wrrr» Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Albin Ankon, Martina Kralj, Gusti Cvetežar, Vinko Keržan, Milan Majcen in Branko Bizjak (odgovorni urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XIV. Litija, oktober 1973 Številka 10 Nekateri cilji, ki smo si jih zadali Člani kolektiva so na zboru delovnih ljudi dokončno potrdili dopolnjeni Statut podjetja. Iz temeljnih določb statuta na kratko povzemamo: »Delovni ljudje združeni v Predilnici Litija, ki je samostojna organizacija združenega dela, v kateri svobodno združujejo svoje delo z družbenimi sredstvi ter s tem razširjajo osnove lastnega in družbenega dela ter s tem zadovoljujejo lastne in družne interese, sprejemajo naslednje cilje svoje organizacije: — dvig življenjske ravni svojih članov z razširjanjem materialne osnove gospodarjenja in s stalnim večanjem učinkovitosti in uspešnosti delovanja, s tem pa sredstva podjetja in ravni osebnih dohodkov, — modernizirati tehnologijo in slediti tehničnemu razvoju, da bi se čim uspešneje vključevali v delitev in menjavo dela, tako doma kot v mednarodnih razmerjih, — doseči čim uspešnejše proizvodne cene, da bi z njimi utrdili svoj položaj na domačem in tujem trgu, — slediti fiziološkim, psihološkim in socialnim problemom, ki jih poraja moderna družba in s tem ustvarjati pogoje za čim boljši osebnostni razvoj članov delovne skupnosti, — izboljšati kadrovsko strukturo, delovne pogoje in skrb za življenjsko raven članov delovne skupnosti ter uresničevati načelo delitve po delu, — zagotoviti ustrezno raven osebnega in družbenega standarda svojih članov z ustrezno gradnjo sta- novanj, varstvenih, rekreacijskih in socialnih institucij bodisi samostojno, bodisi v povezavi z drugimi organizacijami združenega dela ali z družbeno-poli-tično skupnostjo, — zagotavljati stalen sistem izobraževanja, ki naj omogoči vsem članom ustrezno napredovanje ter zagotavljanje socialne varnosti, — uresničevati humane medsebojne odnose, ki temelje na neodtujljivi pravici do samoupravljanja.« Na zborih delovnih ljudi smo se odločili Po ustavnem dopolnilu XXI zvezne ustave imajo delavci pravico organizirati vsak de'l. delovne organizacije, ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen, kot temeljna organizacija združenega dela. Po čl. 34 Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register pa organiziranje Kolektiv je z zanimanjem spremljal razlago temeljnih organizacij združenega dela pripravlja delovno telo (odbor), ki ga sestavljajo delegati ddlavci, izvoljeni v vseh delih delovne organizacije. Ta odbor oz. njegova komisija pripravi analizo pogojev za ustanovitev TOZD, delavci pa na zborih ugotovijo ali so podani pogoji za ustanovitev TOZD šele, ko obravnavajo že omenjeno pismeno analizo. Odbor za izvedbo priprav v naši delovni organizaciji je 13. 9. 1973 obravnaval analizo, ki jo pogojuje prej omenjeni zakon in zavzel stališče, da se v naši delovni organizaciji ne ustanovijo zaenkrat TOZD. Dne 2. 10. 1973 sta dva zbora delovnih ljudi na sestanku obravnavala med drugim analizo pogojev za možnost ustanovitve TOZD. Zbora sta bila soglasna, da delovna organizacija nima pogojev za ustanovitev posameznih delov v našj delovni organizaciji kot TOZD in da ostane oz. se organizira kot enotna delovna organizacija brez TOZD. Tej organizaciji ustrezno se sprejme odgovarjajoč statut. Iz analize povzamemo, da imamo v naši delovni organizaciji dele, ki predstavljajo delovne celote (predilnica, sulkalnica, stroč. nar-na, obrat družbene prehrane). V proizvodnji, treh prvo imenovanih obratov nastopajo produkti, ki so tržno blago, imajo svoj trg zunanji oz. notranji, znane so tudi tržne cene produktu. Organiziran je tudi obračun pro-(Nadaljevanje na 3. strani) Volitve sc pred nami Glede na to, da je potekla mandatna doba samoupravnih organov in v zvezi z ustavnimi spremembami bomo v najkrajšem času izvedli volitve novih organov. Res, da bo z novimi statutarnimi določili prešlo več odločitev na celotni kolektiv, vendar bodo zelo odgovorne naloge imeli še vedno poslovodeči organi podjetja. K njim spada po novem tudi strokovni kolegij, ki je bil doslej le posvetovalni organ, v bodoče pa prevzema nase tudi odgovornosti in odločanje. Pomemben in odločujoč uipravljalec ostaja še vedno delavski svet. Iz dosedanje pralkse pa lahiko vidimo, da so tudi kolektivni organi DS (Komisija za del. razmerja, Komisija za izrekanje ukrepov, Stanovanjska komisija) in ostale komisije imeli pomembno vlogo pri upravljanju podjetja. Člane vseh samoupravnih organov bomo izbirali na volitvah. Koga predla, ga ti, koga izbrati? Tisti, ki so bili v tej mandatni dobi -v DS ali izvršilnem odboru in kolektivnem organu zaporedoma, ne morejo ponovno kandidirati. Novost, ki jo uvajamo tokrat je odbor delavske kontrole. Ta -spremlja in nadzoruje delo in sklepe in izvrševanje sklepov -kolektivnih in individualnih organov. -Zato bo moral biti sestav tega organa posebno dobro izbran. Izbira je še vedno velika. Predlagajmo in izbirajmo tiste ljudi, ki znajo trezno preudarjati ne samo s svojega osebnega stališča, temveč ob pravem času uskladiti interese delovne enote, k j jo zastopajo in skupne cilje podjetja. Ni resnica, da naj člani samoupravnih organov le: kimajo pripravljenim predlogom, utemeljeni »ne« je lahko prav tako na mestu, če je to v korist kolektiva ali njegovih članov. Zakaj ustavne spremembe? Vodilna misel sedanjega političnega utripa naše dežele se Ikaže v razpravah o novih ustavnih spremembah, ki jih prinaša predlog zvezne in republiške ustave, kakor tudi osnutki novih statutov. Poleg uvajanja samoupravljanja v 1. 1950, štejemo sedanji trenutek kot najpomembnejšo prelomnico v dosedanjem 23-letnem utrjevanju in izpopolnjevanju našega v svetu edinstevmega samoupravnega socialističnega sistema. Pri vseh sedanjih razpravah preko sredstev javnega obveščanja pa gotovo premalo pojasnjujemo tudi vzroke, ki so pogojevali sedanje spremembe. S tem v zvezi je namen tega članka kratka pojasnitev bistva modela samoupravljanja, osnovnih značilnosti sedanjega obdobja in pa namen sedanjih sprememb samoupravnega sistema v delovnih organizacijah. A. Bistvo in cilji samoupravi j anj a Samoupravljanje je zapleten in raznovrsten družbeni pojav in ni samo oblika upravljanja (t. j. določanja temeljne politike in ciljev), marveč je tudi odnos med ljudmi, ki delajo. Bistvo samoupravi j ainja je človekova osvoboditev od prisilnega dela, katere cilj je tudi humanizacija odnosov, da bi se človek osvobodil oblasti in odpravil svoje duševne, delovne in človeške slabosti. Uresničitev človekove svobode pa je povezana z odpravo odtujenosti, kot nasprotjem svobode. Najbolj usodne posledice ima odtujitev delavca od proizvodov dela, tj. ekonomska odtujitev. Samoupravljanje je torej ustvarjanje takih možnosti, da bo delo izgubilo »prisilni značaj« in se bodo lahko uveljavile ustvarjalne sposobnosti posameznika, ki so med ljudmi zelo enakomerno porazdeljene. Človek je razumno bitje, zato ga prisila dela (predvsem fizičnega) omejuje in dela nesvobodnega. Osvoboditev od dela me pomeni brezdelja, pač pa pomeni, da mora delo postati zadovoljstvo. To bo doseženo takrat, ko bo človek opravljal tista dela, v katerih ise bodo njegove osebne sposobnosti najbolj odrazile. Družba kot celota pa 'bo dosegla največji napredčk, kadar bo izkoristila ustvarjalne (razumske) sposobnosti vsakega posameznika. Bistvo samoupravljanja kol družbeno-ekonomSkega odnosa opisujemo z izrazom družbena lastnina proizvajalnih sredstev. Pri tem pa procesa uresničevanja samoupravljanja in družbene lastnine potekata vzporedno, to pomeni, da samo v tolikšni meri, v kolikšni resnično obstoja družbeno samoupravljanje, lahko govorimo o resnični družbeni lastnini. Samoupravljanje je ožji pojem od pojma socializem, stična točka obeh pa je demokratičnost odločanja. Torej je sa- moupravljanje tudi socialistična demokracija, za katero je značilna neposrednost množic v upravljanju in odločanju. Za samoupravno de. mokratično odločitev imamo lahko zato le tisto, ki jo skupina sprejme v celoti in ne s preglasovanjem večine nad manjšino, kajti to je reševanje nasprotja interesov s prevlado enega interesa (večine) nad drugim (manjšine). B. Samoupravljanje v sedanjem obdobju Značilnosti sedanje stopnje razvoja samoupravnega sistema so praktično ugotovljene z raziskavo v več deset delovnih organizacijah in sicer z analizo porazdelitve vpliva, odgovornosti in odnosa med upravljanjem in vodenjem. SLIKA 1 Porazdelitev vpliva in odgovornosti: Vpliv (moč, kontrola, avtoriteta) posameznika ali skupine razumemo kot usmerjanje ali določanje dogajanj v podjetju, odgovornost pa kot prevzemanje vseh pozitivnih in negativnih posledic takega dela (vpliva). Samoupravna organizacija izhaja iz enakosti vseh članov delovne skupnosti in naj bi zato imel vsak posameznik enako velik vpliv (moč, kontrolo) in s tem tudi odgovornost. Rezultati raziskav v podjetju pa so pokazali povsem drugačno sliko. Kot vidimo na sliki 1 ima dejansko naj večji vpliv vodilna linija (direktor, šefi sektorjev in obratovodje), sledi samo- PORAZDEUTEV VPLIVA > (D -P •H r-f O 'ti N ti u O Pt ti > •H H £ P* H- 4 CD c+ O 4 tt< H- to (D pr ct O 4 CD* <1 0 01 4 P ct O <1 O s CD* Pv O % to p- to <1 CD ct H- N <1 4 to< H ti H- S o 4 tSJ <1 CD ts P w o ti H- to ct o <1 ti 2. m ct 4 H- to - H' D P* H- K1 pi ct P- O M ž; O H- upravna linija (delavski svet, izvršilni odbor), nato politična linija (zveza komunistov, sindikat) in kot zadnji, najštevilnejša skupina t. j. delavci kot osnovni nosilci samoupravnih pravic. Ti podatki kažejo, da imamo v praksi dejansko oblastno (avtoritativno — oblast je ina vrhu) porazdelitev vpliva (moči), ki temelji na podrejenosti (hi-rarhiji), kar pa je v nasprotju s teoretičnim modelom samoupravljanja. Kot bistve-* na značilnost ipa je ugotovljeno še drugo nasprotje, namreč, da imajo delavci t. j. skupina z najmanj vpliva naj večjo odgovornost in nasprotno vodilna linija z največjim vplivam najmanjšo odgovornost (kazenska odgovornost pri tem ni upoštevana). Da bi bila slika še popolnejša je raziskana tudi želj ena porazdelitev vpliva. Ti podatki so precej drugačni od dejanskih, ikar pa pomeni da delavci niso zadovoljni z obstoječim stanjem. Iz slike 2 je razvidno, da delavci ine predlagajo, da se zmanjša vpliv posameznih skupin, temveč želijo povečanje vpliva pri vseh najbolj pa pri Skupinah z majinižj im dejanskim vplivom. Naj večje povečanje želijo za skupino »delavci«, torej močnejše neposredno samoupravljanje. Največji vpliv naj bi imel delavski svet, nato direktor in vodje delovnih enot. Glede odgovornosti pa delavci menijo, da bi morale skupine ali posamezniki z največ vpliva imeti tudi največ odgovornosti. Iz rezultatov opisanih raziskav izhaja visoka verjetnost, da imajo danes v delovnih organizacijah delavci — formalni nosilci samoupravljaL nih pravic — dejansko najmanj vpliva in največ j o odgovornost in da ima vodilna linija ob nizki odgovornosti največji vpliv, torej še vedno usmerja (določa) dogajanja v podjetju. To pa pomeni, da imamo danes v naših podjetjih dvojno (dualistično) strukturo, na eni strani vodstveno hierarhijo (princip podrejenosti) in na drugi strani samoupravno strukturo (princip enakosti). Tako stanje pa povzroča celo vrsto nasprotij (konfliktov), ki jih označujemo tudi kot problem »upravljanja« im »vodenja«. Upravljanje in vodenje Upravljanje pomeni določanje poslovne politike im njenih temeljnih ciljev in je domena samoupravnih organov, vodenja pa pomeni sprejemanje odločitev za uresničenje začrtane poslovne politike in je domena vodilne linije. Problem izhaja iz delitve dela. Za vodilna delovna mesta se namreč zahteva višja a!li visoka formalna izobrazba in tem delovnim mestom prilagojena tudi organizacija strokovnih Služb. Po drugi strani pa samoupravni organi ne morejo ocenjevati stro- kovnosti predlogov kar vodi v navideznost (formalizacijo) samoupravi j anj a. To pa pomeni kot je pokazala porazdelitev vpliva, da je vodilna linija dejansko tista, kj lahko izhajajoč iz delitve dala s predlaganjem njej ustreznih rešitev odloča tudi o politiki podjetja. Talko stanje v obstoječem sistemu omogoča strokovnim službam, da lahko uresničijo tudi predloge, ikj niso v interesu večine. Vodilna linija se obnaša torej kot nosilec oblasti do kolektiva, kar potrjuje tudi analiza protestnih prekinitev dela (ob Skrajno zaostrenih situacijah) s katerimi se izključno rešujejo nasprotja imed delavci im vodilnimi. C. Samoupravljanje po ustavnih spremembah Naj večji pomen novo oblikovanih ustavnih določil je v tem, da je v njih velik poudarek ina reševanju opisanih in drugih nasprotij (konfliktov), ki so se doslej pojavljali -v praksi in so predstavljali oviro nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. Reševanje nasprotja med vplivom in odgovornostjo Osnovno pomanjkljivost obstoječega sistema, nizek (ali celo najnižji) vpliv skupine »delavci« odpravlja novo določilo, da delavci uresničujejo samoupravno kontrolo po posebnem voljenem orga, nu samoupravne kontrole. Na ta način se brez dvoma bistveno povečuje vpliv delavcev, kot najštevilnejše skupine. Z novo ustavo pa je razčiščeno tudi vprašanje odgovornosti, saj v nasprotju z ugotovljenim stanjem, (ko ima vodilna linija tib največjem vplivu najmanjšo odgovornost), ustava jasno določa, da je odgovornost vsakega člana kolegijskega poslovodnega organa (sedanji strokovni kolegij), kot .tudi odgovornost individualnega poslovodnega organa (direktorja) odvisna od njegovega vpliva na spre-je ali izvršitev odločitev. To določilo uvaja logično nujo, da mora biti odgovornost premosorazmenna vplivu (kontroli, moči, avtoriteti), ki jo ima na dogajanje posamez. nik, samoupravni ali poslovodni organ. Pri tem je torej upoštevan dejanski vpliv in ne le vpliv, liti izhaja iz teoretičnega modela samoupravne organizacije (vsi enak vpliv). Reševanje nasprotja med upravljanjem in vodenjem Ta bistveni problem samoupravljanja v veliki meri rešuje novo ustavno dotočilo, da v organ upravljanja ne more biti izvoljen -delavec, ki je kot individualni poslovodni organ (direktor) ali član kolegijskega poslovodnega or. gana (sedanji strokovni kolegij), odgovoren organu upravljanja, ki ga tudi voli. Namen te spremembe je onemogočiti, da ibi se vodilni po. ložaj lahko povezal še z odgovornim položajem v uprav- (Nadaljevanje na 3. strani) Redukcija in mi Z omejitvijo porabe elek-zato so prizadevanja zaposie-trične energije v preteklem nih vredna pohvale. mesecu smo utrpeli precejšnjo škodo. Po približnih izračunih znaša ta 40.000 kg preje ali preračunano v dinarje 1,724.000 din. Seveda nam tega primanjkljaja ne bo nihče povrnil. Delavski svet je o problematiki razpravljal in predlagal naj ibi člani kolektiva del izgubljenega delovnega časa nadomestili v podaljšanem in nedeljskem delu. Predlog delavskega sveta so člani kolektiva uresničili. Opravljeno delo je omililo finančne posledice, pa tudi glavne obveznosti iz pogodb smo lahko izpolnili, Ob tej priliki je delavski svet sklenil, naj se prouči možnost nabave večjega agregata, ki bi v podobnih situacijah omejitve dobave električnega toka nadomestil del energije in s tem zmanjšal zastoje v proizvodnji. Sicer nam nekoliko šted-nje pri elektriki tudi v času, ko je odjem neokrnjen ne bi škodilo. Z delno izključitvijo bojlerjev, grelnih naprav in klime, bi lahko prihranili kar znatne vsote — seveda pa je to tesno povezano z udobjem, ki smo se ga že kar dobro navadili. Daljnovod že, samo ne vedno pod napetostjo Besede eno - praksa drugo V začetku leta je bilo v Zveznem izvršnem svetu govora o tem, da je gospodarstvo z raznimi dajatvami preveč obremenjeno in da je zato potrebno podvzeti takšne ulkepe, ki bodo pustili gospodarskim organizacijam več sredstev. Za prvo polovico leta so že znani podatki, ki kažejo, da je ostalo le pri besedah. Na primer: V letu 1973 je bila uvedena novost, davek .na ustvarjeni dohodek, ki naj nadomesti dajatev iz delovnega razmer- ja. Ta davek se plačuje republiki in občini. Republika je že predpisala stopnjo in sicer 5 °/o od davčne osnove, medtem ko občina še ni določila prispevne stopnje od dohodka. .Pet procentni davek od dohodka (dohodek, ki tvori davčno osnovo se izračuna po posebnih predpisih) je znesel v prvi polovici leta 779.396 din. Dajatev iz delovnega razmerja pa bi znesla za prvo polletje lle 127.315 dinarjev, torej je nova daja- tev kar za 652.081 večja. Vodni prispevek se je tudi zelo povečal, pa ne zato da bi potrošili več vode, marveč zgolj zaradi novega načina obraču-na. Nov predpis določa, da se plačuje vodni prispevek v višini 6,5 % od iste osnove kot se je obračunaval republiški davek. Lansko leto smo obračunali za prvo polletje 52.000 dim vodnega prispevka, letos v istem razdobju pa že 201.000 din. Povečal se je tudi prispevek za mestno zemljišče, za Bosansko Krajino in še nekateri ostali prispevki. Vsi ti podatki kažejo, da moramo dati družbi več sredstev kot v prejšnem letu kar pomeni, da moramo ustvariti s poslovanjem več dohodka, če hočemo da nam bo ostala planirana višina za sklade. Novi predpisi prav tako znatno angažirajo tudi tisti dei dohodka, ki ostane podjetju po kritju pogodbenih in zakonskih obveznosti ter ostalih prejemkov. Ta sredstva bomo sicer razporedili v naše sklade, vendar bomo morali nato iz Sklada dolgoročno kreditirati družbene potrebe. Največje takšno kreditiranje je posojilo za nerazvite republike. Osnova za obračun tega posojila je poslovni sklad podjetja in sicer v višini 3 % kar znese za celo leto preko 2,700.000 din. Drugo talko posojilo je za železnico in sicer od 1,5 % od tistega dela dohodka od katerega se obračunava davek. To posojilo se mora dati za dobo 30 let po 1 % obrestni meri. Ce bomo ustvaril; tolikšen dohodek v drugi polovici kot smo ga v prvi, potem bo zneslo to posojilo blizu 500.000 din. Posojila so dolgoročna in nizko obrestovana, zato bo dani denar spričo inflacije ob vračilu mnogo manj vreden kot je danes. Vse to kaže, da je naše podjetje z dajatvami bolj obremenjeno kot je bilo v preteklosti .ter, da je precej sredstev, ki jih bomo vložil; v poslovni -Sklad že angažiranih in na katera ne moremo računati. A. K. Ni kontrola Za objektivnejše nagrajevanje na predilnih strojih pripravljamo nove obremenitve za predice. Za izvedbo te naloge potrebujemo vrsto časovnih (časi za posamezne operacije), materialnih (gramature) in tehničnih (hitrosti) normativov, poleg tega pa še zanesljive podatke o pogostosti posameznih delovnih operacij. Ta zadnji podatek, ki pove kolikokrat se posamezna operacija (n. pr. čiščenje, prisukovanje preje, obhod itd.) pojavlja v delu predice, pa ugotavljamo po metodi trenutnih opažanj. To pomeni, da pri obhodu predilnih strojev oziroma predic (ker opazujemo delo predice) zabeležimo tisto delovno operacijo, ki jo posamezna predica tisti trenutek izvaja. Da pa lahko te uporabimo za izračun obremenitev, moramo izvesti veliko število opazovanj (preko 10.000), sicer bi bili izračuni nezanesljivi kot dolgoročna vremenska napoved. Te meritve, t. j. ugotavljanje pogostosti posameznih operacij izvajamo z nekaj vmesnimi prekinitvami že od sredine meseca avgusta v vseh oddelkih predilnice in bodo kmalu končane. Razumljivo je, da se je na osnovi teh opazovanj pri predicah pojavil občutek, da je to kontrola dela posameznic oziroma, da ugotavljamo njihovo prisotnost in odsotnost na delovnem mestu. Kot vidimo je namen teh meritev povsem drugačen in je zato odveč bojazen, da opazovanja služijo ugotavljanju, kolikokrat je posamezna predica odsotna s strojev. Doslej zbrani podatki kažejo, da so naše predice v primerjavi z podatki zapadnih dežel fizično bolj obremenjene, kar tudi pomeni, da na račun povečane fizične obremenitve ne bomo mogli povečati produktivnosti v predilnici. Ko bodo meritve končane, bomo rezultate obdelanih meritev objavili v našem glasilu, da se bo lahko z njimi seznanil vsak član kolektiva. Alkohol potopil 25 milijonov dni Na mednarodnem seminarju o alkoholizmu v Beogradu so povedali, da predelamo v Jugoslaviji vsako leto v alkohol 360 tisoč vagonov svežega sadja. Tako izdelajo milijardo in 600 tisoč litrov naravnih alkoholnih pijač. Večino tega popijemo doma, malenkost izvozimo. Vsak dan izostane z dela povprečno 172.000 naših delavcev, od tega pa jih vsaj 68.000 izostane zaradi alkohola. Tako zgubimo vsako leto 25 milijonov delovnih dni. Na zborih delovnih ljudi... Zakaj ustavne... (Nadaljevanje z 2. strani) Ijanju, kar je v dosedanji praksi omogočalo monopol odgovornih posameznikov ali včasih kar celotne vodilne linije (t. im. vrtiljak). Z omenjenim členom se v veliki meri rešuje problem prepletanja upravljanja (domena samoupravnih organov) in vodenja (domena tudi vodilne linije), čeprav to še ne pomeni, da je s tem problem rešen. Opisane značilnosti samoupravnega sistema, sedanje- ga stanja in ustavnih sprememb kažejo na to, da je potrebno za nadaljnji razvoj samoupravljanja predvsem zavestno in načrtno ddlo na tem področju. Že samo dejstvo, da samoupravljanje opredeljuje tudi obliko organizacije dokazuje, da je potrebno že samo zato na tem področju največ temeljitega dela in načrtovanega dela. če pa upoštevamo še dokazano dejstvo, da je napredek celotne naše družbe (kot vsakega podjetja) odvisen od uresničevanja samoupravljanja, potem iso razumljiva pričakovanja in zahteve, da vsak posameznik oziroma vsak družbeni dejavnik prispeva svoj nujni delež pri izvrševanju te najpomembnejše naloge. (Nadaljevanje s 1. strani) izvodnje ločeno za Obravnavane enote, ki imajo element strukture lastne cene, ni pa vpeljana finančna knjigovod-stvena evidenca, 'ki bi omogočala ugotavljanje dohodka posameznih obravnavanih delovnih celot. Iz tega pa izhaja, da ti obrati oz. delovne celote zaenkrat nimajo pogojev postati TOZD. Prav tako obrat družbene prehrane pri sedanji količinski realizaciji' uslug in z njihovimi cenami ne ustvarja tolikšne višine celotnega dohodka, s katerim bi v celoti pokrili porabljena sredstva, osebne 'dohodke in skupne potrebe delavcev v obratu družbene prehrane. Zapisano ni nikjer, da ne bo nadaljnji razvoj podjetja in istočasno sprovedba notranje organizacije zahtevala ustanovitev TOZD v bodoče, zato študij in delo na tem področju še nikakor ni zaključen. Zbora sta v nadaljnjem sprejela tudi dopolnjen statut delavne organizacije in se odločila katere organe uprav- ljanja bodo zaposleni neposredno izvolili. Zato bo potrebno v najkrajšem času izvoliti nov organ upravljanja in kolektivne izvršilne organe ter izpeljati ostale statutarne spremembe v duhu ustavnih amandmajev oz. osnutkov zvezne in republiške ustave. Zbora sta obravnavala oz. poslušala še o ostalih ustavnih spremembah, zlasti spremembe v zvezi s samoupravljanjem organizacij združenega dela in bila seznanjena z ureditvijo bodočega skupščinskega sistema o pomenu bodočih delegacij, ki jih bomo kasneje izbrali s tajnim glasovanjem, razpravljala pa sta že o možnih kandidatih za delegate. A. A. Ocena trenutnega stanja in prihodnosti O poslovnih rezultatih podjetja pišemo vsake tri mesece. Čeprav ni dolgo tega kar smo pisali o polletnih dosežkih, smo želeli članom kolektiva osvetliti še nekatera dejstva s katerimi se v letošnjem poslovnem letu srečujemo. Ker smo prepričani, da nam stvari lahko najbolje pojasni gl. direktor, smo se z nekaj vprašanji obrnili na njega. Vprašanje: Ko ste na delavskem svetu in zboru kolektiva podajali polletne rezultate, smo čutili, da z njimi niste povsem zadovoljni, kljub temu da je doseženi uspeh dober? Odgovor: Sorazmerno ugoden finančni rezultat oz. uspeh podjetja opredeljujemo z dveh vidikov: 1. z vidika povečanja proizvodnje in povečanja produktivnosti neposredno v proizvodnji in 2. z vidika uspeha, ki se kaže v finančnem pogledu v ustvarjenem dohodku. Smatram, da z doseženim ne smemo biti nikoli zadovoljni, če želimo doseči napredek v prihodnje. Res je, da smo v prvem polletju dosegli za 120 ton večjo proizvodnjo kot lani, vendar smo to dosegli s 50 več zaposlenimi. Smatram, da je pri doseganju efektivne proizvodnje še dovolj notranjih rezerv, ki bi jih bilo treba izkoristiti, če hočemo doseči še ved. Produktivnost se v oddelku predilnice in isukalnice ni povečala, celo nižja je kot v letu 1972. Edini napredek v produktivnosti je dosežen pri previjanju (za 13 %). Na doseganje proizvodnje in produktivnosti vpliva več činite-Ijev, ikot so: organizacija proizvodnje, tehnologija, sposobnost strojnega parka, sposobnost delavcev in njihovih učinkov, zadovoljiva 'kvaliteta osnovne surovine, redno in kvalitetno vzdrževanje strojnega parka, stimulativno nagrajevanje za opravljeno delo in nazadnje še discipliniran odnos do deila. Vse te elemente je treba dnevno dograjevati in izpopolnjevati, nikoli niso dokončani, vedno jih je mogoče še izboljšati. Naš cilj mora biti, da vse probleme, ki so vezani na Obstoječe činitelje, rešujemo skupaj z našimi kadri in neposrednimi proizvajalci. Poslovni uspeh podjetja se kaže v tem, koliko podjetje kot celota ustvari celotnega dohodka. V prvem polletju smo ustvarili celotnega dohodka za 2 milijardi S din več Ikot lani, dohodka pa 700 milijonov več kot lani. Ta dva pokazatelja sta vsekakor ugodna, če jih primerjamo z letom 1972, vendar smatram, da bj tudi tukaj lahko dosegli boljši rezultat. Na finančni uspeh podjetja, ki se kaže v ustvarjenem dohodku, vplivajo vsi stroški kot so: osnovna surovina, stroški pomožnega materiala (zaboji, stroški vzdrževanja, osebni dohodki. Največji strošek prav gotovo predstavlja os- novna surovina (bombaž, sin-tetiika), zato je zelo pomembno kako in po kakšni ceni te surovine kupimo. V prvem polletju je ta strošek predstavljal 5,8 milijarde S din dočim so vs; ostali stroški brez osebnih dohodkov, pred stavijali vrednost 1,5 mili j a' de S din. Na vrsto stroškov lahko vsakodnevno vplivamo vsi zaposleni s preudarni1-trošenjem vsega materiala. Smatram, da b; z vsemi stroški, ki so odvisni od vseh nas, t. j. od Skrajnega varčevanja talko z osnovno surovino kot z vsemi ostalimi pomožnimi materiali, prihranili lahko še mnogo. Če bi samo za 10% zmanjšali obsto,-ječe stroške, bi letno prihranili 300 milijonov S din, kar predstavlja skoraj enomesečno plačo. Zato moramo poslovati vsi člani kolektiva in ravnati z vsemi sredstvi tako, da bo njihova poraba najnižja in najracionalnejša. Na celoten uspeh podjetja pa vplivajo seveda tudi zunanji faktorji, celo v precejšnji meri, in to predvsem v nevstilajenih odnosih podražitev surovin in nasproti temu nepravočasno in nesorazmerno povečanje cen preji. Vprašanje: Produktivnost je v primerjavi z lanskim letom upadla. Kakšne ukrepe je treba pod-vzeti, da se bo to izboljšalo; so vzroki že opredeljeni? Odgovor: K alko pomembna je produktivnost, t. j. količinska proizvodnja na zaposlenega sem že uvodoma povedal. Predvsem mislim, da je potrebno dojeti pri vseh, ki so zaposleni v Predilnici, od delavcev za stroji in pisalno mizo, do mojstrov in vodilnih delavcev — da predvsem povečana produktivnost veliko vpliva na povečanje osebnega dohodka. Naj omenim, da je v Jugoslaviji več predilnic, ki delajo z večjo produktivnostjo, da so predilnice, ki pri isti povprečni Nm porabijo 12,87 ure, 13,64 ure, 14,10 ure, 13,44 ure za 100 kg preje. Mi smo v letošnjem prvem polletju porabili 16,06 ure za 100 kg preje, kar je za 24% imanj od najboljše predilnice v Jugoslaviji. Na produktivnost pa vpliva več faktorjev, talko objektivnih ikot subjektivnih. Stari predilni stroji so prav gotovo manj sposobni kot novi, toda kvalitetno vzdrževanje, čiščenje, dobro priučena delovna sila in sistem nagrajevanja dajejo možnosti, da produktivnost povečujemo. Vprašanje: Družbene dajatve predstavljajo letos za naše podjetje kar precejšnja sredstva. Smo jih toliko predvidevali s planom? Odgovor: Že dolgo se govori, da je nujno, da gospodarstvu od ustvarjenih sredstev več ostane, da je potrebno zmanjšati oziroma ukiniti državni kapital, da naj tovarne same skrbijo za hitrejšo razširjeno reprodukcijo, t. j. nove investicije, povečanje kapacitet itd., toda . vse je ostalo le pri besedah in malo pri dejanjih, kar kažejo tudi naši podatki. Lansko leto smo v prvem polletju dali vseh družbenih dajatev 3.075.024 din, letos pa 5.903.469 din ali za 95 % več kot lani. In če bo -ključ ostal isti, bomo za celo leto dali za 6 milijonov prispevkov družbi več ikot lani in to pri enaki količinski proizvodnji. Seveda jih toliko tudi nismo predvidevali v začetku leta. Vprašanje: Ali z obstoječimi cenami preje še krijemo poslovne stroške? Odgovor: Najprej naj omenim, da pri različnih vrstah preje raz. lično zaslužimo. Da pri bombažni kardirani manj, pri česani in sintetični več. Ob tej priliki ne želim govoriti o številkah zaradi previdnosti, vendar celotni koidktiv za te podatke ve. Naša preusmeritev iz kainidirane bombažne preje na česano in sintetično, je bila prav zaradi tega, ker je rentabilnost pri slednjih znatno večja, seveda s tem v zvezi pa tudi proizvodnja zahtevnejša. Na področju cen je na jugoslovanskem trgu veliko anomalij in to predvsem zato, iker s e nekaterim artiklom cene še administrativno določajo, drugim pa svobodno. iPrav gotovo so vsi tisti proizvajalci, ki so jim cene določene za svoje proizvode v slabšem položaju kot tisti, ki te svobodno oblikujejo. Naj bom bolj konkreten v našem primeru. Cene vseh prej so bile vedno in so še danes določene in odobrene od Zveznega zavoda za cene v Beogradu. Za vsako povišanje cen se je potrebno močno boriti, da se ikaj doseže. Zaradi počasnega reševanja cen, namernega zavlačevanja, ali pa ne hoteč povečati cene, čeprav so za to podani vsi objektivni pogoji, je prišlo že veliko industrije v zelo -težak položaj. Dostikrat je osnovna surovina dražja od cene končnega izdelka. Tak primer je tudi pri nas. Cene bombaža so danes v svetu za izdelavo Nm 34/1 28,50 do 30,00 din. Po tej ceni se je že pričel bombaž kupovati. Cene te preje pa so pri nas še vedno 25,55 din — kar pomeni za ca 4,00 cenejše od osnovne surovine. Kdaj bodo določene nove cene p rejam se še ne ve. Če bi bili danes brez zalog bombaža, bi pri povečanih cenah bombaža in istih cenah preje do konca leta naredili 'takšno iz. gubo, da bi ves polletni dohodek porabili za kritje iste, in bi na koncu leta še izkazovali izgubo. Vprašanje: Kot ste omenili v informacijah, razmišljate že o perspektivnem razvoju podjetja, torej o nadaljnji razširitvi podjetja po zaključku začete investicije? Odgovor: Imamo več vrst podjetij in delovnih kolektivov. Nekateri se razširjajo hitro in dobro napredujejo, drugi nazadujejo, tretji pa ostanejo na mestu. Smisel v razvoju družbe in družbenih odnosov .je, da proizvajalne sile nenehno naraščajo in s 'tem omogočajo večje materialno blagostanje. Kdor bj analiziral našo predilnico, bi lahko ugotovil, da smo se sorazmerno hitro razvili in to predvsem v zadnjem času. Vsak zastoj v nadaljnjem razvoju ima lahko tudi posledice v zastoju ustvarjanja večjega dohodka tako v celoti kot na zaposlenega. To pa pomeni stagnacijo v družbeni produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, kar bi imelo za posledico zmanjševanje dohodka s tem pa tudi osebnih dohodkov in družbenega standarda delavcev. Letos zaključujemo prilie-no veliko investicijo — proizvodno 'halo z avtomatsko p revijalnimi in stikalnimi stroji, v skupni vrednosti ca 4 milijarde S din. Ob končanju te investicije, zaradi velikih potreb po preji tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji .na sploh, pa se zastavlja vprašanje ali naj s povečanjem novih predilnih kapacitet te potrebe zadostimo mi ali kdo drug. Smatram da je prav, da te potrebe zadostimo imi, ki imamo skoraj devetdesetletno tradicijo. Nove investicije naj bi predstavljale zaključeno celoto predilnice s ca 30.000 vreteni in zazidalno površino 8.000 kv. metrov :s celokupno vrednostjo 10—12 milijard S dinarjev. Vprašanje: Na kakšen način bomo zbirali sredstva za novo investicijo? Odgovor: Ker je v Jugoslaviji veliko pomanjkanje preje zaradi česar ne obratujejo s polno kapaciteto vse tkalnice in trikotaže, so maši kupci zelo zainteresirani za povečanje pro, izvodnih zmogljivosti predilnic. iNa sestanku z direktorji naših največjih slovenskih kupcev, je bila izražena pripravljenost, pomagati pri sofinanciranju za postavitev nove predilnice v Litiji. To sofinanciranje bo najverjetneje v obliki srednjeročnega kreditiranja, morda pa se bo medčasmo našla še kakšna druga oblika skupnega vlaganja. Vprašanje: Ali to skupno vlaganje sredstev pomeni začetek združevanja tekstilne industrije Slovenije? Odgovor: Interesi naših kupcev pa tudi naši so v tem, da pričnemo bolj Skupno sodelovati, kot smo doslej. Predvsem naj bi bilo to sodelovanje v srednjeročnem pa tudi dolgoročnem planiranju investicij in skupni poslovni politiki. Takšni poslovno tehnični odnosi .med nami in kupci prav gotovo pomenijo nekaj več kot samo komercialni odnos kupec—prodaj alec. Danes se ves svet gospodarsko povezuje, zato ni vzrokov da se ne bi tudi mi z našimi partnerji na tistih interesnih področjih, kj so skupni za vse. Vprašanje: Ustanovljeno je »Poslovno združenje predilničarjev Jugoslavije« v Beogradu. Vi ste predsednik tega združenja. Kaj Ihaka pričakujemo od njega? Odgovor: Tekstilna industrija v Jugoslaviji je pomembna pano. industrije. Zaposluje blizu 300.000 delavcev in je razdeljena na več grup kot so: vol-narska industrija, konfekcijska, trikotažna, industrija te--pihov in 'bombažna industrija. Vse grupe že imajo ustanovljeno svojo poslovno združenje, dočim ga predilničarji nismo imeli, čeprav smo tako po obsegu, številu zaposlenih i.n cellotnem dohodku največji. Na ustanovitev smo se pripravljali! polni dve leti. Namen poslovnega združenja je v tem, da bi povezovalo vsd predilničarje v Jugoslaviji v njihovih skupnih interesih, v prvi vrsti pa odigralo pomembno vlogo pri skrbi za osnovno surovino, to je bombaž, ki nam trenutno predstavlja enega največjih problemov. Jugoslavija kupuje bombaž iz dežel v razvoju kot so: Sirija, Iran, Pakistan, Tanzanija, Uganda, Kenija, Kolumbija, Egipt, Sudan, Maroko, čad, Niger, Nigerija, Centralno afriška unija, Turčija in še nekatere ostale. Tako veliko dežel od katerih kupujemo bombaž — prav gotovo predstavlja enega od problemov pri njihovem vskiajevanju potrebnih količin kakor tudi različnih kvalitet ter pravočasnega naku, pa. Problem in ‘težave nastanejo tudi iprj financiranju nakupa. Za celoten nakup potrebujemo 300 milijard starih dinarjev. Tako velika sredstva bo zelo težko zbrati .in bo potrebno veliko naporov, da 'bomo Narodni banki in poslovnim bankam predočiii problematiko financiranja ter dobili odgovarjajoče kredite. Poslovno združenje bo analiziralo tud; ostalo problematiko bombažne tekstilne' industrije — na področju cen svojim proizvodom, izvozu, sistematskim rešitvam, carinah itd. Zato bo moralo biti v povezavi s sekretariatom za zunanjo trgovino, sekretariatom za gospodarstvo, direk. cijo državnih rezerv, sekretariatom za trgovino in cene, s predstavniki vlade, gospodarske Zbornice in drugimi gospodarskimi faktorji, ki lahko vplivajo na gospodarsko politiko tekstilne industrije Jugoslavije. Predstavljamo vam Slavko Kastelic Ko se s Slavko Kasteličevo človek sreča drugič, se z njo lahko že pogovarja kot da bi se poznala od nekdaj. Hitro se prilagodi razgovoru, besed nikoli ne zmanjka. Midve pa sva sodelovali v delavskemu svetu tokrat že tretjič. Trikrat je že bila članica delavskega sveta, to pa se je poznalo tudi na zasedanjih. Iznašala je probleme oddelka v katerem dela in zagovarjala stališča svojih sodelavk. Težko se je odločala mimo tistega, za kar je bila večina v oddelku. Včasih pa se je bilo treba odločiti tudi drugače, v prid celotnega kolektiva. Je bilo težko to zagovarjati potem v oddelku? »Vedno sem na delavskem svetu odkrito povedala želje sodelavk, večkrat sem potem glasovala drugače, ko nam je bilo obrazloženo zakaj je tako bolje. Potem sem v oddelku dostikrat naletela na nerazumevanje, čeprav sem prepričana, da bi se tudi druge, če bi bile na zasedanju DS tako odločile. Biti član delavskega sveta je prav zaradi tega nehvaležna funkcija.« Ste občutili, da so seje delavskega sveta zajemale tudi tisto problematiko, ki je bila v oddelkih, kaj bi bilo treba v bodoče še zajeti v delo samoupravnih organov? »Veliko je bilo razpravljanja o nalogah, uspehih In poslovanju celotnega kolektiva, premalo pa Prilik za iznašanje proizvodne problematike. Posebno, ker je bil dnevni ved vedno zelo obširen. Pogrešamo sestanke v oddelkih, saj veliko pre- beremo v časopisu in informacijah, vendar bi na takšnem sestanku lahko izmenjali mnenja in se pogovorili o problemih oddelka.« V tovarno je prišla že leta 1945, junija, takoj po osvoboditvi, stara komaj šestnajst let. Z delom je pričela v predilnici, tako kot zdaj so jih priučevale starejše predice. Kakšna je bila ta vaša »šola«? »Ko sem prišla v podjetje takoj po vojni, so stroji v oddelku še stali in smo jih morale najprej očistiti, da smo lahko pričele z delom. V teh razmerah je bilo pri-učevanje kratko. Samo tri tedne sem bila sne-malka, nato takoj predi-ca. Starejše predice, posebno še brigadirke so imele veliko veljavo in smo morale biti mlade zelo poslušne in ubogljive.« Danes ste vi brigadirka, ali to še vedno velja? »Tako kot se je spremenil odnos med otroci in starši, je tudi odnos med preddelavkami, pre-dicami in mladimi delavkami drugačen. Ne gre toliko za spoštovanje, zdi se mi, da so nekatere mlade včasih premalo poštene do dela.« želela sem, da bi spregovorila o stvareh, ki jih je načela že na delavskemu svetu, pa niso bile nikoli do kraja obdelane. Nisem se zmotila, bila je pripravljena nanje. »S trdimi cevkami imamo več problemov. Poleg tega, da so za snemalke dodatna obremenitev (zaboj s polnimi navitki tehta preko dvajset kilogramov in bi morale delati vsaj tri v skupini), je problem še prebiranje. Nujnon bi bilo potrebno urediti prebiranje cevk po barvah. Posebno za tiste številke, kjer je majhna razlika in kaj lahko spregledaš, zamenjava pa bi imela težke posledice. Potem je tu še problem trikilogramskih flyerskih navitkov za rumeno mešanico na starih Ingol-stadt strojih. Ker so navitki predebeli, se na stroju ne vrtijo, vrti se le spodnje vreteno in seve- da števec. Me sicer zaradi tega nismo prikrajšane na zaslužku, le premalo je narejenega, pa še stroj je grd. Vsem smo že to pravile, od direktorja do obratovodstva, kar malomarno se mi zdi, da ni mogoče to uskladiti s predpredilnico, da bi napravile za naše stroje kakšna dva posebna snema na izmeno.« Norm kar ne moremo spraviti na zeleno vejo, kaj pravite »v katerem grmu tiči zajec«? »Verjamem da so norme izračunane; samo ob vsaki mešanici (pri bombažu je na vsake tri mesece) bi morali drugi ali tretji dan ponovno prešteti pretrge in določiti normo. Proizvodnja bi javila normircu menjavo, ta pa bi na podlagi opazovanj (te lahko opravijo za delo manj sposobne osebe) določil normo, en dan za Nm 34, drugi dan za 50 in tako dalje. Nadalje bi bilo treba obremenjevati predice še glede na številko in pretrge in sproti odrejati obseg posluževanja. Morali bi biti bolj elastični. Tako pa je običajno, da predica takrat najmanj zasluži, ko največ dela in obratno.« Kaj je pravzaprav naloga brigadirke, vaše delovno mesto se imenuje vodja snemalne kolone? »Vodim delo treh sne-malk, s katerimi moramo organizirati hiter snem postopoma na dvajsetih strojih. Snem, in potem spet pomagati, da stroj steče. Učenje novink je tudi moje delo. Preostali čas pa delam vse od kraja.« Kako se razumete v oddelku? »Kadar je kvaliteta slaba ali če je pomanjkanje predpreje, smo nervozne in pridejo tudi besede navzkriž. Prav je, da se pri reševanju sporov slišijo obe strani. Jaz pa sem takšna, da povem vsakomur kar mislim da je prav, pa zamera gor ali dol, pa naj bo to nadrejenim ali pa sodelavkam. Sovražnikov pa zaradi tega, vsaj upam, nimam.« S svojo družino se je pred nekaj leti preselila v stanovanje na Cesto Zasavskega bataljona, dobila ga je po dvajsetih letih službe. Takrat ni marala novega stanovanja, tu v tem okolju je več domačnosti, miru in zelenja. Njihova okna so polna rož, kdor ima rad rože ima tudi ljudi. Zagotovo jih ima tudi ona, čeprav odkrita beseda trenutno lahko napravi drugačen vtis. Če kakšen horoskop kaj drži, potem ji je letos gotovo napovedal potovanja. Takšne razdalje kot nikoli prej in najbrž Spremembe in dopolnitve novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so že dalij časa v pripravi. Po sklepu delavskega sveta bi morale biti predložene v razpravo že v začetku septembra. Ko je komisija za sestavo pravilnika pristopila ;k temu, se je znašla pred obširnim delom. Zato je imenovala še posebno strokovno grupo, ki se redno tedensko sestaja. Doslej je ibillo ugotovljeno, da sam pravilnik ne bo rešil sedanjega problema, če se ne bodo istočasno uredili tudi normativi. Nagiba pa se tudi Ikomisija k stališču, da bi dosedanji točkovni sistem, s katerim so ocenjena delovna mesta, preuredili v ume po- tudi ne kasneje. Spomladi v Sovjetsko zvezo, jeseni v Budimpešto, vmes pa še obiski pri sinu vojaku v Beogradu. Gotovo jo obiski pri sinu razveseljujejo, zagotovo pa vem, da je zelo uživala ob ogledu vzhodnih velemest, kajti takšno priliko imamo le malokdaj. Slavka Kasteličeva jo je zaslužila za osemindvajset let zvestobe in dela v podjetju. In tudi razvoju delavskega samoupravljanja v podjetju je dala svoj prispevek z odkritimi in neposrednimi stališči. M. Kralj stavke. To predvsem zaradi tega, da bi si posameznik lahko sam izračunal mesečni zaslužek. Poleg tega bo potrebno v pravilnik vnesti še posebna merila, ki bodo vzpodbudila produktivnost dela, kvaliteto itd., skratka, vse zaposlene k boljšemu in uspešnejšemu delu. Predvidevamo, da bo dopolnjen pravilnik dan v razpravo do konca leta; v razpravi pa pričakujemo sodelovanje celotnega kolektiva, ne samo s stališča osebnih interesov, predvsem v tem pogledu, da bi is Skupnimi močmi dosegli takšen način nagrajevanja, ki foi Slehernega člana kolektiva spodbujal pri vsakdanjem delu. Izredni študij Na Svet cantra za strokov, no izobraževanje, ki je organ delavskega sveta, prihajajo številne prošnje za odobritev izrednega študija. Po vrsti pa gredo prošnje takole: najprej načelna odobritev študija, nato prošnja za povrnitev stroškov in končno za odobritev izrednega plačanega dopusta, premestitve na dopoldansko delo in podobno. Nedvomno je pohvale vredno, da se zaposleni ljudje po. leg rednega dela še izobražujejo. Podjetje lahko za izredni študij, redne štipendiste in izpopolnjevanje na delovnem mestu porabi letno kar znatna sredstva, zato tudi kritje stroškov ne predstavlja posebnega problema. Najtežje je reševati odsotnost Z idela ali premeščanje na izmenskem delu v proizvodnji. Ravno iz proizvodnih oddelkov se je precej mladih iljudi vpisalo v razne večerne šole, kar je z našim načinom dela težko vskladi-ti, zato večino prošenj ni mogoče ugodno reševati. Za smer zrednega študija, tudi na visokih in višjih šolah, se odločajo prosilci sami. Svet za strokovno izobraževanje bi moral imeti za pravilno usmerjanje tako red. nega kot izrednega študija na razpolago perspektivne potrebe po kadrih najmanj za prihodnjih pet let. Tako kot dajemo razpise za redne šole, naj bi se razpisala mesta za izredni študij, kjer bi se lahko pod enakimi pogoji prijavil vsak član kolektiva. S tem bi lahko zagotovili izrednim študentom tudi ustrezno delovno mesto po končanem študiju, kar je gotovo namen posameznika, ki se odloča za izredni študij in ne nazadnje interes podjetja, ki je za študij prispevalo sredstva. Izvršilni odbor, ki je to problematiko obravnaval, je bil o tem še mnenja, naj bi izredno študirali predvsem pridni delavci, da se ne bi za študijem skrivala pomanjkljiva prizadevnost do rednega dela na delovnem mestu. V pripravah so spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Kadrovske vesti PRIŠLI V MESECU SEPTEMBRU 1973 1. 9. 1973 Žnidar Franc Litija, Graškac. 42 delavnice 1. 9. 1973 Senica Majda Rozmanov trg 8 pripravnik 1. 9. 1973 Bolte Stanislava Predilniška 20 predpredilnica 4. izmena 3. 9. 1973 Jurjevec Anica Podbukovje 7 pripravnik 3. 9. 1973 Odlazek Marija Šmartno 15 predilnica bombaža 2. izm. 4.9.1973 Šircelj Marica Prežganje, Račiča 3 rezerva predilnice 4. 9. 1973 Lambergar Dragicašmartno, Gradišče n. h. rezerva predilnice 4. 9. 1973 Mrhar Verica Partizanska pot čistilna kolona 13. 9. 1973 štrukelj Marija Polšnik št. 15 čistilna kolona 18. 9. 1973 Nastran Demeter Šmartno, Ustje 26 finančni sekt. 20. 9. 1973 Witwicky Jelka Ljubljanska c. 22prediilnica bombaža 2. izm. ODŠLI V MESECU SEPTEMBRU 1973 1. 9.1973 Zadražnik Ivanašmartno neopravič. izost. 8. 9.1973 Vrtačnik Ivana Topilniška 2 izključitev 14. 9.1973 Končina Marica Ljubljana, Krožna pot 23 odpoved delavca 14. 9.1973 Zupan Cvetka Valvazorjev trg 1 izključitev 16. 9. 1973 Vrana Lojzka Slatina 43 odpoved delavca 30. 9.1973 Vidmar Frančiška C. Zas. bat. 12 upokojitev 30. 9. 1973 Ptičar Ana Trg na Stavbah 11 upokojitev 30. 9. 1973 Buchmeister Marija C. Zas. bat. 64 upokojitev 30. 9. 1973 Čelesnik Božidar Zg. Hotič 23 odpoved delavca 30. 9.1973 Jerič Darko Moravče 9 odpoved delavca 30. 9.1973 Pirc Janez Kresnički vrh 33 odpoved delavca 30. 9. 1973 Starc Amalija Trbovlje, Kolodvorska 21 odpoved delavca 30. 9. 1973 Ramšek Jože Šmartno, potek pogodbe za Ustje 31 določen čas 30. 9. 1973 Prijatelj Angela Šmarska c. 6 potek pogodbe za določen čas V MESECU SEPTEMBRU STA UMRLA DVA NAŠA UPOKOJENCA: Dolšek Slavko Zabukovec Matija Šmartno, Zg. Jablanica 9 Šmartno, Dom počitka, Črni potok J. T. Kaj se smatra za nezgodo na delu Pod nezgodo na delu se smatra samo tista nesreča, ki je vzročno povezana z opravljanjem dela na odrejenem delovnem mestu in ki je povzročena z neposrednim in kratkotrajnim mehaničnim, fizičnim ali kemičnim dejanjem. Prav tako se smatra za nezgodo, če je ta povzročena z naglimi spremembami položaja telesa, z nenadno obtežitvijo telesa ali drugo nenadno spremembo fiziološkega stanja organizma. Sem spadajo tudi obolenja delavca, ki so izključna posledica nekega nesrečnega slučaja ali višje sile med delom. Pojem poškodbe na delu za_ jema tudi poškodbe, ki se pripete na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in obratno, in tud; poškodba na potovanju, tki se opravlja za izvršitev določenih nalog delavcev. Z delavci so v tem pogledu izenačeni tudi vajen- ci in učenci strokovnih šol med praktičnim delom v podjetju, nadalje študenti in učenci na počitniški praksi, kakor tudi osebe na prostovoljni praksi, ki ne prejemajo osebnega dohodka (volonterji). Delovne organizacije so dolžne podvzeti odgovarjajoče mere zaščite na delu, da bi se preprečile ali zmanjšale nesreče pri delu. Če pride do poškodbe na delu in nastopi zaradi tega 'invalidnost, ima delavec pravice iz invalidskega zavarovanja, brez ozira na dolžino delovnega staža. Iste pravice imajo tudi osebe v delovnem razmerju, pri katerih nastopi invalidnost zaradi poškodb, povzročenih na organiziranih javnih nastopih in pri reševalnih akcijah ali pri reševanju v primeru elementarnih nezgod in nesreč, pri opravljanju javnih funkcij in državljanskih dolžnosti, kakor tudi na vojaških vajah in v času služenja rednega vojaškega roka, če se na odslu-ženje stopi v teku enega meseca od prekinitve delovnega razmerja. Pozor: Nezgodo je treba prijaviti Zdravstvenemu domu preko podjetja najkasneje v 24 urah od nastanka! Delovna vnema Pride delavec na delo in začne iskati deščico 30 x 30 cm. Kmalu ga opazi delovodja in mu pomaga iskati. Potem vidi (direktor, kako se ta dva trudita, pa jima pomaga še on. Ob devetih mora direktor na sejo. Delavec in delovodja pa iščeta naprej. Ob pol desetih pa pravi delavec: »Zdajle je malica. Zaradi tiste deščice se vam ni treba nič razburjati. Bom pa med malico sedel kar na opeko.« Kako bomo prišli na nadvoz? Novozgrajeni nadvoz bo izročen prometu ob koncu leta 1973. Predilničarje, še zlasti pa »Stavbčane« zanima, kje in kako se bodo najlažje povzpeli na nadvoz in kje bodo prišli z njega, da bi po najkrajši poti prispeli v podjetje in iz podjetja na svoje domove. Načelnika oddelka za gospodarstvo pri ObLO Litija tov. Cerarja smo naprosili, da nam je na kratko opisal to pot. Večina »Stavbčanov« bo verjetno prispela na nadvoz po dvignjeni cesti pred pisemsko pošto (PTT). Del »Stavbčanov« pa bo lahko prišel na nadvoz po stopnicah »A«, Oti bodo zgrajene za poslopjem Občinske skupščine, šel po nadvozu do stopnic »B« ob koncu nasipa, tu bo 5—6 stopnic. V Predilnico bodo prišli dalje ob nasipu v smeri železnice in zavili desno na obstoječo asfaltirano pot. Kolesarji, mopedisti in avtomobilisti pa bodo na koncu nadvoza zavijati desno, obvozili Zdravstven) dom in pod nadvozom prispeli na obstoječo asfaltirano pot, ki pelje v Predilnico. Trenutno se še lahko uporablja »Začasna pot« ob kolesarnici, ki pa bo kasneje odpadla. Opisane poti bodo od sedanjih nekoliko daljše, vendar varne, kar pa vsi želimo. Priključke in potek prometa je predlagal investitor, vendar bodo po tehničnem prevzemu še možne manjše spremembe. Z otvoritvijo nadvoza odpadejo železniške zapornice dn bo na tem mestu postavljena ograja. Vsak prehod preko tirov bo najstrožje kaznovan. Velika gasilska vaja v Predilnici Nagrada: Budimpešta Za spomin smo se fotografirali pred Ribiško trdnjavo ja, bi verjetno bolje uspela in ne bi 'bile tako očitne napake, kar se pa v bodoče ne bi smelo več zgoditi. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem nastopajočim, gasilskumu Reševanje po drsalnem prtu oz, vreči društvu Šmartno za izvrstno reševanje iz višjih nadstropij in litijskemu gasilskemu društvu za pomoč in sodelovanje. Rudi Zupan prostranimi polji koruze in nekajkrat vinogradi alj plantaža sadja. Sprememba je bila Blatno jezero, ki je poleg prestolnice, (biser madžarskega turizma. Mi, navajen; izrednih lepot slovenske pokrajine nad njim nismo ravno vzdihovali. Njim pa predstavlja to nekaj takšnega kot nam morje. To dokazujejo tudi vršite vikendov, k; so jih postavili vzdolž obeh strani jezera. Po spodnji strani jezera, kjer je več blata, so hišice skromnejše, po zgornji strani pa so nekatere že kar domislice arhitekture. Približno 100 km pred Budimpešto se cesta razširi v dvopasovnico in vožnja postane kar prijetna. Budimpešta nas je ob pol šestih zvečer pozdravila V okviru požarnovarnostne, ga tedna je bila na programu tudi velika gasilska vaja na objeikte predilnice in zaščita oddelkov z več desetinami in in praktičen prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati, vsemi vrstami gasilnih snovi in lahko vnetljivih tekočin. Vaja je bila izvedena dne 30. septembra letos. Izvršni odbor sindikalne podružnice je na zadnji seji razpravljal o 4. sklepu konference Zveze sindikatov Slovenije, ki pojasnjuje, da se organizirajo republiške sindikalne konference za ivse pa-noge, za katere se bo zaradi uveljavljanja svojih interesov odločilo članstvo v osnovnih organizacijah sindikata. Osnovnim organizacijam predlaga ustanovitev 6 republiških sindikalnih konferenc in sicer: — republiška sindikalna konferenca delavcev energetike — republiška sindikalna konferenca delavcev kovinske industrije — republiška .sindikalna konferenca delavcev kemične industrije — republiška sindikalna konferenca delavcev lesne industrije in gozdarstva — republiška sindikalna konferenca delavcev tekstilne industrije in usnjarske industrije — republiška sindikalna konferenca delavcev grafične industrije. V zvezi s tem je bil obravnavan tudi predlog pravilnika republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije s katerim določa ustanovitev organizacije in delovanja republiških sindikalnih konferenc. Po sklepu republiškega odbora morajo biti republiške sind' kalne konference ustanovljene do 31. 12. 1973. Nadalje je razpravljal uveljavljanje delegatskega sistema, Iki se poslavlja od sedanjega sistema oblasti delovnih ljudi po svojih predstavnikih — odbornikih, poslan- Zamišljena vaja: Požar se je pojavil v pritljieju oddelka čistilnice, ki ogroža tudi 1. in 2. nadstropje predilnice I. in II. Stopnjišče je zadimljeno tako, da je nemogoč izhod po stopnicah. Zato je treba vse delavce preusmeriti na zasilne stopnice zunaj objekta in reševati ljudi po drsalnem prtu iz II. nadstropja cih in uresničuje oblast delavcev in delovnih ljudi neposredno po delegacijah in njihovih delegatih. Z ustavo je predvideno, da ima lahko skupščina več zborov — gospodarski žfoor — prosvetno kulturni zbor — socialno zdravstveni zbor — enotni zbor združenega dela — zbor krajevnih skupnosti. Taka organizacija občinske skupščine pride v poštev v večjih občinah, kjer je poleg gospodarstva ustrezno razvh to tudi področje prosvete in kulture, zdravstva in socialnih dejavnosti. V naši občini menimo, da ravno ta področja niso razvita v takem obsegu, da bi bilo potrebno ustanoviti posebne zbore. Zato je iz dosedanje razprave v občini prišlo do predloga, da bi sestavljali skupščino naše občine — enotni zbor združenega dela in — zbor krajevnih skupnosti. Na seje enotnega zbora združenega dela pošiljajo delegacije svoje delegate iz delovnih organizacij, gospodarstva in družbenih dejavnosti, delovnih kolektivov, državnih organov, družbeno političnih organizacij in društev, volijo pa jih tudi zaposleni obrtniki, kmetijsk delavc in kmetje. Na zborih krajevnih skupnosti pa pošiljajo svoje delegate delegacije krajevnih skupnosti. Na 200 zaposlenih pride eno delegatsko mesto, ki ima svojo delegacijo (v našem primeru nam pripada 6 delegat- mojstrske pisarne predilnice II. Ker se je požar razširil tudi v oddelek predilnice II, gasilci rešujejo ljudi po drsalnem prtu in po zasilnih stopnicah ter gasijo požar. Gasilci so opremlejni s plinskimi maskami in dihalnimi aparati. Delo je ibilo razdeljeno po posameznih desetinah tako,-da prva desetina začne gasiti požar v čistilnici, druga desetina gre v napad — (odvzem vode iz mestnega hidranta pri računovodstvu in zadržuje razširitev ognja iz oddelkov predilnic I in II na novo halo sukalnice, preko dvigala in strehe). Tretja desetina napada odnosno brani skladišče bombaža — odvzem vode iz električne črpalke iz kotlarne; četrta desetina pa je imela nalogo pomagati pri reševanju ljudi jz predilnice II, po reševanju pa gašenje lahkovnetljivih tekočin z gasilnimi aparati. Vaja je bila dobro zamišljena, žal pa so se pokazale očitne pomankljivostl zaradi katerih je vaja izgubila tisti skih mest). Na vsako dele« galsko mesto je treba izvoliti najmanj 7 članov delegacije. V našem podjetju smo delegatska mesta določili po oddelkih in sicer: I. PREDPREDILNICA, ČISTILNICA, MIKALNICA: Senica Nace, Kavšek Tinca, Mrzel Ljudmila, Komotar Borut, Žibert Franc, Grom Fani, Kostavc Ljudmila II. PREDILNICA BOMBAŽA IN SINTETIKE: Ajdonik Stane, Pintar Zin-ika, Tornar Cveta, Avbelj Tončka, Čarman Joža, Cilenšek Slavka, Arsev Silva III. PREDILNICA BOMBAŽA IN SINTETIKE: Ocepek Ivan, Gorišek Ivica, Kastelic Slavka, Nejedly Babša, 'Peterka Dora, Savin-šek Tončka, Koderman Vojko. IV. SUKALNICA: Mlakar Janko, Jurca Vida, Dernovšek Joža, Kres Francka, Kralj Franc, Ojnik Vera, Kokot Tilka. V. VZDRŽEVANJE: Medi Marjan, Gretič Jože, Cvetežar Gusti, Manddlj Karel, Malis Jani, Pajer Veno, Škoberne Milan. VI. SKUPNE SLUŽBE (Uprava in obrat družbene prehrane) Podkrajšek Karel, Kovič Ljuba, Koprivnikar Franc, Ši-stdk Mija, Komljanc Nada, Keržan Vinko, Kralj Martina. Z novim sistemom bo dana, večja možnost razpravljanja o problemih v občin; in tudi delovnih organizacijah. Nadalje je IO sindikata sklenil, da se nudi članom kolektiva, 'ki .nimajo na družinskega člana 900,00 din dohodka posojilo za nakup ozimnice. Nekaterim članom, ki so samohranilci pa se da finančna pomoč od 500,00 do 800,00 din, odvisno od števila otrok, ki jih preživljajo. namen, kateremu je bila namenjena. Predvsem je bila krivda na posameznih članih desetine, ki niso prišli ob napovedanem času v podjetje, da bi lahko izvedli vajo kot je bilo dogovorjeno. Čeprav Pravilnik o požarni varnosti veže določene člane (kolektiva, da se morajo na znak alarma nemudoma javiti v podjetju. Drugič: Na poziv, oziroma -ker je bil požar večjega obsega, smo klicali na pomoč še galilsko društvo Litija iri gasilsko desetino Šmartno. Tudi tukaj se je zataknilo po krivdi obveščanja, ker telefon ni delal v tratarnici tovarne usnja Vrhnika — obrata Šmartno. Litijska gasilska desetina je prišla na -pomoč po nekajminutnem obvestilu, dočim je gasilsko društvo Šmartno prišlo na pomoč po pozivu z dvajsetminutnimi klici in še po kurirju. Vaja je pokazala, da je večina članov kolektiva zelo malomarno vzela resno situacijo, k! bi lahko nastala ob vsakem času in uri. Če bi bila udeležba pri zamišljeni vaji več- Ob koncu mandatne dobe delavskega sveta, izvršilnega odbora in njunih organov, se je delavski svet odločil za nekoliko drugačen izlet kot običajno. Nagrada za ure, ki so jih člaini teh organov presedeli na zasedanjih in sejah je bilo dvodnevno potovanje z avtobusom v Budimpešto. Avtobus z 42 potniki, vodičem in šoferjem ljubljanskega Viatorja nas je povedel na pot v petek, 5. oktobra zjutraj. Vožnja preko vzhodnega dela Slovenije je kar hitro minila, prečkali smo še del Hrvatske mimo Čakovca, državno mejo pa na prehodu Leteny. V Veliki Kanjiži že kakšnih sto kilometrov na Madžarskem, smo imeli kosilo. Na madžarski strani je ce- sta tekla po ravnem terenu, zato pa je bila pot veliko bolj monotona. Brez škode smo lahko zadremali za kakšne pol urice, ponovno se je na obe strani odpirala ravna pokrajina z redkim drevjem, že v lučeh. Hotel Szabadsag (beri Sabačak) na ulic; Ra-koezi v strogem centru mesta nas je tisto noč sprejel v goste. Madžarska turistična agencija Ibusz, ki je prevzela (Nadaljevanje na 8. strani) Demonstracija gašenja Iz dela sindikalne podružnice Pomerili smo se s tekstilci V okviru prireditev ob 50. obletnici »Tovarne sanitetnega materiala«, so bila v Domžalah tudj različna športna tekmovanja. Povabljenih je bilo tudi več drugih tekstilnih podjetij iz Slovenije, med ostalim; tudi »Predilnica Litija«. Sodelovali pa so poleg prireditelja »Tosame« še: »Svilanit« Kamnik, »Uni-verzale« Domžale, »Trak« Mengeš, »File« Mengeš in »Tekstilna« Senožeče. Tekmovanja so potekala v petih disciplinah: nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Poleg moških, so v streljanju in kegljanju sodelovale tudi ženske ekipe. Naše podjetje je sodelovalo s svojimi ekipami v vseh disciplinah, razen pri streljanju — ženske. Razen ekipnih in posameznih borb, so ekipe tekmovale tudi za skupni pokal, in sicer tako, da je posamezna ekipa za prvo mesto dobila tri, za drugo dve in za tretje eno točko. Te točke pa so na koncu odločale o skupnem zmagovalcu. V Domžalah se je naša ekipa dobro uvrstila NAMIZNI TENIS Tudi tu je bila naša ekipa najboljša in je brez poraza osvojila prvo mesto pred: Svilanitom, Trakom in Tosamo. Rezultati naše ekipe: Predilnica : Tosama 5:1 Predilnica : Trak 5:1 Predilnica : Svilanit 5:1 V tekmovanju posameznikov sta se v finalu srečala Pajer Veno in Lebinger Pavel (oba Predilnica). Boljši je bil Pajer in zasluženo osvojil prvo mesto. STRELJANJE — moški: 1. Svilanit 2. Tosama 3. Predilnica 4. Trak 5. Tekstilna 6. Univerzale 7. File 416 krogov 406 krogov 399 krogov 380 krogov 377 krogov 361 krogov 356 krogov Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Jug Marjan 138 krogov, Vidovič Cveto 123, Vidovič 138. ŠAH Še en uspeh naših tekmovalcev, ki so nastopali v naslednji postavi: Rink Jože, Vidovič Cveto, Celesnik Božo, Dolinšek Miro. Rezultati naše ekipe: Predilnica : Tosama 3,5:0,5 Predilnica : Tekstilna 4:0 Predilnica : Svilanit 3:1 Predilnica : Trak 2:2 Predilnica : Univerzale 2:2 Vrstni red: 1. Predilnica 2. Trak 3. Tosama 14,5 točk 14 točk 14 točk S tremi prvimi mesti, enim 'drugim in enim tretjim mestom, so naše ekipe osvojile tudi skupni pokal. Tekmovanja so bila zaključena s kulturnim programom »Pokaži kaj znaš« in podelitvijo pokalov in nagrad športnikom v kulturnem domu na Viru. Prireditelju »Tosami« lahko ob njihovem prazniku zaželimo še mnogo delovnih uspehov in se jim zahvalimo za prisrčen sprejem. Ob koncu je bila želja vseh udeležencev, da bi se srečali še kdaj na športnem polju. C. G. NOGOMET V nogometu je prvo mesto osvojila naša ekipa, vendar le zaradi boljše razlike v zadetkih. Rezultati naše ekipe: Predilnica : Svilanit 3:0 bb Predilnica : Tosama 2:2 Predilnica : Univerzale 7:0 Vrstni red: 1. Predilnica 5 točk 2. Tosama 5 točk 3. Svilanit 2 točki 4. Univerzale 0 točk KEGLJANJE — moški Tekmovanje se je odvijalo v dveh delih: 6 X 200 lučajev in borbeno, kjer je v vsaki ekipi nastopalo po deset tekmovalcev. Vrstni red: 6 X 200 lučajev 1. Tosama 4578 kegljev 2. Predilnica 4492 kegljev 3. Svilanit 4465 kegljev 4. Univerzale 4343 kegljev 5. Trak 4160 kegljev 6. File 4022 kegljev .7. Tekstilna 3943 kegljev Pri tem tekmovanju so se rezultati tekmovalcev upoštevali tudi za posamezni vrstni red. Med našimi tekmovalci je bil najuspešnejši Vizlar Jože, ki je s 771 podrtimi keglji zasedel 3. mesto Vrstni red: borbeno 1. Svilanit 2. Tosama 3. Univerzale 4. Predilnica 5. Trak . 6. Tekstilna KEGLJANJE — ženske 689 kegljev 672 kegljev 666 kegljev 635 kegljev 572 kegljev 494 kegljev Vsako ekipo so zastopale tri tekmovalke s po sto lučaji. Med šestimi ekipami je naša zesedla zelo dobro tretje mesto še posebej, če upoštevamo, da ekipe iz Gorenjske redno .tre- nirajo. Vrstni red: 3 x 100 lučajev L Svilanit 2. Tosama A 3. Predilnica 4. Trak 5. Tosama B 6. Tekstilna 956 kegljev 930 kegljev 857 kegljev 856 kegljev 600 kegljev 568 kegljev Naše tekmovalke so dosegle naslednje rezultate: Nejedly Babša 326 kegljev, Nejedly Zlata 303, Cvetežar Milena 228. Nagrada: Budimpešta (Nadaljevanje s 7. strani) organizacijo našega bivanja v Budimpešti, nam je dodelila simpatičnega in izurjenega vodiča. Večerja je bila organizirana v »čardi«, enj izmed mnogih malih tipičnih gostilnic ob Donavi na robu mesta. Pijača ni bila vračunana v ceno večerje, izgloda, da tudi ne ciganska muzika, kajti Cigani so kar pridno nastavljali košarico za prostovoljne prispevke, ki je nato potovala ipo mizi, Cigan pa je z zvoki violine tik ob ušesu izvabljal denar skoraj od vsakega posebej. Nato še nastop pevke in plešočega para, pa še enkrat pehar po mizi okrog in kmalu smo ugotovili, da ci- ganska violina najlepše ubira strune za denar. Kmalu so se prestavili k novo zasedenem omizju. Pri naših mizah pa je zadonela slovenska pesem, ki je kljub utrujenosti lepo zvenela. Naslednji dan je bil na programu triurni ogled mesta z avtobusom in vodičem. Mogoče bo koga zanimalo nekaj besed o madžarski prestolnici, ki je cilj turističnih potovanj z vsega sveta. Danes je Budimpešta z 2,3 milij. prebivalcev (dobro petino vseh prebivalcev v -državi) oblastno in kulturno, pa tudi turističio središče države. Zgodovina tega mesta sega več kot sedem stoletij nazaj v srednji vek, zato je mesto bogato z zgodovinskimi spomeniki in zgrad- NEP stadion v Budimpešti je vreden ogleda Škoda, da nas je bilo malo Občinska zveza prijateljev mladine je skupaj z Delavsko univerzo Litija pripravila ciklus predavanj s skupnim naslovom »Šola za starše«. Prvo predavanje je bilo v torek, 9. oktobra, ob 18. uri v Osnovni šoli Litija. Psiholog Jože Valentinčič, ki ga poznamo že s televizijskih oddaj je predaval o temi »Kaj vpliva na otrokov učni uspeh«. Pravzaprav je naša vsakodnevna razmišljanja in probleme pri otrokovem učenju opredelil in že v predavanju razjasnil tako, da smo v drugem delu, ki je bil namenjen odkritemu razgovoru s starši ostali kar brez vprašanj. Mogoče pa je to šele začetek in nanje še nismo navajeni. V letošnjem letu nameravajo organizirati še več predavanj na teme, za katere so se odločili starši. Sodeč po prvem in tudi že lanskem, so predavanja zanimiva in predvsem koristna. Škoda le, da se nas je od množice učencev, ki čez dan poliiijo šolsko poslopje, zbralo na predavanju komaj za en razred staršev. Razveseljivo je, da so bili zastopani tudi očetje. Ker so problemi z učenjem in vzgojo otrok vsakdanji spremljevalci družin z otroci, nam bodo izkušnje in nasveti strokovnjakov lahko v veliko pomoč, zato priporočamo staršem udeležbo na naslednjih predavanjih. bami. Prav -tako so tu vse kulturne ustanove kot univerza, muzeji, opera pa tudi najsodobnejši športni objekti. Mesto ima dobre prometne zveze po Donavi, kot tudi po železnici in zračnim prometom. Mesto sestavljata dva dela: gričevnati Buda in Pesta, ki se razprostira na širni ravnini, deM pa ju Donava z Mar-garetinim otokom na sredini. Oba dela povezuje 7 mostov, celotno mesto se razprostira na območju 29 x 25 km. Budimpešta je najbogatejše mesto na svetu po termalnih vrelcih, saj ima 123 vročih vrelcev, ki jih izkoriščajo za termalna zdravilišča in kopališča. Sicer pa je turizmu namenjeno veliko hotelov, restavracij, nočnih lokalov in malih tipično madžarskih gostilnic in slaščičarn in seveda ciganska glasba, vse to je poleg že omenjenih zgodovinskih zanimivosti prineslo Budimpešti mednarodni ugled. Po ogledu mesta v soboto smo imeli v hotelu še kosilo, nato pa se je pot obrnila proti domu. Prvi del poti je zaradi utrujenosti večina pre-dremala, bliže meji pa smo kar nestrpno čakali srečanja z domovino. Tik pred koncem sobotnega dne pa smo bili zopet doma. Mogoče je bil ta izlet delavskega sveta nekoliko drugačen od dosedanjih, pa tudi precej bolj naporen. Kljub temu nam ni žal, da smo se odločili zanj. Ostal nam bo tako v spominu kot marsikatero burno zasedanj e delavskega sveta. M. Kralj