123. Številka. v (jamni, i torek. 26. uma not. Uhaja vsak darCzvečer izvzemii nedelje in pramnlkt ter velja po posti prejemat« aa H K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K« Kdor hodi sam,ponj, plača icio leto sO K. — Na naročbo brez istodobne vposiljarve naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi sa na vračajo. — Uredništvo ta Vretalitrm telefon it M. avatro ogrska dežele sa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanje uifna dom za vse leto za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5, — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari številka) po 10 k. Upravnistva telefon št 85. PolloH in Halorusi. Včeraj se je končala v državnem zboru razprava o galiških volitvali. Kar je ta debata spravila na dan, mora navdajati z žalostjo in skrbjo vsakega pošteno mislečega slovanskega rodoljuba. Razprava je odkrila marsikaj, kar res kaže razmere v gališki upravi v zelo temni luči, spravila je na svetlo dogodke, ki so tako škandalozni, da so res v pravo sramoto taki moderni in prosvetljeni državi, za kakršno hoče veljati Avstrija. Toda kdo je zakrivil vse ono, kar se jo upravičeno žigosalo pri tej razpravi? Ali so krivi vsega zlega, ki tišči ob tla vse gališko prebivalstvo brez razlike narodnosti, res samo in edino Poljaki, kakor se hoče to prikazati v maloruskih nujnih predlogih? Kdor sodi brezstrastno in nepristransko, kdor je »sine ira et studio« sledil izvajanjem posamnih govornikov, ta je moral priti do prepričanja, da zadene krivda na škandaloznih razmerah, ki so nastale v gališkem javnem življenju, obe pro-tivniški stranki — tako Poljake, kakor »Ukrajince«. Da, priznati.se celo mora, da je nastop takozvanih »ukrajinskih« poslancev v tej debati naravnost uničil simpatije, ki jih je gojila javnost napram stremljenju zastopnikov ma-loruskL^iii naroda za osamosvojitev in narodno enakopravnost. Prav je, ako se bičajo in žigosajo gnile razmere, toda ta kritika bodi dostojna in naj ne prekorači meje dopustnosti in najnavadnejšega takta, pred vsem pa bodi taka, da ne bo delala vtisa, kakor da izvira zgolj iz nebrzdanega sovraštva, iz pretiranega šovinizma in skrajnega strankarskega fanatizma. Izvajanja »ukrajinskih« poslancev pa niso bila taka v mejah dostojnosti in dopustnosti se gibajoča kritika, ki osvaja vsakega pravno in pošteno mislečega človeka, marveč so bila samo hujskajoči, vsake stvarnosti se ogibajoči govori, iz katerih je dihala samo slepa, nobenili meja poznavajoča strast in nevkrot-ljivo, naravnost zversko sovraštvo do političnih svojih nasprotnikov in naj si bodo to že Poljaki, ali oni so-rojaki, ki se dičijo z ruskim imenom. Gotovo smo mi zadnji, ki bi opravičevali, kamoli oclobrovali terorizem in nasilstva, ki so se notorično godila v Galiciji pri vsakokratnih volitvah, vendar pa moramo odkrito povedati, da smatramo način, kako so »ukrajinski« poslanci spravili to stvar v razgovor v parlamentu in kako so razpravljali o nji, za skrajno neroden, za korak, ki ne razodeva nohtne politične, še manj pa diplomatske rutine. Kdor hoče stvari, ki jo zastopa, koristiti, ta ne sme nastopati tako brez vsakega preudarka, tako strastveno, kakor sta to storila glavna govornika »ukrajinskega kluba« dr. Budzvnski in dr. Trvlovski! Kdor brani in zagovarja pravično stvar, temu pač ne pristoja, da se v tej svoji borbi poslužuje orožja laži in podlega obrekovanja. Dobri, pravični stvari se s tem ne koristi, pač pa se ji silno škoduje. »Ukrajinski« poslanci so svojemu narodu malo koristili, ko so svoje nasprotnike Poljake brez sence najmanjšega dokaza dolžili najpod-lejših dejanj, naravnost škodovali pa so svojemu narodu, ko so v direktnem nasprotju z najprimitiv-nejšimi naravnimi zakoni podlo denuncirali svoje rojake, svoje kolege iz »ruskega narodnega kluba«, dol-žeč jih, da so veleizdajalci, plačanci ruske vlade. Pošteni, dostojni možje ne postopajo tako, s takšnim podlim, vse obsodbe vrednim postopanjem se ne pridobivajo simpatije javnosti. S slovanskega stališča je dogodke, ki so se doigrali pri razpravi v galiških volitvali. globoko obžalovati, obžalovati jih je tem bolj, ker kažejo v najdrastičnejši luči našo staro slovansko mizerijo in ker izpričujejo, da se Malorusi, ki v svoji neverjetni slepoti in politični omejenosti hočejo veljati za »Ukrajince«, v tisti meri oddaljujejo od slovanskega programa, kakor se mu približujejo Poljaki. Ne spominjamo se, da bi bili kdaj Poljaki apodiktično izjavili: »mi nećemo imeti nobene zveze in nobenega stika z ostalimi Slovani, mi se ne priznavamo Slovanom«, kakor so to storili nedavno tega v parlamentu »ukrajinski« poslanci. A baš ti poslanci se niso sramovali psovati z renegati tiste svoje rojake, ki se imenujejo in priznavajo za Ruse. Ali niso oni sami mijgrši renegat-je, ki so Slovani, a nečejo veljati za Slovane. »Ukrajinci« računajo v svoji slepoti in politični kratkovidnosti na pomoč Nemcev v borbi proti Poljakom. Vidi se torej, da se v zgodovino niso posebno vglobili, ker hi sicer ne delali takih računov. Ali ne vidijo, kako postopajo Nemci z nami Slovenci, s Cehi, s Poljaki v Poznanju, ali si morejo misliti, da hi Nemci bi- li napram Malorusoni drugačni, če hi enkrat obračuuili s Poljaki. Če bi imeli Malorusi le količkaj politične rezone, bi morali uvideti, da je najpametneje iskati poštenega sporazuma s Poljaki, kakor jim je to nasvetoval poslanec Masarvk. Poljaki so jim vendarle po narodnosti bratje, z njimi jih druži krvna vez in gotovo je, da se bo s sporazumom, s Poljaki dalo več doseči za rusinsko stvar, kakor pa, če m al oru sk i politiki vodijo borbo na nož s Poljaki pod nemško patrona nco! Državni zbor. Dunaj , 25. maja. Današnja seja se je pričela šele ob poluštirih popoldne. Zbornica je nadaljevala in zaključila razpravo o maloruskih nujnih predlogih zaradi nerednosti pri deželnozborskih volitvah na Gališkem. Nujnost je bila z veliko večino odklonjena. V začetku seje je interpeliral poslanec K i n k ministrskega predsednika zaradi obljube skupnih ministrov, da se skličejo delegacije še spomladi, in zakaj je bil kompromis med obema vladama najprej razglašen na borzi. -— Poslanec dr. Stol-z e 1 je predlagal, naj se otvori debata o odgovoru brani bovškega ministra na znano interpelacijo zaradi prenaporne vaje t&mograške ga rni-zije. Predlog je bil soglasno sprejet ter pride stvar kot prva točka na dnevni red prihodnje seje. To pomeni demonstracijo proti vojni upravi. Seveda je stvar precej nedolžna, ker do razprave itak ne pride, ker je dnevni red zastavljen z nujnimi predlogi. — Potem je začel govoriti minister baron Bienerth k malo-ruskim nujnim predlogom. V imenu vlade je podal minister prav ostro izjavo, s katero hoče vlada oči vidno varovati Poljake pred napadi Malo-rusov, nadalje pa povedati, da strogo pazi na gonjo radikalne skupine ma-lornskega kluba. Minister je rekel, da vlada ne more podpirati programa ruskega narodnega kluba, ker v Galiciji in Bukovini ni ruskega prebivalstva. Ostro je zavračal minister oba malornska govornika iz prejšnje seje ter izjavil, da sta ta dva govora zbudila v njem prepričanje, da so tendence radikalne sknpine narodno-demokratične malornske stranke take, kakor jih označujejo poljski govorniki. V govorih poslancev Bndzi-novskega i u Trvlovskega so se jasno razvijale prevratne ideje. Zato bo vlada storila le svojo dolžnost, ako I »osveti v bodoče delovanju radikal- ne maloruske frakcije naj resnejšo pozornost. — Poljaki so ves čas ministru burno pritrjevali in ploskali, dočim so Malorusi ugovarjali. — Glavni govornik pro poslanec M a -s a r y k je izjavil, da je dolžnost vsakega slovanskega poslanca, da se vmešava v bratomorni prepir med Poljaki in Malorusi ter vpliva pomirjevalno nanj. Govornik je apeliral ua Poljake, naj ne bodo maščevalci za čin Sičinjskega. Poljaki naj zastavijo svoj vpliv, da mladi dijak ne izgubi življenja. Nadalje je govornik izrekel simpatije za Maloru-se, protestiral proti grozilnemu govoru ministra Bienertba ter izjavil, da se v Galiciji mora narediti red, ker nered vpliva od tam na druge dežele. — Pri glasovanju se je vzdignilo za maloruske nujne predloge le 10 Malorusov, 17 socialnih demokratov in poslanca Breiter in Masarvk. — Prihodnja seja bo jutri. Demisija ministrov Aehren-thala in Schonaicha odklonjena. Dunaj, 25. maja. Cesar je poslal ministru Aehrenthalu sledeče lastnoročno pismo: »Ljubi baron Aebrenthal! Upoštevani vzroke, ki so Vas in mojega vojnega ministra Schonaicha napotili, da sta mi predložila prošnjo za odstop. Jaz pa teh vzrokov ne smatram za zadostne, da bi se odločil, ugoditi Vajini prošnji. Zadnja ministrska konferenca je vsled naklonjenosti obeh vlad prišla do soglasnih obveznih sklepov, s katerimi se je vprašanje o ureditvi častniških plač in v zvezi s tem glede izboljšanja gmotnega položaja moštvu povoljno rešilo. — Zagotavljam Vas in mojega vojnega ministra Schonaicha trajnega mojega popolnega zaupanja ter želim, da ostaneta oba še nadalje na svojih mestih itd. Proračun ministrstva za javna dela. D u n a j , 25. maja. Proračunski odsek je danes predložil državnemu zboru pro račun za novoustanovljeno ministrstvo. Potrebščine znašajo 79,166.331 K, med temi je za delavska stanovanja 100.000 K. Odsekov o poročilo priporoča subvencije občinam za napravo vrtov za delavce. Pri poglavju »tujski promet« se označuje določeni kredit pol milijona kron za nezadosten, istotako ni dovolj 40 tisoč kron za reklamne namene. Poročilo pravi nadalje, da je potrebno z najbolj čitanimi svetovnimi časopisi skleniti pogodbo za sistematično reklamo za povzdigo tujskega prometa. Davek na sladkor se ne zniža. Dunaj, 25. maja. Proračunska komisija je predložila gosposki zbornici poročilo, v katerem priporoča, naj znižanje davka na sladkor odkloni. Odklonitev utemeljuje poročilo s splošnim finančnim položajem z ozirom na ogromne izdatke za zgradbo kanalov in za starostno zavarovanje. Madžarske zahteve glede vojaštva. Budi m p e š t a , 25. maja. Pri razpravi o proračunu hram bovškega ministrstva je zahteval v državnem zboru posl. Kmetv, naj se čimpreje ustanovi artiljerija pri ogrski deželni hrambi, 79. polk (hrvaški) se naj premesti z Reke ter se sploh naj Reka izloči iz področja zagrebškega voja. — Posl. Nagy se je pritoževal nad zapostavljanjem madžarskih častnikov v hrvaških polkih; končno je predlagal, naj parlament dovoli zvišanje plač častnikom le tedaj, ako kralj prizna Madžarom pravico do madžarskega službenega jezika in poveljevanja. Krvav volilni shod na Srbskem. B e 1 g r a d , 25. maja. V Aleksandrovem so imeli samostojni radi-kalci volilni shod, h kateremu so prišli tudi trije bivši ministri. Vladni agentje so skušali provzročiti zmešnjavo. Prišlo je do pretepov, v katerem se je začelo celo streljati z revolverji. Dve osebi sta bili ubiti, mnogo oseb pa je ranjenih. Bolgarija opeharjena za 7 milijonov. Sofija, 25. maja. Vojaška komisija, ki je preiskavala nerednosti, ki so se godile pri dobavi topov in drugih vojnih potrebščin, je dognala, da je francoska tovarna Schneider pri tem res osleparila Bolgarijo za 7 milijonov. Bolgarska vlada je naperila proti imenovani tvrd-ki tožbo. Nasilstva na RusKem. Petrograd, 25. maja. Vojno sodišče je obsodilo 11 članov bojne organizacije, ki so izvršili več političnih umorov ter hoteli umoriti tudi justičnega ministra, in sicer so bili obsojeni štirje na vislice, štirje v dosmrtno prisilno delo, ostali pa v prognanstvo. LISTEK. «1 flora devica. Povest; spisal K. Oblak.J (Dalje.) VIII. Solnčnim dnevom so sledili dnevi dežja, gorkim dnevom mrzli, poletju je sledila jesen, prišla je zima in vrnila se je spomlad, a vsi ti dnevi so prinesli Faniki sama razočaranja. Njeno hrepenenje po sreči je ostalo neutešeno. Toda upala je vendar, da naposled le zašije tudi njen dan, in to upanje ji je dajalo moč, da je z nekako zadovoljnostjo prenašala težo življenja, čeprav je ta ra-dovoljnost postajala vse bolj podobna resignaciji. Dobrega ni imela Fanika pač ničesar, nasprotno, imela je vedno več dela in vedno več skrbi. Počasi je morala opravljati tudi kuhinjske posle. Stara dekla, ki je že polstolet-ja služila pri hiši, se je naveličala vednih očitanj nikdar zadovoljne gospe Maroltove in ji je nekega dne vrgla svoje kuhinjsko žezlo pod noge. Od tistega dne je morala Fanika oskrbovati tudi kuhinjo. Na jesen je naduha začela strica Antona tako nadlegovati, da po Več dni ni mogel iz hiše. Ležal je na sta-reni usnjenem naslanjaču, kašlja] in se davil, ali pa se jezil in preklinjal. Nobena stvar mu ni bila prav, vse bi bil najraje sam naredil, a ker se ni mogel ganiti, se je znašal nad vsakim, kdor nm je prišel v bližino. Gospa Maroltova, ki ni poznala nobene obzirnosti, je svojega svaka samo oštevala. S slastjo mu je očitala vse mogoče hudobnosti, proglašala njegovo bolezen za davno zasluženo kazen pravičnosti in imela uprav rajske užitke, kadar mu je popisovala muke, ki ga čakajo po smrti. Stric Anton, ki se vsled svoje naduhe ni mogel braniti in prepirati, je začel zdaj svojo svakinjo sovražiti in jo je naposled z grdimi psovkami podil od sebe, če se je le prikazala na pragu njegove sobe. Dekla in hlapec, ki sta davno poznala navade svojega gospodarja, sta pač vdano prenašala njegove sitnosti, kadar sta že morala, a zgodilo se je to le malokdaj. Stric Anton bi ju bil lahko klical cele ure, ne da bi se bila prikazala. »Saj ima svoje ljudi, naj mu ti strežejo,« je godrnjala stara Mica in se skrila v hlev, da bi ne slišala klicanja bolnikovega. »Tiste naj trpinči s svojo sitnostjo, ki bodo dobili njegov denar,« je zabavljal hlapec Tine in izginil kdo ve kam. Edino Panika se je usmilila starega strica in je poleg vseh svojih opravil stregla še ;&iareu, dasi sedaj ni imehj ne podnevi ne ponoči nobene mirne ure. »Stric, pazite se; pokličite zdravnika, dokler je še čas,« je prigovarjala Fanika bolniku, kadar ga je davila naduha. »V letih ste že in lahko bi se vam kaj zgodilo.« Toda stric Anton ni hotel nič slišati o zdravnikih in se je zdravil sam po svoji metodi. »Kaj bo meni zdravnik,« je renčal. »Moj oče so imeli 75 let naduho, pa bi bili še lahko živeli, če bi ne bili poklicali zdravnika. Dokler so se karirali tako, kakor se jaz, so se vselej izlizali. Ko pa je prišel zdravnik in jim je zapisal svoje kapljice, so v treh dneh izdihnili.« Fanika je morala stricu kuhati različna zelišča na vinu. Nekaj časa je stricu pač prigovarjala, naj pusti vino, češ, da za naduho ni dobro, a končno je nehala s tem prigovarjanjem, videč, da strica samo jezi. »Kaj bi ti tudi rada imela, da izdihnem v treh dneh, kakor moj oče, ko so pustili vino?« je vpraševal ne-zaupno in Fanika je imela mnogo truda, predno ga je pomirila. Odkar gospa Maroltova ni smela več v sobo svojega svaka, se je o njegovem zdravstvenem stanju informirala pri Faniki. Ta je na svojo nevoljo spoznala, da njena mati nima čisto nič usmiljenja z bolnikom. Tako se je vedla in tako je govorila, kakor bi komaj čakala na njegovo smrt. »Kako je s stricem? Ali si mu že rekla, naj napravi testament!« Tako je v teh dnevih začela gospa Maroltova vsak pogovor s Fani-ko, in ker je dobro vedela, da testament še ni narejen, je vselej napravila svoji hčeri dolgo pridigo, dokazujoč ji, da je nespametna in smešna, ko dela kakor črna živina, ko se žrtvuje noč in dan, pa ne skrbi za svojo lastno pri hodu j ost. Pri teh pridigah je prišla gospa Maroltova tako v ogenj, da je začela Faniki slikati njeno bodočnost v najtemnejših barvah in joka je tarnati. »Kaj bo, če jaz zatisnem oči. Sama boš in v revščini boš umrla, saj tako ni več misliti, da bi se omožila. Uboga Fanika, kaj boš počela kot stara devica, če ti stric ničesar ne zapusti.« Kadar je gospa Maroltova tako govorila, tedaj je bilo Faniki tako težko pri srcu, da Je obupovala nad vsem in si želela smrti. Stric Anton je menda slutil, kake pogovore ima gospa Maroltova s svojo hčerjo. Zgodilo se je namreč večkrat, da je Faniko prijazno po-gladil po laseh in ji rekel: »Ti si dobra, ti mi strežeš, kakor bi bila moja hči, ti delaš, kakor bi bila pri meni v službi in .dobro plačana; čisto. drugačna si kot tvoja mati, ki je z Luciferjeni v svaštvu.« To pa je bilo tudi vse, kar je stric Anton povedal Faniki in naravno je, da gospe Maroltovi to absolutno ni zadostovalo. Vtepla si je v glavo, da mora pripraviti svaka do tega, da napravi oporoko in ker drugače ni šlo, je posegla po zadnjem sredstvu, ki si ga je bila izmislila za vse slučaje. Imela je več sorodnih duš v vasi, s katerimi je dobro izhajala in to je pošiljala strašit strica Antona. »Kako pa, kako. Slab si, slab!« Tako so govorili ti možje, stoječ poleg Antona. »Gospoda pokliči, pa svoje reči v red spravi.« Ženske so seveda toisto povedale vse obširneje in z več besedami, toda opravile niso ničesar. Stric Anton je odpodil moške in ženske z zagotovilom, da še nikakor ne misli umreti in da ima trden namen, jih še vse preživeti. (Dsljt frlsodnjič.) Dopisi. Iz Ukev na Koroškem. Znano vam je pač gotovo, kaj da je vse mogoče tukaj pri nas pod komando nemčurjev, slučaj pa, ki se je pripetil meni, bo pokazal tudi naše vladne oblasti v pravi luči. Dne 21. novembra 1907 je bil prišel eden mojih otrok v bližino hiše na vasi, kjer je bila v prvem nadstropji* godba, in je šel tudi po naročilu matere po mene v gostilno spodaj, ter z menoj domu. 'Kdo bi si mislil, da bi mogla nastati iz tega slučaja, ki se pripeti stoinstokrat, kakšna kazen za očeta in razne druge sitnosti?! Na ovadbo nekega nemškutarskega »prijatelja« me je kaznovalo okrajno glavarstvo v Beljaku na podlagi postave z dne 25. oktobra 1905, § 4. kaz zak. 30, ki prepoveduje otrokom udeležbo pri plesih. Umevno je, da more vsled takega ostopanja zavreti vsakemu človeku kri, in umevno tudi, da sem se takoj pritožil na deželno vlado in jo vprašal, kje ie tista postava, ki prepoveduje otroKu biti v bližini hiše, v kateri je v I. nadstropju ples. — Ker je okrajno glavarstvo v prej omenjenem odloku samo priznalo, da je bil otrok pred hišo, je seveda deželna vlada razveljavila odlok okr. glavarstva. Toda s tem ta zadeva še ni bila končana. — Ker sem bil upravičeno razburjen in sem v tej razburjenosti napravil precej odločno pritožbo, so odstopili spise okrajnemu glavarstvu v Špital, ki me naj sodi in kaznuje radi žaljivega pisanja. — Kot žaljivo pisanje smatrajo menda tele stavke iz moje pritožbe: »Ako se to, da je bil moj otrok pred hišo, šteje kot udeležba pri plesu, ko pa drugi otroci, ki so se plesa res udeležili, niso bili obtoženi, je jasno, da sem postal zopet enkrat žrtev gotovih nasprotnikov visokega in nižjega stanu, kakor je to že leta in leta v Ukvah in izven Ukev navada.« — »Če ima pa § 4. gornje postave tudi za cesto veljavo, naj izvoli c. kr. oblast naznaniti to prej, ne pa da kaznuje ubogega rodbinskega očeta, ki leži šefu te oblasti v prek v želodcu.« — »Visoka c. kr. deželna vlada! Ko bi bil v tem slučaju kakšen pregrešek od moje strani ali od mojega otroka, bi prosil odpuščanja. Prosim torej za pravico!« — Kaznuje se nas neopravičeno, in ko se pritožimo v svoji ogorčenosti malo bolj ostro, nas dobi zopet oblast v svoje roke in nas zopet kaznuje. Kje je tu pravica? — Ukve, meseca maja 1908. — Boštjan Errath, posestnik. XLIU. redni občni zbor »Slouenske Matice". Snoči je bil razmeroma z drugimi leti ob veliki udeležbi v veliki dvorani »Mestnega doma« XLIV. letni občni zbor »Slovenske Matice« in kar je za poročevalce listov tudi velika dobrota: začel se je le par minut po napovedanem času. Drugod mora človek včasih čakati po celo uro, predno se nakapajo čest iti j ivi člani na zboroval išče. To je, mimogrede povedano, grda razvada, vdo-mačena v Ljubljani že skoraj na vseh zborovanjih in shodih, ki jo bo pa treba odpraviti. Snoči smo pa začeli takoj po 8. zborovati. Otvori 1 in vodil je zborovanje predsednik »Matice« gospod prof. dr. Ilešič, ki je proglasil sklepčnost in vse prav iskreno od srca pozdravil. Veselil se je velike udeležbe, želel pa, da bi bila še večja. Posebno je pozdravil cenjeno odposlanstvo »Matice Hrvatske« gg. tajnika dr. Ante R a d i č a, blagajnika dr. Stjepana O r t n e r j a in akademičnega slikarja ter predsednika hrvaškega oddelka jugoslovanskega umetniškega društva »Lade«, Otona I v e k o -v i č a. (Viharno ploskanje in živio-klici). Izrekel je hvalo županu za prepustitev dvorane za zborovanje ter hvalo sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tega, s čimer stopa odbor pred občni zbor. Zahvali se odboru, ki se je vestno udeleževal sej, članom odsekov za njih delovanje, recenzentom rokopisov, posebno pa poverjenikom za njih po-žrtovalnost ter vsem posameznikom, vsem slovenskim in hrvaškim listom, ki so prinašali Matične vesti in recenzije o njenih publikacijah. Kot posebno znamenje smatra govornik, da so hrvaški listi doslej prinesli več recenzij nego slovenski. »Slovenska Matica« sme stopiti iz kroga, v katerem je bila doslej, kajti naš narod se je tekom let razvil in diferenciral. Govornik vabi vse stanove v »Slovensko Matico«, zlasti pa trgovski in obrtniški stan. »Matica Slovenska« kot čisto splošno kulturno društvo se ne more omejevati na samo beletristiko ali samo znanost, ampak mora gojiti obe. Noče odklanjati umotvorov, ki so morda skok v bodočnost. Obžaluje govornik, da pri nas izstopa iz kulturnih društev mar- sikdo ali jim pa celo napoveduje bojkot. Po teh uvodnih besedah je predaval gospod dr. Ilešič o temi »Kultura in politika«. Odgovarjal je na vprašanja, kaj je kultura, kaj politika, ali je mogoča kultura brez politike in nasprotno, kako se izpreminja politika, ako se izpremeni kultura in nasprotno, česa je treba prej ali uvajati koga v kulturno življenje ali v politično. Ker je kultura voditeljica j>olitike, je prva potrebna najprej, šele potem draga. Ako se to ne zgodi, nastopijo nenormalne razmere, katere je včasih opazovati pri mladini in kmetu. Politika brez kulture je poulično dete brez očeta in matere. Pri kidturi je potrebna oblika in vsebina. Slovenci v preteklosti nismo imeli oblike, Hrvatje pa vsebine kulture. Družitev teh dveh narodov je spas naše bodočnosti. (Burno odobravanje) . Gospod dr. Ante Radič, viharno pozdravljen, je prinašal pozdrave »Matice Hrvatske« skupščinarjem in vrlemu predsedniku »Slovenske Matice« dr. Ilešiču, ki je vkljub svoji vsestranski delavnosti tako skromen človek. Hrvatje se vesele vsakega pojava v delovanju Slovencev, ker nas oboje vežejo skupne vezi. Želel je najlepših uspehov »Matici Slovenski«. Za overovatelja zapisnika sta bila nato imenovana gg. Maks P 1 e -t e r š n i k in dr. Opeka, nakar je podal poročilo o društvenem in odbo-rovem delovanju za dobo od 15. maja 1907 do 15. maja letos tajnik g. P o d k r a j š e k. Lanski občni zbor je bil 29. maja. V prihodnji odborovi seji je bil za predsednika izvoljen deželni šolski nadzornik g. Fran Leveč, za podpredsednika ravnatelj g. Grasselli in kanonik g. Sušnik, za blagajnika vladni svetnik g..dr. Detela, za ključarja ravnatelj g. dr. Požar in deželni svetnik g. dr. Zbašnik, za hišnega upravitelja pa kanonik g. Sušnik. Popolnili so se knjižni, gospodarski, zemljevidni in krajepisni odsek z novimi odborniki. 17. julija je odložil predsedniško mesto in obenem stopil iz odbora'g. Fran Leveč, ki je bil 25 let nepretrgoma odbornik »Slovenske Matice«. Od leta 1893. do izstopa je bil predsednik. Bil je tudi član knjižnega odseka in urednik »Knezove knjižnice«. Za njegovo dolgoletno neumorno delovanje v prospeh in korist »Matice« mu je odbor votiral soglasno zahvalo, ki se mu je pismeno priobčila. Za predsednika je bil nato 25. septembra izvoljen profesor gospod dr. Fran Ilešič. V zadnji upravni dobi je imel odbor osem sej. Knjižni odsek je zboroval petkrat, gospodarski dvakrat, odsek za tehnični slovar dvakrat. Ba-vil se je ta zadnji odsek pretežno z ekscerpiranjem Pleteršnikovega slovarja, kar je glavna priprava izdanje tehničnega slovarja; to delo se je pospešilo in bo do konca oktobra t. 1. dovršeno. Krajepisni odsek je imel dve seji. Dasi štejemo v Cislitvanski 1082 slovenskih občin, obsega nabrano gradivo šele 346 občin. Odsek za izdajo slovenskega zemljevida je imel dve seji. Zemljevid bo izdelan do srede meseca avgusta t. 1. Agi taci jski in reklamni odsek sta se scsla dvakrat. Lanske edicije Matičine obsegajo skupno 97 tiskanih pol. Izdalo se je devet knjig, in sicer: Letopis, 9. zvezek Zbornika, 11. snopič Slovenskih narodnih pesmi, Seidlove ilu-strovane Kamniške ali Savinjske Alpe I. del, 4. zvezek Prevodov: Gorski venec, Zabavna knjižnica 19. zvezek, Hrvatska knjižnica II. zvezek, Knezova knjižnica 14. zvezek in končno za hrvaške člane posebej Slo-vensko-hrvatski slovarček. — Kritika o publikacijah je bila ugodna. Knjige so vse pošle in se mnogim, ki so jih prepozno naročili, ni moglo postreči ž njimi. Knjižni dar »Slovenske Matice« za leto 1908. je naslednji: 1. Zbornik »Trubarjev zbornik«, ki bo obsegal znanstvene razprave iz protestantske dobe naše književnosti. Bo ilustrovan. 2. Štrekelj: Slov. narodne pesmi, stanovske, 12. snopič. 3. Zabavna knjižnica XX. zvezek, ki prinese poleg pripovednih spisov dramo Zofke Kvedrove: Amerikanci. 4. Seidl: Kamniške ali Savinjske Alpe II. del, ilustrovane. 5. Prevodi iz svetovne književnosti, 5. zvezek: Gothejev Faust I. del, v prevodu prof. Funtka. 6. Hrvatska knjižnica, III. zvezek prinese komentirano istrsko povest Veli Jože iz peresa Vlada Nazora, bogato ilustrova-na s slikami prof. Saše Š a n 11 a. 7. Knezova knjižnica, XV. zvezek. »Slovenska Matica« je v knjižni zvezi s 45 društvi, s katerimi zamenjava svoje publikacije. Društvena knjižnica se je lani pomnožila za €84 komadov knjig, zvezkov in časopisov. Iz stare knjižne zaloge se je prodalo 357 knjig za 300 K 28 vin. Raznim društvom, osobito na slovensko-nemški meji ter di- jakom se je podarilo 2063 knjig. Iz stare zaloge Knezove knjižnice se je razpečalo in podarilo 380 knjig. Hrvaškim članom se je z ozirom na neugodno gmotno stanje »Slovenske Matice« zvišala članarina od 2 na 3 K. Revizorjem gre za njih pregledovanje knjig in računov zahvala. Za lansko leto je vplačalo članarino 3807 članov, torej za 534 več nego prejšnje leto. Ustanovniki so pristopili trije. * Matica je štela koncem prošlega leta 4174 članov in to 7 častnih, 203 ustanovnike in 3964 letnikov. Poverjeništev šteje Matica 207. Lani jih je štela 181. Vsi spisi Matičini se kolkujejo z narodnim kolkom. Za pisatelje so se razpisale tri častne nagrade, in sicer: a) dve častni nagradi iz Jurčič-Tomšičeve ustanove po 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dobi na Slovenskem, oziroma v ilirskih časih Stanka Vraza in Ludovika Gaja, katerih stoletnica rojstva bo leta 1909. oziroma 1910. Rokopise je poslati Matici do 1. decembra 1909 in morajo ob-sezati vsaj 4 tiskane pole; b) iz dr. Costove ustanove častna nagrada v znesku 200 K za najboljši leposlovni spis, katerekoli vsebine v obsegu vsaj 4 tiskanih pol. Rok za rokopise je do 1. maja 1909. Poročevalec je omenjal nato pravdo Matice s profesorjem Jesenkom in njen izid, kar je našim čitateljem že znano. Mestni župan g. Hribar je vrnil Matici vročenih mu 13 delnic »Narodne tiskarne« in naznanil, da prepušča užitek kuponov teh akcij društvu in da postanejo po njegovi smrti delnice izključna last »Slovenske Matice«. (Odobravanje). Tudi gospod dr. Tavčar se je izjavil, da bo i nadalje prepustil »Matici« užitek kuponov, izročenih mu 12 delnic »Narodne tiskarne«. (Odobravanje) . Iz društvene kronike je poročati: Na poslansko zbornico se je poslala prošnja za slovensko vseučilišče in slovenske srednje šole. Matica je bila zastopana pri blagoslovitvi temeljnega kamna »Narodne šole« v Rožu. Očetu slovenskih posojilnic Mihaelu Vošnjaku je Matica ob njegovi 701etnici brzojavno čestitala, Hrvaški Matici pa izrekla brzojavno sožalje o priliki smrti dr. G j ura Deželica. Brzojavna čestitka se je izrekla častnemu članu Janu grofu Harrachu ob njegovi 801etnici, tele-grafično se je kondoliralo Kr. češki společnosti nauk v Pragi ob smrti vseučiliškega profesorja dr. Jana Gebauerja, pismeno pa izreklo sožalje, ko je umrl v Pragi vseučiliški profesor dr. Bohuslav svobodni pan Rieger in v Belgradu srbski književnik Širne Matavulj. Na skupščini »Hrvatske Matice« je bila »Slovenska Matica« zastopana po predsedniku in odborniku Go-vekarju. Sožalje se j^ izreklo mestu Pragi ob smrti češkega pesnika Svato-pluka Čecha; tudi je bila Matica zastopana pri njegovem pogrebu. Isto-tako se je izreklo brzojavno sožalje v Prago ob smrti velikega češkega rodoljuba dr. Herolda. Slovenskemu skladatelju Antonu Foersterju se je ob njegovi 701etnici poklonila društvena deputacija. Spomin umrlega odličnega člana in ustanovnika Ivana Vilharja je počastila Matica s tem, da je kondoli-rala pokojnikovi vdovi, razobesila črno zastavo, položila na krsto venec in se udeležila pogreba. Umrl je Matici nadalje ustanov -nik dekan v Slovenski Bistrici Ant. Hajšek, v Tržiču velik dobrotnik slovenskega naroda, Viljem Polak, kakor še mnogo ustanovuikov, poverjenikov in sotrudnikov. V znak sožalja so zborovalci vstali s sedežev. K tajnikovemu poročilu je pripomnil predsednik gospod dr. Ilešič, da med publikacijami za leto 1908. manjka letopis, ki se za letos ne izda z ozirom na gmotno stanje Matice. Ta sklep odbora se je odobril kakor tudi oni, da se poviša hrvaškim članom članarina od 2 na 3 K. O izbrisu 800 starih članov, ki nič več ne plačujejo udnine, bo sklepal odbor. Tajnikovo poročilo se je nato soglasno odobrilo. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. dr. Detela. Dohodkov je bilo 36.150 K 15 v (doneski društvenikov 12.996 K 80 vin., obresti 2173 K 58 v, dohodki hiše 4759 K 70 v, državna podpora 1000 K), troškov 40.505 K 88 vin. (upravni troski 2586 K 38 v, društvene knjige 20.097 K 50 v in sicer pisateljem, urednikom in korektorjem 5229 K 90 v, tiskarnam 13.186 kron 59 v, vezava in odprava 1681 K 01 v, hišni troski 2978 K 28 v), torej 4355 K 73 v primankljaja, ki se je pokril začasno s posojilom 700 K in z dohodki za leto 1908. 3655 K 73 v. Društveno premoženje je zna- šalo koncem leta 1907. 109.966 K 20 v in se je zmanjšalo od 31. decembra 1906 za 5659 K 90 v. Proračun izkazuje 26.652 K 39 vinarjev dohodkov (obresti 2268 K, dohodki hiše 4841 K 40 v, doneski letnikov 18.000 K, državna podpora 1000 K) ter toliko* troškov (primanjkljaj 4355 K 73 v, upravni troški 2520 K, hišni troški 3526 K 66 v, društevene knjige 15.900 K in sicer nagrade 4500 K, tiskarne 10.000 K, vezava in odprava 1400 K). Odsek za nabiranje doneskov za dr. E. Coste spomenik ima 5090 K 08 v premoženja, odbor za nabiranje doneskov za dr. Bleiweisov spomenik pa 10.199 K 64 v. Denar hrani Matica. Dohodki Knezove ustanove so znašali preteklo leto 4037 K, troški pa 4035 K 56 v. Jurčič - Tomšičeva ustanova za literarne namene je znašala 31. dec. 1907 9637 K 75 v, Ant. Knezova ustanova za izdajanje poučne in zabavne knjižnice pa 62.601 K 82 vin. Obojno premoženje se je od 31. dec. 1906 zmanjšalo za 3530 K 94 v. Blagajnik je razjasnjeval posamezne postavke računov. Deficit je star že tri leta in se ubije, kakor je upati, že prihodnje leto v celoti. Za preglednike je poročal gosp. Kruleč, da so našli vse knjige, blagajno in račune v najlepšem redu, zato se je predlagani absolutorij blagajniku in vsemu odboru soglasno sprejel. Za preglednike so bili nato z vzklikom izvoljeni znova gg. Ferd. Bradaška, Janko Pogačnik in J. Kruleč. Dopolnilna volitev odbora se je vršila po listkih. Skrutinij je bil danes popoldne. Oddanih je bilo 96 glasov, od teh 83 veljavnih. Izvoljeni so sledeči gg.: Dimnik Jakob, Ko-blar Anton, dr. Opeka Mihael, Ple-teršnik Maks, dr. Sket Jakob, Zupančič Vilibald kot dosedanji odborniki; na novo pa pridejo v odbor: dr. Po-Ijanec Leopold, profesor v Mariboru; Maselj Fr. Podlimbarski, c. in kr. stotnik in pisatelj v Ljubljani; dr. Mohorič Fr., c. kr. sodni tajnik v Ljubljani; Schwentner Lavoslav, knjigarnar v Ljubljani; Škerbinc Silvester, trg. knjigovodja v Ljubljani. O novem poslovniku je poročal g. dr. Ilešič. Nove določbe so med drugim, da se za prevedene spise plačuje 30 do 60 K od pole in da ima odbor dolžnost izdajati knjige po določenem knjižnem programu. Poslovnik se je brez ugovora sprejel. Ko se je na predlog g. Drag. Hribarja izrekla zahvala predsedniku in vsemu odboru za trud in požrtvovalnost, je zaključil g. dr. Ilešič zborovanje ob 10. Nato je bil prijateljski sestanek v hotelu »Ilirija« na čast hrvaškim gostom. Dnevne vesti V Izubijani, 26 maja. — Klerikalno - nemškutarska zveza je dejstvo, ki nalaga obema zaveznikoma nele pravice, nego tudi vsakovrstnih dolžnosti. Nemci in nemškutarji vendar niso šli zastonj v boj za Krega rja, Gregoriča in Rav-niharja, Detelo in Verbiča. Najmanj kar zahtevajo poleg realnih koncesij je to, da jih klerikalno časopisje lepo v miru pusti, naj počenjajo karkoli. Klerikalno časopisje se tudi točno tega drži. »Slovenec«, ki je včasih rohnel zoper Nemce in nemčurje, se zdaj ne upa ziniti nobene besede proti njim. Na vse zabavlja »Slovenec«, samo ne na rimskega papeža in na kranjske nemškutarje. Tako piše o njih, kakor bi spadali naši Nemci in nemškutarji med fajmo-štre, farovške kuharice ali sploh med tiste »narodne svetinje«, za katere je naše »dobro verno ljudstvo« pripravljeno žrtvovati kri in življenje. Naravno je, da klerikalcem v takih razmerah ni nič prav po volji, da vodi naš list slej kakor prej brezobziren boj zoper vse narodne sovražnike in tudi zoper nemčurstvo. Tudi najbolj zanikani klerikalec mora končno izprevideti, da klerikalno časopisje namenoma ne brani narodnih koristi proti nemčurjem, da namenoma zamolčuje početje nemčurjev in čim pride na to, že tudi ve, zakaj se to godi, namreč vsled tega, ker so klerikalci zavezniki nemčurjev in jim to zavezništvo brani, zastopati slovenske koristi. Klerikalno časopisje je danes v službi klerikalno-nemčurske zveze, to mora vsak spre-videti, kdor zasleduje pojave javnega življenja na Kranjskem. Klub slov. umetnikov »Sava« izjavlja, da je prisiljen odpovedati se vodstvu kranjskega jubilejnega sprevoda, katero mu je bilo poverjeno od centralnega odbora za slavnostni sprevod na Dunaju. S tem pa odklanja tudi vsako odgovornost glede umetniške uredbe tega sprevoda; obenem pa odpove svoje sodelo- vanje. Za klub »Sava«: M. Sternen, R. Jakopič, Iv. Grohar, P. 2mitek. Odlikovani ognjegasci. Za 251et-no zaslužno delovanje na polju ognje-gaštva so dohili častno svetinjo sledeči gospodje: Mihael Zalo kar in Ivan Jane v Škof j i Loki, Alojzij M a t o k v Novem mestu in Ivan Novak ter Frane Prenner v Kočevju. Zadruga krojačev itd. v Ljubljani je imela v nedeljo dopoldne v hotelu »Ilirija« izreden občni zbor, katerega je vodil načelnik g. J e -1 o č n i k , ki je predstavil zboroval-cel magistratnega svetnika g. Seska in zadružnega inštruktorja g. dr. Blodiga. Zadnji je poročal na to o spremenjenih zadružnih pravilih v smislu novega obrtnega reda. Določila se je učna doba za vajence od 3 do 4 leta, za vajenke pa od 2 do 2V2 leta. Pristopnina za mojstre znaša 40 kron, za mojstrice pa 20 kron. Poročevalec je priporočal, naj bi se vsaj ena krojačica izvolila v zadružni odbor ter naj bi se ustanovila strokovna sekcija izmed krojaČic. Pravila so se sprejela brez ugovora. Nato se je sklenila resolucija, v kateri se protestira, da se je krojaška obrt sploh uvrstila v zavarovanje proti nezgodam. Resolucija se odpošlje drž. poslancu Ivanu Hribarju in Slovenskemu klubu v drž. zboru. Odobril se je seznam zadružnih članov, ki so opravičeni biti izvoljeni v izpraševalno komisijo. Nato se je sklenilo, da se pridruži zadruga peticiji obrtnikov v celi Avstriji glede ustvaritve zakona o stavkah. G. Z a d n i k je poudarjal potrebo združitve malih obrtnikov s pomočniki proti kapitalizmu. S tem je bilo zborovanje končano. — Iz šolske službe. Suplen-tinja v St. Petru pri Novem mestu, gdč. Marija Grobovšek je imenovana za provizorično učiteljico ravno-tam. Iz šolske službe je izstopil zaradi bolezni učitelj gosp. Vinceno Jurman v Kuželju in pride na njegovo mesto kot suplent vpokojeni učitelj g. Maks Ivanetič. „Čuki". „Soča" piše: „Pravijo, da se čutijo razžaljene, če se jim reče „čuki". Ta je lepa! Ljudstvo jih jo hitro krstilo za „Čuke", kakor so se pojavili, čuk je bil v starih časih sicer predstavitelj modrosti, ali tekom stoletij j« uboga žival prišla ob ves kredit, čim bolj se je razvijal kleri-kalizem, ki se boji luči, tem bo*j se je začelo smatrati ubogega Čuka za predstavitelj a teme. Sokol se dviga svobodno po zraku pod krepečimi solnčmmi žarki, čuk pa se plaši svetlobe. Čisto primerno namenom katoliški telovadnih odsekov je označilo ljudstvo „katoliške" telovadce za Čuke. Kaj hočejo sedaj biti razžaljeni radi tega? Smešno. „čuk" ni psovka, ampak prav primeren oznak klerikalnih telovadcev nasproti Sokolom. Počasi se že navadijo na to ime. Saj so se spočetka Čudovito branili biti „klerikaloi". Tudi to so smatrali za psovko. No, sedaj sicer tudi nočejo biti klerikalci, pa le navidezno, drugače so se že sprijaznili s tem oznakom. Tudi s „Čukom" se bodo morali spoprijateljiti! Ne kaže drugače." Je res tako! Nezaslišan čin nčitelia Levstika na okoliški šoli v Celin. Klerikalci žrtvujejo svojim egoističnim namenom tudi vitalne interese svojega naroda. Sledeči čio imenovanega klerikalca - učitelja zopet drastično osvetljuje klerikalni značaj. Krajni šolski svet celjske okoliške šole je zaprosil deželni Šolski svet v Gradcu, naj razširi okoliško šolo v šestrazrednioo, kjer je na šoli postavno število otrok za šestrazrednioo. Deželni šolski svet je potem vprašal še slovenski občinski odbor celjske okoliške občine za mnenje in pristavil, da ni proti razširjenju Šole v šestrazrednioo, ako temu pritrdi tudi občinski odbor. No, in kaj je storil slovenski občinski odbor? Na predlog občinskega odbornika Levstika, učitelja okoliške šole, je sklenil, da se zaprosi deželni šolski svet, naj ne razširi okoliške Šole v šestrazrednioo, čemur je deželni šolski svet seveda z veseljem vstregel in že rešil dotični akt v negativnem smislu. Kaj naj rečemo o Človeku, ki dela proti interesom svojega šolstva in naroda? — Volaftka vest Podpolkovnik g. Jernej Aljančič v Opavi je postal polkovnik. Kongres čeških prirodoslov-cev in zdravnikov. Jutri, v sredo zvečer ob 7. se vrši v kavarni „Evropa" končni razgovor radi izleta na kongres čeških prirodoslovoev in zdravnikov v Prago. Gospodje, ki se mislijo udeleliti kongresa, naj pridejo gotovo na sestanek, ker je treba urediti čas vožnje in pa stanovanja. Slovenski odbor. Poročil se je danes g. Josip O mer s a, potovalni uradnik v Spodnji Šiški, z gdč. Marijo Mišic iz Novega mesta. Snoči je pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" zapelo nevesti podoknioo. — Bilo srečno! Poročil so |o danes g. Ivan uno. fotograf, a gdč. Pepinko oder. Nova podružnica sv* Cirila Metoda se snuje v Vipavi. Usta-[ovci občni zbor bo 27. maja ob ,0!u 9. zvečer v prostorih hotela Adrijau. Naj se prijateljice in prija-' lji nase šolske družbe tega zboroma mnogoštevilno udeleže. * Novo društvo. Deželno predsed-Uvo za Kranjsko je v Bmislu društvenega zakona odobrilo pravila krožka mestnih uradnikov v Ljubljani. Društvo je nepolitično in ima namen pospeševati stanovske interese, gojiti družabnost in kolegijalnost ter podpirati v izrednih slučajih svoje Člane [in njih rodbine. Ustanovitev ,,Soštanjskega Sokola". V nedeljo 24. t. m. je imel ŠoštaDJski Sokolu svoj ustanovni občni zbor. „Stov. sokolsko zvezou je zastopal dr. Gvidon Ser ne o, ki je govoril o nalogah in ciljih „Sokola" sploh in šoštanjskega še posebe. V odbor se bili izvoljeni Vladimir Vošnjak za starosto, Volk za pod-starosto, Repič za načelnika, Kocuvan, Kramer, Lukman, Medved, Vošnjak in Pejger za odbornike, Čoki in Vrečko pa za preglednike. Gasilno društvo v Planini bo 28. junija praznovalo dvajsetletnico svojega obstanka in obenem cesarjev jubilej. Vsa p. n. druHva naj se pri določitvi svojih prireditev ozirajo na ta dan. Društvu zs otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani so naklonili gospodje deželni uradniki 29 K kot prebitek prispevkov za venec na krsto umrlega gospoda ra čunskega svetnika Vinka Vi zjaka, gdč. Helena Bavdek pa 10 K namesto venca v spomin rajnkemu g. Jakobu Vrečarju v Mostah. Akademično tehniško društvo „Triglav" v Gradcu javlja, da je bil na II- obč. zboru pri nadomestnih volitvah izvoljen za predsednika tov. Vinko Tajnšek, cand med, za podpredseduika tov. Otmar Pirk-maier, stud. iur. Novi sokolski društvi. Vlada je potrdila pravila telovadnega društva Sokol v Št. Vidu nad Ljubljano in na Vrhniki. Nova podružnica slovenskega planinskega društva se je ustanovila v Tržiču za tržiški okraj. Novo društvo za otroško varstvo. Viču pri Ljubljani se je ustanovilo društvo za otroško varstvo. Iz krogov trgovskih so trud-Sikov se nam piše: z ozirom na notico nOkloftani denuncijant IValland", konštatujemo podpisani trgovski sotrudniki, dasi ne gojimo nikakih simpatij do Wallanda, da se v tej notici Čisto nepotrebno žalijo ne samo trg. sotrud., temveč ves trgovski stan. Ker se nam zdi, da gospod dopisnik o našem stanu ni dovoljno poučen, povemo mu le toliko, da je trgovski stan ravno tako spoštovanja vreden, kakor vsaki drugi, in da je ravno trgovina pred vsemi drugimi stanovi oni taktor, po katerem se meri blagostanje in moč posameznik narodov in držav. Narod, ki nima trgovine, nima prihodnjosti. Dalje se gospod dopisnik jako moti, ako misli, da naj bo ravno trgovski stan pribežališče propadlim ekzistenoam, kajti ravno naš stan v prvi vrsti potrebuj© poštenih, bistroumnih in izobraženih ljudi. Gospod dopisnik, bi se bil torej pripombe z debelo tiskanimi Črkami lahko zdržal ali pa ji dal drugo obliko. — (Sledi 62 podpisov trgovskih sotrudnikov.) Prenovljena trgovina. Trgovina z urami, zlatnino in srebrnino gosp. Milko Krapeža v Ljubljani na Jurčičevem trgu je sedaj povsem prenovljena in razširjena, z lepimi izložbenimi okni, v kojih so razstavljena različna krasna in praktična binkoštna birmska darila. — Svoji k svojim. Deželna zveza čeških trgovskih gremi|ev v kraljevini Češki priredi 7. in 8 junija t. 1. v Pragi na jubilejni razstavi praške trgovske zbornice slovanski trgovski shod, h kateremu se je že prijavilo nad 300 poljskih trgovcev. Gremij trgovcev v Ljubljani pozivlje vse one slovenske trgovce iz vseh slovenskih pokrajin, ki bi se hoteli tega shoda udeležiti, da mu nemudoma to javijo, da more pravočasno obvestiti deželno zvezo čeških trgovskih gremijev v Pragi. V Sodražici bo v sredo ob 4. pogreb umrlega Jakoba LavrenČiČa. Na postaji Ortenek bodo čakali vozovi in bo p o vr a tek mogoč Še z večernim vlakom. Umrl Jo snoči na posledicah težke operaoije g. Ivan Bukovi c, deželni vratar v Ljubljani, oče g. deželnega ofioiala Avgusta Bukovica. Pokojnik je bil radi svojega odkritega značaja priljubljen pri vseh, ki 80 g* poznali. Bodi vrlemu možu ohranjen blag spomin. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. Tri poroke v oni družini. V Tanoenbergu pri Gospi sveti na Koroškem so 4. t m. obhajali trije pari v eni družini poroko in sicer M a k s o Ivath in Jo sipina DraŠček navadno, neveste starši Josip in Marija DraŠček srebrno, deda Valentin in Ana DraŠček pa zlato. V Knežakn napravijo skoraj gotovo že prihodnje leto artiljerijsko strelišče, sa streljanje a ostrim strelivom. Strelišče bode napravljeno proti Koritnioam. Semkaj bodo prid el j eni topničarski polki iz Ljubljane, Gorioe ter Celovca Posamezne baterije bodo nastavljene v Zagorju, v Knežaku, v Sambijah, v Trnovem in v Ilirski Bistrici. Letošn i veliki manovrl vršili se bodo — prvič v tako velikem ob-segu —, med Št. Petrom-Kneža-kom-Ilirsko Bistrico — pa tja do Juršičev. Moštva bode okoli trideset tisoč; višji štabni Častniki stanovali bodo v Ilirski Bistrici. Koneo manevrov bode v bližnji Istri. Uspeh nabora v političnem okraju krškem. V sodnem okraju kostanjeviškem je potrjenih od 210 nabornikov 68 fantov v vojake, v sodnem mokronoškem od 202 nabornikov 58, v sodnem okraju krškem pa od 268 nabornikov 81, v sodnem okraju radeškem pa od 201 nabornika 63. Povprečno torej 30%. Finančna straža na Resici v Savinskl dolini. Na Rečici v Savi d s ki dolini se s 1. junijem namesti oddelek finančne straže za sodni in davčni okraj Gornji grad, ki se s tem izloči :z dosedanjega nadzoro-valnega okoliša finančne straže v So-šuanju Mesto Beljak si najme 1% milijon K posojila, največ za Šolske zgradbe. Iz boljših n mskih krogov. V Ljubnem na Gorenjem Šcajers&em so zaprli babici Capellari in Ocena* še k, ker sta pomagali ženam in dekletom boljSih rodbin odpravljati sledove prepovedane ljubezni. Cela vas prodana. Vas Fern- dorf pri Paternionu na Koroškem je kupila družba za izdelovanje magne-žita za l/a milijona kron. V tretjem selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 586 strank, ki so štele nekaj nad 2000 oseb. 13 družin večinoma uradniških in Čast niskih je prišlo na novo v Ljubljano, ker so bile prestavljene, iz enakih vzrokov pa je 14 strank zapustilo naše mesto. Z veseljem moramo pozdraviti dejstvo, da so se začeli zadnja leta naseljevati razni p en zij oni s ti, kar gotovo ni na kvar našemu mestu v nobenem oziru. Do jeseni bo zopet nekaj lepih, zdravih in zračnih in pri tem ne predragih stanovanj v novih hišah in vilah na razpolago. Pobegnila je od doma Alojzija Krušič iz Št. Ilja p. Turjakom v torek, dne 19. maja. Deklica je stara 13 let; oblečena je bila v rožasto obleko. S seboj je vzela tudi plavo krilo. Deklica je bolj majhna, ima svetlo-rjave lase in plave oči. Odšla je proti Dravogradu; izjavila je večkrat, da hoče v samostan, če kdo kaj izve o dekletu, naj to naznani občinskemu uradu v Št. IllU p. Turjakom, pošta Mislinje. Grozen umor iz narodnostnega sovraštva. V Opatiji je v nedeljo zvečer 17 letni Nemec Viktor Erieger zabodel 6 cm široko bodalo 20 letnemu Srbti Dušanu Hadšiću naravnost v srce, da je bii takoj mrtev. Ko je Hadšićev brat videl umorjenega brata, je od same žalosti zblaznel. Daljše poročilo priobčimo jutri. Detomor. V Trstu je našel dijak Pudič med kamenjem v ulici Ves-puoci zavitek iz cunj, v katerih je bilo truplo novorojenke. Konstatirali so, da je bil otrok umorjen. Otrok zgorel. V Trstu se je vnela vsled terpentina obleka 5ietni AdalgiziFano. ki se je tako opekla, da ne ostane pri življenju. Ladja ae Jo potopila. V Trstu se je blizu plavajočega doka potopila italijanska ladja »Vasta e Guerrera" iz Katanije. Veter jo je vrgel s tako silo ob pomol, da je dobila luknje, ki so jih prepozno zapazili. Ljudskošolski učenec obtožen motenja vero. Pred tržaškim sodiščem se je zagovarjal te dni 141etni učenec ljudske šole pri novem Sv. Antonu A. Miazzi, ki ga je tovariš zatožil, da je po obhajilu izpljunil hostijo, dočim je deček dokazoval, da mu ie bilo slabo, ker je bil toliko Časa tešč. Sodišče mu je tudi verjelo ter ga oprostilo, a šolska oblast je na katehetov predlog bila že poprej dečka kaznovala z izključenjem. Kamenje so metaU v kamniški Vlak neznani lopovi v nedeljo zvečer med postajama Trzin in Črnuče. Ena šipa je bila razbita. Skozi njo je priletel 5 kg težek kamen. Metalcev ie niso dobili a so najbrž kaki pristni klerikaloi I Ljubezniva Utorka. Predvčerajšnjem je policija aretovala 171etno Marijo Narobefcovo is Dravelj, ker je bila ovadena, da je svoji materi ukradla hranilnično knjižico ■ vlogo 50 K in za 50 K obleke. Dekle je služilo prvotno pod imenom svoje matere, sedaj pa pod imenom Marije Kosove, v katere knjižici je popravila rojstne podatke. Oddali so jo deželnemu sodišču. Speol Jalist Te dni je neki mlad mizar v neki Šupi v StreliŠkih ulioah zapazil dva speča delavoa in naglo izkoristil to priliko 8 tem, da je prav tiho prišel k njima in obema pokradel is žepov denar v znesku 10 K. Ko ga je policija pozneje prijela je imel pri sebi le še 1 K 20 v. Fant je v ti stroki specijalist, kajti kljub temu, da je bil vsled enakega delikta že kaznovan, vendar še noče popustiti tatinske obrti. Oddali so ga sodišču. V sadovi prijetih vlomilcev pri trgovcu Ivanu Jebačinu se je odpeljal včeraj magistratni policijski svetnik Lauter v Trst v svrho na-nadaljnega tiranja te afere osobito, da poskuša najti po Franu Korenu zakopani denar. Kakor smo se informirali, je svetnik Lauter v spremstvu tržaškega nadzornika g. Ti t za in več tržaških policijskih agentov iskal cel dan na večjih krajih, kjer bi bil utegnil biti denar zakopan; a zasoljenega uspeha ni še dosegel. Ker se je navedeni funkoijonar iz službenih vzrokov moral Še isti dan zvečer vrniti na svoje službeno mesto v Ljubljano, izročil je svoje tozadevne natančne podatke nadzorniku g. Titzu, ki bo vodil nadaljnje poizvedbe in ni dvomiti, da se bode tudi v tej smeri afera zadovoljno končala. Kakor se je zaupno zvedelo, je Korenu namreč ostalo od raznih vlomov baje 18.000 K in ne, kakor sam zatrjuje 3 —400 K. Pri tej priliki je svetnik Lauter tudi konstatoval, da v Zadru prijeti vlomilec Alojzij Kavčič res ni Jedrejčič vzlic okolnosti, da sta ga na Dunaju Betty Schmidt, pleskarja žena, s katero je občeval m Koren sam začetkom agnoscirala. Treba bode torej navedenca zelo energično tirati in to tem bolj, ker je on, kaaor vse kaže, glava te „južne vlomiine družbe". Le-ta sestoja tedaj iz 5, odnosno 6 oseb; iz bratov Frana in Karola Korena ter bržkone tudi Viktorja, nadalje Alozija Kavčiča, Josipa Arzona in pobeglega Jakoba Jedrejčiča. Izgubljene in najdene reči Šolski učenec Makso Koler je izgubil bankovec za 10 K. — Neka dama je izgubila zlato zapestnico. — Neki dij»k je izgubil srebrno žepno uro. — Sluz kinja Marija KadunČeva je izgubila 80 K denarja. — Lovro Jaklič je izgubil bankovec za 10 K. — Na juž nem kolodvoru je bilo izgubljeno, oziroma najdeno očala, 3 slamniki in vreča delavske obleke. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Macedoncev, 2 Slovenca in 10 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Bad-Gastein 25, na T»rolsko 14, v Meran pa 19 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 40, v Kočevje pa 25 Lahov. „Društvena godba ljubljanska11 priredi jutri zvečer v meščau-ski pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra cesta društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v. „Društvena godba ljubljanska" kon cer tuje dant s popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer, Drobne novice. — Velika nesreča z zrakoplovom se ni zgodila v Njujorku. temuč v Oaklandu v Kaliforniji. Ponesrečeni zrakoplov se je imenoval „Great Morell" ter je padel z viso-Čine 75 metrov. Sedem oseb je bilo ubitih, ostalih 13 pa hudo ranjenih. — Zar«dl veliko nesreče na belgijski železnici pri Contichu bo morala belgijska vlada plačati odškodnine 16 milijonov. — 160 milijonov posojila si najme španska vlada. — „Svobodna ljubezen11. V VoroneŠu so zaprli 40 uČenoev in učenk ondotne gimnazije in realke, ker so bili združeni v zvezi „Svobodna ljubezenu ter so se shajali v tajnih lokalih k orgijam. — Za otrpnenjem tilnika je zbolelo v dalmatinski vasi BioČiću 13 oseb. — Visok sneg je zapadel skoraj po celi Švici, tudi tam, kjer so vinogradi. Škoda je velikanska. Tudi v Gornji Italiji je vsled novega snega savladala prava zima, — Umrl je ogrski državni poslanec St. Sluha — seveda pristen Madžar. — Precej mešan potres so imeli v nedeljo dopoldne v KeČke-metu. Zrušilo se je nad 100 dimnikov in zidovje je dobilo razpoke. — Adolf 17 Arronge, znani pisatelj priljubljenih gledališčnih iger, kakor „Doktor Klausu, „Mein Leopold" itd. je umrl v nekem berolin-skem sanatoriju 701et star. — Zaradi odobravanja SfUnJ-akoga šina je gališki deželni šolski avet izključil is maloruske gimnazije v Prsemvslu 10 dijakov. Razne stvari. * Romantična ljubezen. Prince a i n j a Amalija Fiirstenberg, najmlajša sestra podpredseduika gosposke zbornioe kneza Egona Fiirsten-berga, je pobegnila s agentom neke berolinske tovarne za avtomobile Gust. Koozianom v London, da se tam ž njim poroči. Princezinja je spoznala Kocziana v Karlovih varih. ko je bil še kavalerijski nad-poročnik, a pozneje je zaradi dolgov moral odložiti šaržo ter je postal agent, vendar se ljubezen prinoezinje zanj ni ohladila. Koozian je 34 let star in nenavadno lep mož. * Komu naj plaćamo? Najboljše je plačati gospodarju samemu, v^e je ta v drugem kraju, je najboljše, da se pošlje denar po pošti. Neznanemu potniku izfočti denar, je skrajno neprevidno. Marsikdo je moral tako neprevidnost že drago plačati. Recepise in saldirane račine je treba shraniti. * Čo hočeš dolgo živeti, Jej mod Jejmo mnogo medu in ohra nili si bomo zdravje. Čisti med je nenavadno zdrava hrana. Med ne rabi za prebavo ne žlez, ne močnega zdravega želodca, njegove naravne lastnosti so take, da prehaja v kri in nam daje zdravje in življenje. Zato naj bi bil v vseh rodbinah med kot hrana vdomačen. Na kruh namazan nam kaj dobro prija. Posebno dobro je zavžiti med zjutraj, med priporočamo posebno starim osebam Tudi žene, ki trpe na zaprtju, naj bi jedle med. Med je zdravilo, ki slabotnim vsekdar le prija in nikdar ne škoduje. Z medom sladimo lahko mleko in druge pijače. KniiževnosL — Novi akordi. Tega zbornika za vokalno in instrumentalno glasbo so izšle nove številke (2., 3., 4. in 5.) ki obsegajo dvajset skladb, in sicer Jos. Prochazke, dr. Benj. Ipavea, Ant. Svetka, Ant. Lajovica, Emila Adamiča, Fr. Ferjančiča, Vj. Rosen-berg-Ružiča, St. Premrla, M. Rožan-ea in dr. Goj. Kreka. Zbornik velja za celo leto 8 K, posamični zvezki po 2 K. Telefonsko m brzojavna poročila. Avstrijski poslanci v Petrogradu. Petrograd, 26. maja. Poslanci dr. Kramar, Ivan Hribar in dr. Hli-bovicki so bili tu sijajno sprejeti. Na kolodvoru, kjer so bila zastopana razna društva in zbranih mnogo odličnih dostojanstvenikov, je pozdravil poslance mestni župan na čelu občinskega starešinstva. Po staroru-skeni običaju sta se gostom ponudila kleb in sol in se izročili ključi od mestnih vrat. Na to so poslanci po-setili predsednika dume Homjakova, predsednika državnega sveta in mestnega poglavarja. Včeraj dopoldne je sprejel dr. Kramara, Hribarja in dr. Hlibovickega ministrski predsednik Stolipin v posebni avdijenci. Popoldne so bili poslanci v diplomatski loži priSOtlli pri seji državnega sveta in gosudarstvene dume. Zvečer ob 9. je bil na čast gostom slavnostni banket s koncertom v Aieksandrov- ski palači. Banketa se je udeležil predsednik gosudarstvene dnine Homjakov in mnogo poslancev. Gostom je v vznesenih besedah nazdravil poslanec Krasovskij. Na banketu je svirala godba vse slovanske himne, med temi tudi »Naprej zastava Slave«. Poslanska zbornica. Dunaj, 26. maja. V današnji seji je utemeljeval Malorus dr. Levicki svoj nujni predlog, tičoe se neke ga-liške afere, ko so orožniki ustrelili več maloruskih kmetov. Govornik je obširno utemeljeval svoj predlog, a ga je končno sam umaknil. Nato je poslanec dr. Steinwender na kratko zagovarjal svoj nujni predlog o proračunu. O predmetu je prvi govoril Malorus baron Vasilko. Prihodnja seja bo jutri. Boj med kmeti in orožniki. Dunaj, 26. maja. Iz Lvova je došla vest, da so orožniki v neki vasi pri Tarnopolu ustrelili 6 kmetov, 12 pa težko ranili. Ta vest je napravil na poljske poslance globok vtisk. Ministrstvo za notranje posle je brzojavno zahtevalo poročila od na-mestništva. # Lvov, 26. maja. V Čerihovu pri Tarnopolu so 3 orožniki imeli nalogo, da izvrše potrebne poizvedbe glede neke ribarske zadeve. Neka ženska, ki je bila zaslišana, je jela razgrajati in se je kriče vrnila na svoj dom. Na njen krik se je zbralo pred občinsko hišo okrog 3000 kmetov. Ker ni bilo župana nikjer zapaziti, je množica mislila, da so ga are to vali orožniki. Kmetje so se zagnali v orožnike in ker je eden izmed kmetov ustrelil proti njim, so bili orož- niki primorani streljati. Ustreljenih je bilo 5 kmetov, ranjenih pa veliko število. Na lice nesreče je odšla posebna komisija. Orožniki v Karlovih varih Praga 26. maja. Ministrstvo za notranje posle je poslalo v Karlove vare 50 orožnikov, da Ščitijo češki društveni dom pred napadi nemške poulične sodrge. Ogrske-hrvaški parlament. Budimpešta 26. maja. Zbornioa je danes končala razpravo o proračunu. Dr. \Vekerle je predložil zbornici aoropriacijski zakon in zakooski načrt za zvišanje prejemkov pri honvedu, orožništvu in žrebčarstvu. Za honved se zahteva kredita 1,340.000, za orožništvo pa 241.000 kron. Kralj Edvard na Ruskem. Bero lin 26 maja. Kralj Edvard bo ostal na Ruskem 5 dni. Tri dni bo bival v Peterhofu, kjer se vrše že velike priprave za njegov sprejem. Spomladanska parada. Dunaj 26. maja. Cesar bo v ponedeljek 1. junija prisostvoval običajni spomladanski paradi. Podržavljenje Severne železnice. Dunaj 26 maja. Železniški minister dr. pl. Dersohatta je danes predložil parlamentu zakonski načrt glede podržavljenja Severne železnice. Zvišanje oficirskih plač na Ruskem. Petro ara d 26 maja. Ministrski svet je sprejel zakonski načrt, s katerim se imajo zvišati plače častni-kom. V to svrho je določenih 22 in pol milijona rubljev. Klerikalni poras v Belgiji. Brusel| 26 maja. Pri volitvah v poslansko zbornico so dobili klerikalci 87, liberalci 43, socialisti 37, krŠč. demokrati pa 1 mandat. Klerikalna večina je padla od 12 na 8 glasov. Bruselj 26 maja. V senatu imajo klerikaloi 64, liberalci 35, socialisti pa 12 mandatov. Meteorolositno porotno« Višina nad morjem 206. Srednji tračni tlak 736-9 tmm. maja | Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm Temperaturi v C° Vetrovi Nebo S5 9. zv. 738 6 132 slab jug jasno 26 • 7. zj. 2. pop. 739-9 7386 110 211 si jvzh. del. obl. sred. jug del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 15 2 , norm. 15*2 Padavina v 24 urah 00°. 1900 Naznanjamo žalostno vest, da nam je vsegamogočni Bog včeraj zvečer nenadoma vzel našega dobrega očeta, oziroma soproga in tasta, gospda Irana Bukouca deželnega vratarja Pogreb bo v sredo, dne 27. t. m. Ob 4. popoldne iz deželne bolnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Ljubljani. 26. maja 1908 Družine Bukovic, Kovač in Pene« ter ostali sorodniki. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nas predobri oče, stari oče, tast itd., gospod Jakob Lavrentit načelnik trškega odbora, ključar župne cerkve, načelnik Posojilnice", trgovec In posestnik danes ob 8. zjutraj po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, ves vdan v božjo voljo, v 63. letu starosti izdihnil svojo plemenito dušo. Zemski ostanki nepozabnega rajnika se bodo položili v sredo, dne 27. t. m. ob 4 popoldne na sodra-škem pokopališču k večnemu počitku. 1897 Sv. maše zadušnice se bodo služile v žut ni cerkvi. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Sodražica, 25. maja 1908. talujoči ostali. Kupim dobro ohranjeno hliao ah 2 sobi. Ponudbe na upravniatvo „Slov. Naroda- pod NpeHl*tvo" 1899-1 _i'-tO....._« ■ Zaradi družinskih li urno ji o SREDSTVO I odda v m|ob* m takoj 1790 4 Zahvala« 1886 Vsem onim, ki so nam ob pretresljivi nesreči in izgubi našega iskrenoljubljenega očeta, gospoda Josipa Faturja sprevodnika c. kr. priv. j. železnice prodajalna blagom vred, ali tudi kros blaga Natančneje se is ve pri uprav- ništvu „Slov. Narodau. izrazili toliko nega sočutja, tolažilnih izrazov srč-izrekamo tem potom globoko zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo slav. pogrebnemu društvu uslužbencev c. kr. drž. žel., c. kr. priv. juž. žel. in c. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljanih za nam izkazano požrtvovalnost, slav. podružnicama »Ljubljana« in »Spodnja Šiška« splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, za lepe vence in impozantno udeležbo pri pogrebu, slav. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za v srce segajoče petje in spremstvo, gospodom uradnikom-prijateljem in znancem pa, ki so se udeleži sprevoda. Iskrena hvala vsem! V Ljubljai i, 25, maja 1908. Žalujoča rodbina Fatur Dva pomočniku apro|mo takoj proti dobri plači Ivan Turile, sobni slikar * Cerknici pri Rakeku. 1895 i Blosnlne,S proti požara in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo is pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo sb, Hica 22. Sedlarskega pomočnika vel&ega tudi lakirarstva, spre Jame takoj Anton Breneio, sedlar * Tolminu; 1867—2 Pnohovo motorno dvokolo aedetem alt kroz nJega so proda. 1833 2 Ved se isve pri g. Kaiserju, fte- lenbnrgovo ulice 6 v LJnblJanL nalbeljsi m aalmoderatlil KLOBUKI vseh vrst v aajsoga- |L i pri tefaiUberipogL 1-20 m v ijuHii Zagreb, 8484-98 Elebokl m apre|eaia|o v poprave. Jtnpi se vsaka množina stanovanje rogaško - slatinskHi steklenic z eno ali dvema sobama in kuhinjo za takoj. Ponudbe na uprav. „Slov. Na-rodau pod „Mirna stranka*'. 1898—1 Soba 80 Odda V najem dvema gospodoma ali gospodičnama. Najemnina s hrano znaša 15—18 gl. mesečno. 1882 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Iščem 1888 Sms sli Nastop takoj. Dr. Demeter vitez Bleloels Cigaletove ulice štev. 7. Več spretnih pleskarskih dobi trajno delo pri Otonu Šmitkn, slikarju in pleskarju v Rudolfovem (Kandija). 1889 1 Spreten, trezen stroj n i k ae tako] sprejme- 1S96-1 Parna opekarnica Ludvik Herzmann *---- Poceni sta naprodaj dve motorni kolesi ki imata l3/4» oziroma 21/* konjskih sil ter sta skoro novi. 1869—2 Natančneje v Slomškovih ulicah št. 16 v LJubljani. Kavama: MERKUR vsako sredo, soboto in nedeljo uso nož odprto. Proda ae tudi biljard jako pripraven za na deželo. Viktor Izlakar. v zabojih. Ponudbe na: Rastlinsko destilacijo „Jelen" v Idriji. 1846 2 JV(oderna svila 3a blu^e in na^it, baršuni, p liši, čipkasto blago,_cipke, vložki* svilene vezenine, .'. .. pajčolani, čipkasti ovratnifa modni trakovi. .-. .. /. H /fovosii vedno v največji izbiri pri 1128—9 P. Jrfagdić, Ljubljana, Prešernove ul 7. »t 19 99 •9 SJtfoška obleka od h gld. naprej. £ Deška obleka od 2 Otroška obleka od 1 i „Anaieško skladišče oblek L O. BERNATOVIČ m v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. i Velik promet! Nizke cene! Dobro blago! ffllfin \ llllt ^as stane> ^a zahtevate moj novi ravnokar izišli veliki liUlllU v Vlile cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. POZOR torej pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrnine! Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo tvrdko, kjer bo gotovo najbolje postrežen. — Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih ur, verižic, obeskov, okraskov, zapestnic, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnim i kamni, vseh vrst budilk, stenskih in salonskih ur, blago ix kina srebra 1748 itd., vse zaradi prevelike zaloge po konkurenčnih oenah. 4 :. Velika Izbira pripravnih, krasnih birmanskih daril. :. Nlkelnaste ure od gld I90 do 12-—. Srebrne ure od'dld. 3-90 do SO-—. Zlate ure od gld. 12— do SOO- 8robrne verliioe ©d gld. --90 do 20-—: _-- Zlate verliioe od gld. IO-— do 2SO'—. -— Priporoča se s spoštovanjem urar In trgovec i Ljubljana Mestni trg. p ' Nasproti rotovia. Kdor ODOL rabi vztrajno znanosti kar najbolje neguje zobe in vsak dan in usta. , po današnjem stanja "1893^ G. In kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik ir Dunajska cesta (lekarna pri angelu) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preiz. kušene izdelke: Salmijakove pastile — preizkušene — aTj^tak^aS1" razkralafo sliz. 1 škatljica stane 20 vin , n škatljic 2 kroni. „AntirrheumOn" ****** »elossso SOSOOS sredstvo proti trganju 77 _ ln podobnim revmatičnim bolečinam. Ena stekle- nica stane 1 krono. Tinktura za želodec JJ*J5K vzbujajoče, prebavno, in odprtje telesa SOSpeŠaiOCe Sredstvo, i steklenica 2-j vinarjev. Naročila se točno izvrše proti povzetju. 1943-49 Železnato vino vsebuje za slabokrvne ln nervozne osebe, blede ln sla-OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6*60 franko zaboj in poštnina. Oea. kr. avstrijske tff državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Odkod la L|obl|ane \ui- zaLi Ookod v LJubljano foš. ZeLi 7l^^t^^^^J^:Ai?^ 6 56 z'utr*' Osebni vlak ia Beljaka jui T^3el^ L^u le,i' aori?» &,ž" % tet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, cto.cirl žel. Beljak čez Podrožčico, Ce- zjutraT Osebni vlak iz Kočevja, Strais iTJ**/ lZ??0'ru. k a . i. . ~ Toplic, Rudolf o veva, Grosuplja, 707,fiU^\*°8^SL xlak^rVSme,i: a°L°" "'22 prodpoidne. Dsebni vlak iz Prs« -upije, Rudollovo, Straža-Top ice, Kočevje. Celovca, Beljaka juž. žel, čez PodrožcTci 9- 2S predpoldne. Osebni vlak v smeri: in Trb2 Q^et fe? Jesenic. pšenice, Beljak, (čez Podrožčico)Celovec, 2 32 p0p©idne. Osebni vlak iz Kočevju „ J _ . . . . . Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. H-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: 3-SO popoldne. Osebni vlak iz Beljaki jcsenice, Trbiž, Beljak juž žel Gorico j^. ieX TrbilRj Celovca, Beljaka (čei »eL, Trs drž. zel. Beljak, (čez Pod- Podrožčico) Gorice drž. žeL, frs's dri 'ožčico) Celovec ±e\ Jesenic l-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 6 SO zvečer. Oseb. vlak iz P-age, Celovca upije, Rudotfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Beljaka (čez Podrožčico) jesenic 3 40 popoldne. Osebni vlak v smeri: 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja,Straže iesemce, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Pod- s-45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka jui -nžčico) Celovec, Praga. zel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod 7iOzvo^r.(^nlvlaky smeri: Grosuplje, rožčico) Trsta drž. žel. Gorice dri. žel "dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Jesenic. 7-30 zvedor. Osebni vlak v smeri: Jesenice, n-so pono6i. Osebni vlak iz Trbiža, Ct .rbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trat tr%°^L . L- 'J". V, . . drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic 10- 40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel. Gorica drž. D o Hod v LJablJano dri. kolodvora EteSLt* m ^Uak iUŽ' žeLf (ČCZ ««« Osebni vlak iz Kasadsa, ro^ozcicoj. io 59 predpoldne. Osebni vlak la Kam Odkod is LJubljana dri. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2 O5 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-1 o zveder. Osebni vlak v Kamnik IO-SO ponoOI. Osebni vlak v Kamnik. (Same (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednjf o nedeljah in praznikih.) cvropejskem časa.) G. kr. rsvnatsljstvo državnih železnic v Trstu predpoldne. Osebni vlak iz Kamnit* 6 i o zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 ponoOI. Osebni vlak iz Kamnika, (Sastt uo nedeljah in praznikih.) Radi opustitve vinske kleti v Vodmatu se točijo v restavraciji „PRI ROŽI" v Ljubljani razna vina po izdatno znižanih cenah. Gregorčičev cviček is Gadove peči po 96 v (prej 1 K 04 v) Guštinov rizling iz Metlike po 1 K 04 v (prej 1 K 20 v) „ črni burgundec iz Metlike po 1K 04 v (prej 1 K 20 v) Vino se prodala v sodih za gostilne In privatnike po najnižjih cenab. Prevelika zaloga raznega šampanjca, renskih, mozeljokih in drugih tinejših vin se bo tudi opustila. Zategadelj velja sedaj: Heidsieck Monopole samo 10 Močt * Ckandon „ 11 Fleur d9 Epernav velika 6 .. ■■ i. mala 3 E (črez ulico 9 50 K) , 10 - K) Derby sec Cesarski šampanjec K^I^a aI^ 1^ 3 1879-2 Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s manj Saj očimi se vplačili. Vsak^član