Rg. B I 34/38. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Komisija in trgovina c usnjem Union, družba z o. z. Po sklepu občnega zbora z dne 6. aprila 1933. se je izpremenila družabna pogodba z dne 21. februarja 1933. v točki »Šestič«, odstavek 1., in v točki »Sedmič«, ki se sedaj glasita: 1. »Šestič«, odst. 1.: Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih imenuje občni zbor. 2. »Sedmič«: Dokler ima družba le enega poslovodjo, zastopa družbo in podpisuje družbino firmo samostojno ali poslovodja, ali eventualno nastavljeni prokurist; če pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo in podpisujeta družbino firmo kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom. Izbriše se poslovodja dr. Pleša Pero, advokat v Zagrebu, ker je odstopil. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. aprila 1933. Fi 15/33 - Rg. C V 108/2. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Nicotless« družba z o. z. Z notarskim zapisom z dne 31. marca 1933., red. št. 521, se je izpremenila točka »Petič« družabne pogodbe in se glasi: »Poslovodstvo družbe sestoji iz dveh poslovodij. V družabni pogodbi postavljena poslovodji družabnik Vokač Franc v Ljubljani, Krekov trg št. 10, in novi družabnik Praprotnik Edvard v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15, ostaneta še nadalje poslovodji družbe. Družabniki imenujejo poslovodstvo diužbe s sklepom, storjenim s pristankom 60% (šestdeset odstotkov) celokupne osnovne glavnice.« Izbriše se poslovodja Pehani Otmar. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933. Fi 43/33 - Rg. C IV 38/5. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Ing. Guzelj. Izbriše se Rupena Ivanu podeljena prokura. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933. Firm. 242 — Rg A VI. 188/3. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Jugoageneija Cesnik in dru-govi. Obratni predmet: Zavarovalna agentura in trgovska agentura z živili in industrijskimi predmeti. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 15. aprila 1933. Družabniki: Cesnik Venčeslav, priv. uradnik v Ljubljani VII, Gubčeva 11. Leder Janko, priv. uradnik, Ljubljana VII, Frankoipanska 29. Vydra Arnold, priv. uradnik, Moste, Prešernova 15. Družbo zastopata po dva družabnika lektivno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933. Fi 41/33 - Rg. A VII 120/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Ljubljanska komereijalna družba z o. z. Izbriše se prokura Jerala Franceta. Kolektivna prokura je podeljena gosp. Urbančiču Valentinu v Ljubljani, Blei-vveisova oesta 18. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. aprila 1933. Fi 10/33 — Rg. C I 55/24. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica »a Slovenijo, Ljubljana. Vpišejo se člani upravnega odbora: Franjo Medič, industrialec, dr. Egon Stare, odvetnik, in Ivan Bratuš, industrialec, vsi v Ljubljani. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933. Firm. 248 - Rg B II 15/26. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Union«, hotelska in »tav-binska d. d. v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Peterca Franc, vpiše pa član upravnega sveta Kralj Anton, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1933. Fi 50/33 — Rg. B I 21/45. * Sedež: Manbor. Besedilo: Job. Martinz. Izbriše se prokura, podeljena Alfonzu Sirku. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. aprila 1933. Fi 4/33 — Einz. I 3/17. * Sedež: Maribor. Besedilo: Podravska tiskarna družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se dosedanji poslovodja dr. Žnuderl Makso, vpiše pa novi poslovodja Strašnik Alojz, lastnik tiskarne v Mariboru, Vrtna ul. 21. Praviico družbo zastopati in firmo podpisovati ima poslovodja Strašnik Alojz samostojno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933. Fi 51/33 — Reg. C II 52/12. Sedež: Maribor. Besedilo: Viljem Freund. Obratni predmet: Tovarna usnja. Izbriše se družabnik Viljem Freund zbog smrti. Odslej samoimetnica dosedanja družabnica Marta Freund. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933. Fi 65/33 — Reg. A I 132/25. * Sedež: Mojstrana. Besedilo: Portland-cementna tovarna d. d. Dovje v likvidaciji. Izbriše se prokura VVinzig Filipa. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. marca 1933. Firm. 272 — Rg B II 172/12. * Sedež: Pobrežje pri Mariboru. Besedilo: M. Sečko & Co, mehanična tkalnica. Izbriše se družabnik Sečko Matija zbog izstopa iz službe. Za namestovanje upravičeni so odslej Hugo Štern, industrialec, Wien I., Gonzagagasse 19, in Bock Rudolf, VVien I., Gonzagagasse 19, oba javna družabnika tvrdke Hugo Štern & Co., Wien I., Gonzagagassel9, in sicer vsak zase samostojno. _ Podpis firme se vrši odslej na ta način, da pristavi Štern Hugo ali Bock Rudolf samostojno od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. aprila 1933. Fi 64/33 — Reg. A III 230/3. * Sedež: Škofja Loka. Besedilo: M. Juvan nasl. Izstopil je javni družabnik Thaler Rafael, vstopil pa je kot javni družabnik njegov sin Rado Thaler, trgovec v Škofji Loki, Nunska ul. 2. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. marca 1933. Firm. 228 - Rg A I 171/13. * Sedež: Murska Sobota. Besedilo: B. Ascher & sin. Izbriše se dosedanja imetnica Matilda Arvai, vpiše pa novi imetnik Vincenc Arvai, trgovec v Murski Soboti. Izbriše se kolektivna prokura dr. Va-lyia Aleksandra, Valyi Elizabete, Ar-vaia Vincenca in Kohna Samuela, vpiše pa prokura, podeljena Veri Arvai, roj. Kraus, trgovčevi soprogi v Murski Soboti. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 27. aprila 1933. Fi 98/33 - Reg A II 160/5. * Sedež: Murska Sobota. Besedilo: Brata Šiftar. Vstopil je v družbo tretji družabnik Hahn Pavel, trgovec v Murski Soboti. Besedilo odslej: Brata Šiftar & Hahn. Pravico zastopati družbo ima vsak družabnik samostojno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 27. aprila 1933. Fi 96/33 — Reg A II 223/3. * Sedež: Tezno-Maribor. Besedilo: Bratje Bacher in drug, družba z omejeno zavezo. Izbriše se dosedanji poslovodja Ba-člier Feliks. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 4. maja 1933. Fi 117/33 - Reg C II 84/6. Občni zbori »Elektroindustrija«, d. d. ima 2. redni občni zbor dne 30. maja ob 3. popoldne v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13. Tovarna motvoza in vrvarna, d. d. v Gro-supUjem ima XI. redni občni zbor dne 29. maja ob 10. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi v Šoštanju ima IX. redni občni zbor dne 30. maja ob 15. v fabrični pisarni. Tovarna hranil »Triglav« d. d. v Šmarci ima redni občni zbor dne 31. maja 1933 ob 9. v hotelu »Union« v Celju. Zveza gospodarskih zadrug ima VIII. redni letni občni zbor dne 25. junija 1933 ob 10. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Trjiu jmroiiLi ljubljanski živilski trg Na mesnem trgu se je nekoliko podražila teletina, ki se prodaja najboljše vrste po 16 Din kg. Tudi svinjina se je nekoliko podražila. Goveje meso pa se prodaja še po stari ceni. Jajca se prodajajo po !•— do 1-25 Din par. Perutnina se prodaja slabo, njena cena je ostala neizpremenjena. Na zelenjadnem trgu so se pridelki precej pocenili in temu primerno tudi povečale merice. Tudi tuja salata se je pocenila in se prodaja po 5 do 6 Din za kg. Grah se prodaja po 6 Din kg. Kislo zelje (kmečko) je po 2*50, trnovsko po 4 Din. Na trgu so se pojavile tudi že prve gobe. Prodajajo pa samo še mavrohe in sicer po 5 Din merica. Jabolka najboljše vrste se prodajajo tudi po 9 Din kg, a je le malo kupcev. ŽITNI TRG Na ljubljanski borzi je tendenca neizpremenjena. Nudi se franko slovenska postaja: baška pšenica po 74 kg po 277 do 282*50, 77 kg po 295 do 297*5 Din; koruza baška promptna po 112*50 do 115, za maj po 120 do 122*50; moka baška št. 0 po 425 do 430, banatska po 435 do 440. Tudi na vojvodinskem žitnem trgu je tendenca neizpremenjena. DUNAJSKI SVINJSKI SEJEM Na sejem z dne 16. maja je bilo postavljenih 9266 pršutarjev in 2083 Špeharjev, od zadnjih 107 iz Jugoslavije. Cene so bile te: Špeharji I. vrste po 1*58 do 1*60, II. po 1*54 do 1*57, kmetski po 1*55 do 1*62, pršutarji najboljši po 1*65 do 1*75, druge vrste po 1*54 do 1*60 šilingov za kg žive teže. Kupčija je bila živahna. Cene Špeharjev so padle za 10 do 12 grošev. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Četrtek, dne 18. maja: Izprcobrnitev Fer-diša Pištore. Red D. Petek, dne 19. maja: Zaprto. Sobota, dne 20. maja: Karl in Ana. Red B. OPERA Četrtek, dne 18. maja: ob 16.: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Petek, dne 19. maja: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 30 dinarjev navzdol. Sobota, dne .20. maja: Andre Chenier. Red A. <8 d) m S) (8 0) 0) a d) > 9 0) u H * * a Sm c 9 u (8 C 9 IP* U 9 > 9 D) * C 9 ■d 9 > (8 N X (8 m > Sirzojavi: SKrispercoloniate JCjubljana — ‘Gelefon št. 2263 Ani. Krisper Coloniale Lastnik: Josip Vovlič ‘Veletrgovina koloni-jalne robe. 1Velepražama kave. Mlini za dišave. ločna postrežba. Ljubljana iDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Haloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolage, ‘Grgovd in industrijciJ Trgovski lisi se priporoča za inattviranjel Higienske instalacije kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jakob Fligi dediči Telefon 33-53 Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 Motvoz Grosuplje doma! slovenski izdelek Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvarna d- d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR - Za Tr*ov*ko-indu*tFijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O HICHALEK, Ljubljana,