ozdarsk~ .. , .. LJubljana nj k Slowenjja UDK 630*1/9 1 SLO ISSN 0017-2723 LETO 1996 o LETNIK 54 o ŠTEVILKA 1 O Ljubljana, december 1996 VSEBINA -CONTENTS 473 Uvodnik 474 Andreja Šubic Presoja vplivov na okolje pri posegih v gozdni prostor Environmental lmpacts Procedures in Engaging with Forest Space 480 Edvard Rebula Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaeferjevih ter vmesnih tarif za racunanje lesne mase naše jelke Applicability of Adapter Algan's, Schaefer's and lnter­midiate T ariffs for the Calculation of Wood Mass of European Fir 502 Lado Kutnar Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS t~h­nik pri kartiranju ter proucevanju gozdne vegetaciJe The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Mapping and Studying of Forest Vegetation 511 Robert Brus Hrast oplutnik (Quecus crenata Lam.) tudi na Krasu Oak species Quercus crenata Lam. also in Kras 516 Boštjan Košicek Sanacija najvecjega slovenskega pogorišca v narav­nem okolju . Restoration of the Largest Slovenian Fire Site in the Natural Environment 524 Franc Ferlin Nekatere znacilnosti upravljanja in gospodarjenja z gozdovi ter drugimi naravnimi viri v ZDA in spoznanja, pomembna za slovensko gozdarstvo 531 Primož Ilešic Razmišljanje o študijskem potovanju po ZDA Naslovr.a stran: Foto: Mirko Perušek Gcmdankri wstndk SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza gozdarskih društev Slovenije Uredniški svet mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marence, Miran Orožim, mag. Dušan Robic, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batic, dr. Dušan Mlinšek, mag. Živan Veselic Odgovorni urednik mag. Živan Veselic, dipl. inž. gozd. · Tehnicni urednik Aleksander Leben Lektor Darinka Petkovšek Dokumentacijska obdelava Teja-Cvetka Koler Uredništvo in uprava Editors address SLO 1000 Ljubljana Vecna pot 2 Žiro racun -Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljan?, Vecna pot 2 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O lssues per year Letna individualna narocnina 3.600 SIT za dijake in študente 2.000 SIT Posamezna številka 500 SIT Letna narocnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne­nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTf::JIK proizvod informativnega znacaja _iz_ 13. tocke tarifne številke 3, za katere se placu]e davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšic, Ljubljana Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Narava deluje po svojih zakonih Gozd je del narave. Njene sile, ki so ga oblikovale skozi veke, mu obcasno pripravijo hude preizkušnje. To je nujna sestavina njenega delovanja. Težke življenjske preizkušnje odlocilno oblikujejo vsa živa bitja, vrste in življenjske združbe. V tem smislu je pojem »naravna nesreca« pred­vsem plod clovekovega dojemanja normalnega do­gajanja v naravi oziroma zanj sprejemljivega odsto­panja od pricakovanih povprecnih dogodkov. ce bi clovek »Vzgajal« gozd, bi ga gotovo pomehkužil in ga slabo pripravil za življenje. Narava zna to bolje, pa cetudi nam vselej to ni cisto prav. Ob novem letu je spet vzela palico v roke. ln spet nekoliko predolgo -po naših predstavah. Ob vsej potrebni odgovornosti pri delu na sanaciji po žledu poškodovanega drevja vendarle ne gre vsako dre­vesce, ki je ob minuli preizkušnji sklenilo življenjski krog prej, kot ima zapisano v giomih, prehitro razumeti kot nesreco. ln kaže biti smotrn pri saniranju poškodb v gozdovih. Kjer ni nevarnosti za gozd (npr. zaradi podlubnikov), ljudi ali materialne dobrine, v odsotno­sti boljšega placnika naravi ne gre s prevec težkim srcem priznati pravice, da si vzame del tistega, kar je bilo njeno skozi tisocletja. Varstvo gozdov je del varstva narave! Toliko za izhodišce vsega razmišljanja v zvezi s sanacijo poškodb v gozdovih zaradi novoletnega žleda, ki bo ob ne povsem zakljuceni sanaciji lanskih poškodb zahtevala velike napore vseh, ki bodo dela nacrtovali, pripravljali in jih konkretno izvajali. Pred slovenskim gozdarstvom je v operativnem smislu spet nedvomno zelo zahtevno leto. Urednik Gozd V 54, 1996 473 GDK: 91 Presoja vplivov na okolje pri posegih v gozdni prostor Environmental lmpacts Procedures in Engaging with Forest Space Andreja ŠUBIC. Izvlecek Šubic, A: Presoja vplivov na okolje pri posegih v gozdni prostor. Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenšcini, cit.lit. 14. Clanek obravnava presojo vplivov na okolje pri posegih v gozdni prostor. Dana je primerjava med slovenskimi in nemškimi tovrstnimi študijami, na osnovi katere so izpostavljene glavne pomanjklji­vosti dosedanjih slovenskih presoj vplivov na gozd­ni prostor. Kljucne besede: presoja vplivov na okolje, gradnja avtocest, Slovenija, Nemcija 1 UVOD INTRODUCTION Presoja vplivov na okolje (v nadaljevanju PVO) je tudi v Sloveniji postala pogosto uporabljen pripomocek varstva okolja. V zadnjem obdobju je to posebno aktualno pri velikopotezni gradnji slovenskih avto­cest, ki se že in se bo v prihodnosti še bolj odražala v pokrajini. ln kaj razumemo pod presojo vplivov na okolje? Zakonsko predpisane definicije ni. Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 (12) sicer predpisuje izvedbo PVO, vendar tega pojma ne doloca. PVO je študija, s katero skušamo v cim vecji meri identificirati, napovedati in oceniti možne vplive na okolje, ki nastanejo zaradi nacrtovanega posega. Poleg ocene spreR jemljivosti posega z vidika vplivov na okolje so v študiji dani še predlogi za omilitev posledic posega in napotki za nenehno spremljanje stanja okolja po posegu. Zara­di ugotavljanja obstojecega onesnaženja in dejanskih vplivov posega na okolje (po iz­vedbi posega) mora PVO vsebovati tudi bolj ali manj detajlni opis stanja okolja pred posegom. * A. š., dipL geogr. in etn., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Synopsis Šubic, A.: Environmental lmpacts Procedures in Engaging with Forest Space. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene, lit quot 14, The article deals with environmental impacts procedures in engaging with forest space. A comR parison between Slovenian and German corresR ponding studies is presented, on the basis of which the main deficiencies of Slovenian evaluations re­garding the impacts on forest space have been exposed. Key words: environmental impacts procedu­res, highway construction, Slovenia, Germany PVO v Sloveniji niso vec novost. V zvezi z njimi bo veliko dilem kmalu rešenih, saj je v pripravi uredba Ministrstva za okolje in prostor, v kateri bo doloceno, kdo lahko izdeluje PVO in kateri posegi zahtevajo nje­no izdelavo, prav tako pa tudi splošna me­todologija izdelave. (Uredbi sta v casu priprave clanka za tisk že izšli -Ur. l. št 66/96 in 70/96-op. ur.). Dejavnika, ki bis­tveno vplivata· na kakovost študije, sta pra­vilna izbira kazalcev, ki so predmet obrav­nave, predvsem pa nacin vrednotenja le­teh. 2 SPLOŠNO O KONCEPTIH PVO 2 GENERAL REMARKS ON THE CONCEPTS AS TO ENVIRONMENTAL IMPACTS PROCE­DURES študija o vplivih na okolje mora biti s ti. analizo obcutljivosti prostora vkljucena v najzgodnejše faze nacrtovanja, sicer se njen pomen zmanjša. V prvi fazi se z anali­zo prostora ugotavljajo relativno manj spor­ na obmocja (14), ki bi bila zato z nacrtova­ nim posegom tudi manj prizadeta. Na os­novi te analize se predlaga razlicne varian­te posega, ki so v cim vecji možni meri vezane na manj sporna obmocja, Sledi pri­merjava variant in izbor naju~.odnejše, v 474 Gozd V 54, 1996 zadnji fazi pa se izdela še detajlno presojo vplivov izbrane variante na okolje. V Sloveniji omenjena zasnova še ni v celoti uveljavljena. Posamezne stroke dobi­jo na primer ob nacrtovanih gradnjah hitrih cest (avtocest) v presojo že izdelane va­riante, ki pa vecinoma niso rezultat iskanja manj spornih obmocij z vidika možnih vpli­vov na okolje, ampak so najsprejemljivejše s prometno-tehnicnega in ekonomskega vi­dika. S presojo vplivov na okolje je sicer možno doseci nekatere popravke, ni pa mo­goce predlagati popolnoma novih variant. Zaradi tega je presoja precej okrnjena. Pri presoji vplivov na okolje je pomem­bna tudi pravilna omejitev obmocja obdela­ve, ki naj bi bila takšna, da cim popolneje zajema možne pricakovane vplive na oko­lje (14). Pri tem nastajajo problemi, saj in­vestitorja najveckrat zanima le obmocje po­sega in pa ozek pas ob njem (npr. 1OOm), na katerega so vezane tudi kvalitetnejše kartografske podlage. To onemogoca kva­litetno presojo vplivov, saj okolje deluje kot sistem s številnimi interakcijami, ki pa se ne koncajo z ozkim pasom ob posegu, am­pak so vezane na neke širše zakljucene enote (v gozdu npr. gozdni sestoji, združbe itd.). Zaradi casovne omejenosti, premaj­nih sredstev in neustrezne kartografske podlage se je tudi stroka prisiljena omejiti na predloženo obmocje, kar pa gre v konc­ni fazi na racun okolja. Gozdarstvo se kot ena izmed strok, vkljucenih v presojo vpli­vov posegov na okolje, žal, srecuje z vsemi omenjenimi težavami. 3 PRESOJA VPLIVOV NA GOZDNI PRO­STOR V SLOVENIJI 3 THE EVALUATION OF IMPACTS ON FOREST SPACE IN SLOVENIA Na Gozdarskem inštitutu Slovenije že vr­sto let izdelujejo razlicne študije s podrocja prostorskega nacrtovanja in vrednotenja možnih vplivov na gozdni prostor. V zad­njem obdobju so aktualne predvsem pre­soje vplivov avtocest na gozdni prostor. V dosedanjih študijah so gozdovi obravnava­ni z razlicnih vidikov, najvecji poudarek pa je na gozdnih združbah, njihovem lesno­proizvodnem in varovalnem pomenu in gozdnogospodarskih razredih. Slika 1: Gradnja avtocest zahteva obsežne posege v gozdni prostor Photo1: Highway construction requires strong interference with forest space Dosedanja zasnova študij pri presoji vpli­vov gradnje avtocest na gozdni prostor ve­cinoma zajema: 1. seznam gozdnih združb na širšem ob­mocju posega, 2. uvrstitev obravnavanih gozdnih združb v kategorije po varovalnem pomenu (Košir, 1975), 3. uvrstitev obravnavanih gozdnih združb v kategorije po lesnoproizvodnem pomenu (Košir, 1975), 4. opis gozdnogospodarskih razredov na širšem obmocju posega (gozdne združbe, proizvodna sposobnost rastišc, pomladitve­ na doba, stanje sestojev -vitalnost in sta­bilnost), 5. izracun dolžin poteka avtoceste skozi gozd in gozdni rob in izgubljenih površin (ha) za posamezne odseke. V posameznih študijah so obravnavani še nekateri dodatni elementi: -vloga in pomen omej kov v obmocju av­ tocestnih koridorjev, -požarna ogroženost gozdov, -škode zaradi_ suše, -prikaz obsega poškodb zaradi bolezni in škodljivcev, -analiza gozdov po stopnji spremenje­ nosti, -ocena stabilnosti sestoj nih zgradb, -vpliv avtoceste na divjad. Šibka tocka omenjenih študij je vrednote­nje vplivov posegov na gozdni prostor, ki v veliki meri sloni na numericn~m tehtanju oz. kvantitativni oceni vplivov (dolžina trase v gozdnem prostoru, dolžina novonastale­ga gozdnega roba, morebitne izgubljene gozdne površine), ki so sicer pomembni kazalci, vsekakor pa ne edini. Predlogi za zmanjšanje negativnih posle­dic, ki jih poseg prinaša, so vecinoma dani zelo na kratko ali pa jih sploh ni. Mednje spadajo: pogozditev prizadetih površin -nasipov, pobocij, pušcanje panjev na robo­vih cest, sajenje prizadetih površin z gr­movno vegetacijo, predlogi za prepreceva­nje poškodb dreves med gradnjo objekta, predlogi za izkorišcanje posekanega pro­stora v razlicne namene, npr. za spravilo lesa. Slika 2: Proces stabilizacije novonastalega gozdnega roba je dolgotrajen Photo 2: Stabilization process of a forest edge which has emerged only recently is a lengthy one Bistvene pomanjkljivosti dosedanjih pre­soj vplivov na gozdni prostor so: t. slaba podatkovna baza, 2. mnogi pomembni vidiki niso obravna­vani oz. se jim posveca premalo pozornosti (ekološke ·,n socialne funkcije gozda), 3. osnova vrednotenja je tehtanje kolicin­skih kazalcev (dolžina trase v gozdnem pro­storu, dolžina novonastalega gozdnega ro­ba, morebitno izgubljene gozdne površine), 4. predlogi za zmanjšanje negativnih po­sledic so vecinoma presplošni ali pa jih sploh ni. Za zmanjšanje negativnega vpliva se šteje že kar izbor najugodnejša variante (najmanjši poseg v gozd), kar pa je v veliki meri posledica obstojece splošne zasnove PVO v Sloveniji (poglavje 2). 4 PRESOJA VPLIVOV NA GOZDNI PRO­STOR V NEMCIJI 4 THE EVALUATION OF IMPACTS ON FOREST SPACE IN GERMANY 4.1 Vsebina študij 4.1 The contents of studies Vsebina se razlikuje od študije do študije, kljub temu pa lahko izpostavimo skupno znacilnost vseh -velik poudarek ekološke­mu pomenu gozda, na katerem sloni tudi vrednotenje. V Nemciji skušajo popraviti na­pake preteklega gospodarjenja z gozdom (usmerjanje v monokulture smrek), poleg tega imajo v primerjavi s Slovenijo tudi rela­tivno nizek delež gozda (30%), zato si pri­zadevajo, da bi obstojece gozdne površine ohranili oziroma povecali. Ta usmeritev je mocno opazna tudi pri izdelavi PVO. Poleg ekonomskega vrednotenja posega imajo v omenjenih študijah pomembno me­sto naslednji ekološki kazalci: A. NARAVNOST GOZDA -naravnost gozdnih sestojev (ujemanje z naravno vegetacijo), -naravnost mladovja, -naravnost zelišcnega sloja, -starost sestoj ev, -prisotnost odmrlega lesa, B. REDKOST GOZDA -redkost drevesnih sestojev, -število ogroženih zelišcnih vrst (rdeci seznam), C. STRUKTURA GOZDA -vertikalna strukturna raznovrstnost, -mešanost sestojev, -število drevesnih vrst. V mnogih študijah so poleg gozda obrav­navani tudi drugi elementi, npr. negozdne površine in posamezna drevesa, gobe (šte­vilo vrst, ki uspeva na dolocenem podrocju, simbioza gob in dreves -ta je zelo pogo­sta, gobe kažejo na dolocen razvoj goz­da), zelo veliko pozornosti je namenjeno tudi živalskemu svetu (sesalci, ptici, plazil­ci, dvoživke, insekti, mehkužci). 4.2 Metodologija vrednotenja 4.2 Evaluation methodology Zelo pogosto se uporablja metoda pon­deriranja vsakega indikatorja in izdelava nu­mericne analize za pridobitev koncne vred­nosti vpliva. Razlicne lastnosti proucevanih elementov so glede na pomen ocenjene z razlicnim številom tock. Najvecjo težo ima­jo pokrajinske sestavine, ki so najbližje na­ravnemu stanju (naravnost), dodatne tocke pa prinašajo še redkost in strukturna raz­novrstnost teh sestavin. Na osnovi skupne vrednosti (seštevka ponderjev) se oceni, katera prostorska sestavina pomeni najvec­jo vrednoto in jo kaže na vsak nacin ohrani­ti ter bi bila pri vsem njena izguba najmanj "boleca". Druga zelo pogosta metoda je matricno modeliranje. Ta metoda zahteva precej de­la in je relativno zamudna. Bistvena pred­nost pa je vzrocno-posledicna povezava med posegi in vplivi. 4.3 Kartografski prikazi presoje 4.3 Evaluation map presentations Kartografski del študije je mogoce razde­liti na naslednje sklope: -karte, ki prikazujejo obstojece stanje po posameznih elementih (gozdni sestoji, go­be, habitati ... ), -karte prekrivanj dolocenih elementov (razlicne kombinacije med elementi: prsti -gobe, itd.), Gozd V 54, 1996 477 -karte, ki prikazujejo stanje po posegu (karta fragmentacije habitatov, karta obmo­cij predvidenih prometnih nesrec, kjer bodo udeležene živali. .. ), -karte tehnicnih ukrepov za omilitev ne­gativnih ucinkov (protihrupne ograje, vko­pi. .. ), -karte, ki prikazujejo nadomestna ob­mocja za izgubljene in prizadete površine (obmocja, ki bodo na novo pogozdena; transplantacija dreves, prenos odmrlega le­sa na nova obmocja ... ). Vecina kart je izdelanih v merilu 1:10.000. AA Omilitveni in nadomestni ukrepi ~4.4 Alleviating and supplementary measures Nemške študije imajo zelo natancno do­locene ukrepe za omilitev negativnih posle­dic in nadomestne ukrepe. Poleg klasicnih omilitvenih ukrepov, kot so ograje za živali, vkopi, tuneli, ipd., imajo zelo pomembno vlogo naslednji nadomestni ukrepi: -izgubljeno gozdno površino je potrebno nadomestiti z drugo, -pogozdi se jo z drevesnimi vrstami, ki so znacilne za izgubljeno površino oz. z vrstami, ki ustrezajo naravnim razmeram na izbranem obmocju (v Nemciji poteka proces spreminjanja cistih smrekovih se­stojev v mešane sestoje -v tem primeru je potrebno ugotoviti, kako velika površina s prihodnjo naravno vegetacijo je potrebna, da bo nadomestila izgubljeno površino smrekovih sestojev); -uporabljena je me­toda ponderiranja, -v nadomestne površine je potrebno pre­nesti tudi odmrli les, -nekatera drevesa s prizadete površine se presadi na novo površino, -umetno se ustvari tudi mokrišca, ce so bila ta prej na obmocju posega . . . , 5 GLAVNE POMANJKLJIVOSTI DOSE­DANJIH PRESOJ VPLIVOV NA GOZDNI PROSTOR PRI NAS IN VZROKI ZANJE 5 THE MAIN DEFICIENCIES OF THE PRESENT EVALUATIONS OF IMPACTS ON FOREST SPA­CE IN SLOVENIA AND THE REASONS THERE­FORE Na osnovi pregledana literature in kon­kretnih nemških presoj vplivov na gozdni prostor lahko ugotovimo, da naše študije po izbiri, nacinu in vrednotenju kazalcev precej odstopajo od tujih. Vzrokov je vec, vecinoma presegajo gozdarsko stroko in so odraz trenutnega stanja na podrocju pro­storskega planiranja in varstva okolja v Slo­veniji, nekateri pa so vendarle omejeni na samo stroko. Vzroki za kakovostno pomanjkljive PVO: 1. Slovenija-splošno Poglavitni vzrok je gotovo ta, da so naše PVO, kot jih predpisuje zakon, še relativno nove in se njihova vsebina ter metodologija šele oblikujeta. Drugi vzrok je neupravicen razkorak med vsebinskimi in metodološkimi zahtevami za izdelavo PVO, ki jih razpiše za to zadolže­na inštitucija, in casom ter financnimi sreds­tvi, ki jih pri tem nudi. To je še posebej opazno pri sedanji dinamiki gradnje sloven­skih avtocest, ki je zelo pospešena, žal, dostikrat tudi na racun slabše izdelanih PVO. Tretji vzrok pa je zelo slaba podatkovna baza (tudi do 20 let stare topografske kar­te, zelo malo podatkov o habitatih .... ). Sla­ba podatkovna baza zahteva pri izdelavi PVO mnogo vec vloženega casa in sred­stev. Ker pa, kot smo že omenili, tega odgovorne inštitucije ne nudijo, so rezultat kakovostno pomanjkljive PVO. 2. Gozdarstvo Slovensko gozdarstvo je v preteklosti vec­ji del pozornosti posvecalo lesnoproizvodni funkciji, ekološke in socialne funkcije pa so bile zapostavljene. Prav ekološki vidik je pri PVO zelo pomemben, žal pa je zaradi omenjenega dejstva premalo raziskan in podatkovno podkrepljen. Pomanjkanje to­vrstnega znanja se kaže tudi v manjši ka­kovosti študij o vplivih na okolje. 6 ZAKLJUCEK 6 CONCLUSION študije PVO so v tujini že dodobra uve­ljavljeno in preizkušeno pomagalo varstva 4 78 Gozd v 54, 1996 okolja, ki dopolnjuje že obstojece normati­ve. Kot take jih je z Zakonom o varstvu okolja leta 1993 uzakonila tudi Slovenija. Res so bile že predtem v takšni ali drugacni obliki narejene številne PVO, vendar pa bi težko govorili o celovitih študijah, kakršne naj bi izdelovali danes. "Naj bi izdelovali" zato, ker tudi sedanje PVO veckrat ne pri­našajo tega, kar obljubljajo. Vzroki za to so številni, naj naštejemo samo poglavitne: -PVO so razmeroma nov nacin, ki prinaw ša na podrocju vsebine in metodologije s seboj številne nedorecenosti (koncept štu­dij, obmocje obdelave ... ); -rok za izdelavo PVO je po navadi ne­realno kratek; -v izdelavo PVO so vsaj za dolocena podrocja presoj vložena premajhna sreds­tva; -obstojeca podatkovna baza je slaba. Vecino teh pomanjkljivosti je mogoce v prihodnje odpraviti, v tem trenutku pa so tu in vplivajo na kakovost študij, kar gre v koncni fazi na racun okolja. Ob tem bi izpo­stavila velikopotezno gradnjo slovenskih av­tocest, ki tece z veliko hitrostjo, ob tem pa zmanjkuje casa za pripravo kvalitetnih štu­dij o vplivih na okolje. Vse omenjene težave so znacilne tudi za presoje vplivov na gozdni prostor, ki dajejo premocan poudarek lesnoproizvodnemu pomenu gozda in premajhnega ekološke­mu ter socialnemu, kar je bilo v preteklosti nasploh znacilno za slovensko gozdarstvo. Prav zato obstaja zelo malo podatkov o ekološkem pomenu gozda, o habitatih, biot­ski raznovrstnosti, pomenu odmrlega lesa v gozdu, omejkih, idr. V prihodnosti si bomo morali prizadevati, da bodo izdelane študije, ki bodo upošte­vale vsestranski pomen gozda, ki je bis­tven pri oceni sprejemljivosti nameravanew ga posega. Da pa bi prišli do takšnih kako­vostnih presoj vplivov na gozdni prostor, bi se moralo gozdarstvo pri njihovi izdelavi povezovati tudi z nekaterimi drugimi stro­kovnjaki, v prvi vrsti z biologi, hidrologi, me­teorologi ter z drugimi. VIRI 1. Ammer, U. in sodelavci, 1993. UmweltverM tr8.glichkeitstudie zur Ausweisung von gewerbe­und industriefl8.chen im Norden von Landsberg am Lech, Forstwissenschaftliche Fakult8.t der Ludwig Maximilian Universitat MUnchen, Freising (MUn­chen) .. 2. Ammer, U., Utschick, H. in sodelavci, 1984, Okologisches Gutachten zur Planung der Auto­bahnverwaltung im Bere ich des Allacher Forstes, Forstwissenschaftliche Fakultat der Ludwig Maxi­milian Universitat MUnchen, Freising (MUnchen) 3. Erickson, P ., A., 1994. A practical guide to environmental impact assessment, Academic Press, San Diego 4. Kessler, P., 1992. Umweltvertraglichkeitstu­die zum Raumordnungsvertahren, Coplan, Eggen­felden 5. Smole, 1.; Žonta, 1., 1994. Primerjalna študija poteka tras avtoceste na odseku RazdrtowSelo; Presoja vplivov na gozd in gozdni prostor (l. in 11. varianta), Gozdarski inštitut, Ljubljana 6. Smole, l.; žonta, l., 1994. Ocena (8) variantw nih potekov avtocestnih kortdorjev skozi gozd in gozdni prostor na obmocju Sentjakob-Biagovica, Gozdarski inštitut, Ljubljana 7. Smole, 1.; žonta, 1., 1 !t94. Presoja vpliva na okolje za odsek avtoceste CebulovicawFernetici­gozd in gozdni prostor, Gozdarski inštitut, Ljubi jaM na 8. Smole, 1.; Žonta; 1., 1994. Ocena (4) variantw nih potekov avtocestnih koridorjev skozi gozd in gozdni prostor na obmocju Vransko-Blagovica, Gozdarski inštitut, Ljubljana 9. Studtrucker, H. in sodelavci, 1993. Umwel­tvertraglichkeitstudie BAB A93 Abschnitt Pech­brunn-GroschlattengrCm, IFANOS-Institut fOr angewgndte Okologische Studien, NOrnberg 10. Zonta, 1., 1993. Ocena vplivov naw okolje nacrtqvanih odsekov avtocest: MalencewSentjaM kob; Sentjakob-Biagovica; Višnja gora-Bic, Gozw darski inštitut, Ljubljana 11. 1993. Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št.30, Ljubljana 12. 1993. Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št.32, 55.clen, Ljubljana 13. 1994. Environmental assessment seminar­spremno gradivo, Ministrstvo za okolje in prostor Sloven.lje, Portorož 14. 1990. Merkblatt zur Umweltvertraglichkeits­studie in der Strasenplanung, Forschungsgesellsc­haft tur StraBen-und Verkehrswesen, Kcln GozdV 54, 1996 479 UDK: 524.315 Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih tarif za racunanje lesne mase naše jelke Applicability of Adapted Algan's, Schaeffer's and lntermediate Tariffs for the Calculation of Wood Mass of European Fir Edvard REBU LA' Izvlecek Rebu la, E.: Uporabnost prirejenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih tarif za racunanje le­sne mase naše jelke. Gozdarski vestnik št. 1 O/ 1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 18. S primerjavo izracunov debeljadi, ciste lesne mase in kolicine sortimentov s tarifami in našimi deblovnicami za jelko smo sklepali o tocnosti tarif in ugotavljali razmerja med debeljadjo, cisto lesno maso in kolicino sortimentov. Raziskava kaže, da sedanja raba tarif za jelko pri nas daje za 3-7 %previsoke rezultate. Dani so predlogi in pripomocki, kako to napako odpraviti. Kljucne besede: tarifa, deblovnica, izracun le­sne mase. 1 UVOD INTRODUCTION V povojnih letih so slovenski gozdarji iz­ vedli dve inventarizaciji slovenskih gozdov: v letih 1946-1947 prvo in v letih 1951 ­1952 drugo (PIPAN 1955, SVETLICIC 1955). Prva je dala "tolikšen pregled o na­ šemu gozdnemu bogastvu in siromaštvu, kot ga Slovenci tako temeljitega še nikdar nismo imeli. Leta 1951 je bila izvršena dru­ ga splošna inventarizacija vseh gozdov; njen namen je bil omogociti bilanco gozd­nega in lesnega gospodarstva v letih 1947 -1951. Ta inventarizacija pa je tudi poka­ zala, da je že skrajni cas opraviti solidno delo urejanja gozdov. Leta 1952 smo zace­ li z urejevalnimi deli pod novimi, bistveno ugodnejšimi pogoji. Metode ugotavljanja le- "Dr. E. R., univ. prof. v pokoju, 6230 Postojna, Kraigherjeva 4, SLO Synopsis Rebula, E.: Applicability of Adapted Algan's, Schaeffer's and lntermediate Tarlffs for the Calcu­lation of Wood Mass of European Fir. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 18. By way of comparison of the calculations of trunkwood, net wood mass and the quantity of assortments with the tariffs and Slovenian tree volume tables for the European fir, conclusions were drawn as to the accuracy of tariffs and the ratios between trunkwood, net wood mass and assortment quantity were established. The research shows that the present use of the tariffs for Slovenian European fir gives by 3-7% too high results. Some suggestions and aids, how to remove this error, are presented. Key words: tariff, tree volume table, wood mass calculation. sne zaloge in-drugih elementov so se ska­ koma izboljševale. Okularne cenitve so bile reducirane na skrajni minimum. Tudi meto­ da primerjalnih krogov je bila v glavnem opušcena in v najvecji meri so uporabljali polno klupacijo. Mislim, da spada med naj­važnejše uspehe povojne taksacije to, da smo rešili tehnicno in organizacijsko prob­lematiko urejanja kmeckih gozdov'' (PIPAN 1955). V dveh letih so uredili 175.000 ha gozdov. Težišce dela se je iz državnih pre­ neslo v zasebne gozdove. Takrat, 31. 7. 1954, je bilo v vsem gozdarstvu (s šols­ tvom, inštitutom, upravo in hudourništvom) zaposlenih 153 inženirjev in 256 tehnikov. Od tega je bilo 62 inženirjev in 118 tehni­kov zaposlenih pri 14 Gozdnih gospodars­tvih (BEL TRAM 1955). Ko izkušeni taksator, dr. R. Pipan, takrat piše o tehniki urejanja gozdov, pravi: " ... da naj bo cimbolj preprosta. Preprostost tukaj ne pomeni, da se odrekamo natancnosti in sodobni strokovni višini, temvec je nacelo 480 Gozd v 54, 1996 dela, ki naj omogoci izvedbo ureditvenih del v najširšem obsegu in s kadri, s kateri­mi lahko racunamo. Ne zahtevamo in ne racunamo z nikakršnimi izrednimi individual­nimi sposobnostmi taksatorjev, tehnikov in delavcev, temvec jemljemo ljudi takšne, kot so. Eno težko zahtevo pa moramo postaviti brezkompromisno, to je vestnost in zanes­ ljivost pri delu". Na koncu pribije:"V bodoce bo ena izmed najvažnejših nalog v tem, da pri enaki natancnosti delo opravimo v cim­krajšem casu in s cim manjšimi stroški." (PIPAN 1955). Ves ta dolg uvod in obsežne citate sem navedel iz nekaj vzrokov. Dobro se je spomniti, kaj, kako in koliko ljudi je vcasih delalo, kakšni so bili takrat glavni problemi in v kakšnih okolišcinah so delali. Danes lahko kriticno ocenimo in ovrednotimo ta­ kratno delo naših predhodnikov. Zdi se mi, da se iz teh izkušenj nismo naucili prav veliko, saj so diskusije in polemike danes precej podobne. Zato naj navedem še mi­sel A. Svetlicica (1955): "Ko danes analizi­ramo to obdobje, lahko trdimo, da je prav ta inventarizacija, ceprav pomanjkljiva in ne­ zanesljiva, (misli inventarizacijo l. 1951 in njene ugotovitve op. E. R:),vendar veliko prispevala k napredku gozdarstva v Slove­ niji: borba gozdarstva za iskanje resnice se je podvojila in poglobila." Gre za to, da so gozdarji na osnovi argumentov, enotno in skupno nastopili proti oblasti, uveljavili stro­kovnost in preobrnili razvoj gozdarstva. V takih okolišcinah so v rabo uvedli "fran­coske tarife" (MLINŠEK 1955). COKL (1956) je te tarife priporocil za inventarizacijo kmeckih gozdov in v ta namen (COKL 1957) pripravil Alganove in Schaefferjeve tarife. Uporabnost tarif so urejevalci goz­dov hitro preizkusili (MLINŠEK 1955, ZA­BUKOVEC 1957). Ugotovili so, da so manj natancne in zanesljive kot deblovnice, ki so jih tedaj uporabljali. To pomanjkljivost, pa je pretehtala njihova enostavnost in hitrejše delo. Ni bilo potrebno vec meriti toliko dre­vesnih višin, predvsem pa ni bilo potrebno risati višinskih krivulj. Bistvo problema je Zabukovec (1957) strnil takole: "Važne na­loge, ki so postavljene pred taksacijo, zah­ tevajo, da se vsa terenska in pisarniška dela kar najbolj poenostavijo, seveda pri tem tocnost dela ne sme biti prevec priza­deta." Leta 1959 je Caki predstavil svoje tarife za sestoje prehodnih oblik (COKL 1959), t.i. Vmesne tarife. S tem je bil arzenal pri­pomockov popoln. Urejevalci so dobili pri­rocno orodje. Tarife so zacele svoj pohod in hitro izrinile vse druge tablice in deblov­nice povsod po Sloveniji. Danes rabijo za potrebe urejanja gozdov in obracune odka­zila v Sloveniji samo tarife za prebiralne (prirejene Alganove), enodobne (prirejene Schaefferjeve) gozdove in vmesne (Coklo­ve) tarife za gozdove prehodnih oblik. Kljub tako množicni rabi teh tarif, pa ni podatkov o njihovi uporabnosti (tocnosti, zanesljivosti) za posamezne drevesne vr­ ste ali obmocja, revirje. Tudi omenjeno pre­~erjanje tarif v zacetku njihove rabe (MLIN­SEK 1955, ZABUKOVEC 1957) je v bistvu primerjava tarif in deblovnic iz drugih ob­mocij (Avstrije, Nemcije) in kaže, za koliko tarife odstopajo od tujih in ne naših deblov­nic. Zato je še vedno aktualno ugotoviti: -kako navedene tarife kažejo prostorni­ no našega drevja, -kakšno je razmerje med bruto (debe­ljad z lubjem) in neto (cisto) lesno maso, -kaj pravzaprav razumemo pod "cisto" lesno maso, -kakšno je razmerje med bruto lesno maso in kolicino iz nje izdelanih sortimen­tov, -kakšen je izkoristek debeljadi in kakšna izguba (ostanek) lesne mase. V pricujoci raziskavi bomo odgovorili na gornja vprašanja za našo jelko. To nam omogocajo dosedanje raziskave o znacil­nostih jelovega drevja pri nas (COKL 1962, REBULA 1993, REBULA 1995) in so pri­vedle do zanesljivih ugotovitev o debelini in deležu lubja, napakah pri izmeri ter dale tablice in enacbe za debeljad jelovih debel in kolicino iz njih izdelanih sortimentov. Na koncu tega uvoda se mi zdi umestno ~ojasniti smisel mojega prizadevanja. Poja­sniti smisel ugotavljanja tocnosti nekih že dolgo rabljenih in skoraj brez zadržkov in pripomb "udomacenih" tarif, v casu, ko med poklicanimi strokovnjaki tece diskusija, ne o potrebni tocnosti merjenja, ampak o po­trebnosti ali nepotrebnosti ugotavljanja raz­nih taksacijskih elementov. Prizadevanje za boljše deblovnice, oziro­ma za boljše poznavanje natancnosti in za- GozdV 54, 1996 481 nesljivosti (uporabnosti) uporabljenih tarif je smotrno vsaj iz naslednjih razlogov: 1. Racionalizacije vseh del v gozdarstvu so privedle tudi do racionalizacije vseh iz­mer. Tu mislim na uvajanje raznih poeno­ stavljenih, manj tocnih, zato pa hitrejših in cenejših dendrometrijskih metod. Gre za razna preštevanja, tehtanja, povprecja, vzorcne in druge vec ali manj natancne statisticne metode. Zajelo je obe vrsti mer­jenj v gozdarstvu: pri prevzemanju (secnji in prodaji) lesa in urejanju gozdov. Privedlo je do stanja, ko nimamo vec vgrajenega sistema za preverjanje mer (dimenzije, tari­ fe, razmerje bruto: neto, ipd.) drevesa. Za­to o tem vemo cedalje manj. Kaže, da se urejevalci zanašajo na izmere pri panju, ki jih ni, ali jih kmalu ne bo vec; kupci, proda­jalci in drugi, ki rabijo podatke o merah stojecih dreves (pridobivanje sortimentov), pa mislijo, da je to stvar urejevalcev, kot je bila vedno doslej. Racionalizacije izmere pri prevzemih gozdnih lesnih sortimentov so nujnost. So­ dijo v okvir zniževanja neposrednih stroš­ kov lastnika in kupca lesa (podjetnikov). Pomagajo odpirati (ali zavirajo prehitro za­piranje) "škarje" cen in stroškov. Zato se bodo nadaljevale. Nasprotno pa imajo ra­ cionalizacije izmere sestojev pri urejanju gozdov druge izvore in potrebe. Pocenitev del je tu velikokrat vprašljiva. Racionalnost pocenitve del na racun slabših (manj toc­nih, pomanjkljivih) rezultatov pa do zdaj, vsaj pri vecini gozdnih gospodarstev v Slo­ veniji niti ni bila pretirano potrebna. Goz­ darji bi si morali, poleg drugega, prizadeva­ti tudi za cim boljše poznavanje sestojev in dreves, ne pa da si ustvarjajo pogoje, da jih drugi (politiki, arhitekti, geografi, agrono­mi...) ucijo, kakšen je gozd in odlocajo kako z njim in v njem ravnati. Eden od pogojev pri tem je poznavanje gozda, predvsem pa kontrola vseh dogajanj v njem. Gozdarji sami moramo presoditi, koliko in kje je racionalizacija izmere potrebna (nujna), umestna, modna muha ali pa raz­vada, ki zna pripeljati v stanje, ki ga je pok. Pipan (1955) opisal " ... da se je v izredno veliki meri uporabljala okularna metoda za ugotavljanje lesne zaloge in drugih taksa­cijskih elementov. Okularna taksacija se ni nikjer tako zelo razpasla, kot prav v sloven- skih krajih." Govori o razmerah pred drugo svetovno vojno (op. E.R.). Lahko zakljucimo z ugotovitvijo, da poce­nitev dela, ki daje premalo tocne, nezanes­ ljive, skratka komaj ali pa celo neuporabne podatke, ni nikakršna racionalizacija, Zlasti še, ce so taki podatki osnova kontrole gos­podarjenja z gozdovi in osnova kljucnih od­locitev. 2. Za racionalizacije izmer drevja in se­stojev v okviru urejanja gozdov, za opušca­nje popolnih premerb in uvajane vzorcnih metod, naj bi bila vzrok manjša (padajoca) vrednost proizvodne funkcije v gozdu. Ka­ko je s to stvarjo, ni mogoce dovolj poglob­ljeno ugotoviti v tem uvodu. Zato bo zado­stovalo naslednje: Podatke o posekanem lesu v Sloveniji smo gozdarji vedno skrbno zbirali. Zato so dovolj zanesljivi. Tako lahko ugotovimo: -leta 1938 so v okviru današnje Sloveni­je posekali 2,800.000 m' bruto lesne mase (ocena TURK 1954). -V letih 1947-1951 so posekali pov­precno na leto 5,486.000 m'. -V letih 1952 -1955 so posekali pov­precno na leto 3,215.000 m', leta 1954_P\l le 3,063.000 m' (TURK 1955, SVETLICIC 1955). -Te kolicine so podrobno raclenjene po izvoru (lastništvu) in porabi (sortimenti). Da­na je bila celo tržna vrednost. Tako so bili leta 1953 (TURK 1955) gozdni lesni sorti­manti vredni 17,8 milj. takratnih DIN (glavni proizvod). Postranski proizvodi so prinesli 23,5 mio. DIN, od cesar je skoraj polovico vrednosti predstavljala smola. SVETLICIC (1983) prikazuje "razvoj in strukturo tržne gozdne proizvodnje v Sloveniji v razdobju 1947 -1980". Tu vidimo, da je po planskih letih secnja padla najnižje v letu 1955. Od takrat je stalno (dolgorocni trend) narašca­la, zlasti delež vrednejših sortimentov (hlo­dov). -Indeks 1980 : 1960 je bil pri vseh sorti­mentih skupaj 1 ,26, pri hi o dih iglavcev je 1 ,58, pri hlodih listavcev pa 2,06. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1991 ), smo v letih 1987-1990 sekali na leto povprecno 3,212.000 m'. Od tega je bilo 2,418.700 m' blagovne proizvodnje. Vidimo, da smo v zadnjih letih sekali toliko, kot na koncu plan­ 482 Gozd V 54, 1996 s kih let, kar je okoli 1 O % vec, kot v letu 1954-1955. Blagovne proizvodnje je bilo v letih 1986-1990 celo 52% vec, kot v leta 1952 in 31 % vec, kot leta 1960. Po drugi strani ugotavljamo, da cene gozdnim lesnim sortimentom narašcajo. Zlasti to velja za vrednejše sortimente. Ta­ko poroca ZUPANCIC (1981 ), da so v de­setletju 1968-1978 cene hlodov v ZR Nem­ ciji narasle v povprecju za 69 %; hrastovi hladi za 190 %, borovi za 40 %. Ugotavlja, da je ta trend splošen in dolgorocen. Ugotovili smo, da iz slovenskih gozdov prodamo po 30 letih 30 % vec lesa in da je ta les dvakrat vrednejši. Po vrednosti torej proizvaja danes gozd 250 % vec kot reci­mo pred 35-40 leti. Ob takih dejstvih je govorjenje o zmanjšani pomembnosti le­snoproizvodne funkcije brez osnov, zlasti še ob dejstvih: 1. da zaloga v slovenskih gozdovih na­ rašca in je drevje vrednejše; to pomeni, da bodo v prihodnosti lahko sekali še vec in vrednejše sortimente; 2. les je pri nas in v svetu deficitarna surovina. Razmeroma nizke cene gozdnih lesnih sortimentov vzdržujeta brezobzirno izkorišcanje do zdaj neizkorišcenih gozdov in zelo visoka proizvodnost, in zaradi tega tudi zadovoljiva gospodarnost visoko me­haniziranih in avtomatiziranih metod prido­ bivanja gozdnih lesnih sortimentov v trop­skih in borealnih gozdovih. Od kod torej pogosto slišano, celo od razgledanih in vodilnih gozdarjev, mnenje o nepomembnosti lesnoproizvodne funkcije gozdov? Možna sta dva vzroka: 2.1. Zmanjševanje akumulativnosti in iz­gube v gozdarstvu mnogih srednjeevrop­skih dežel. To nastaja zaradi vse vecjih stroškov pridobivanja gozdnih lesnih sorti­mentov. Nastaja zaradi družbenih spre­memb, hitrega narašcanja življenskega standarda in s tem zvišane cene dela, ki jo ne more dohajati in zavreti povecanje proi­ zvodnosti v gozdarstvu. SAMS ET (1977) je to krstil z zakonom o nujnosti prekinjene evolucije proizvodnosti v gozdarstvu. V pre­delih, kjer ekologija in druge funkcije gozda še niso tako pomembne (borealni gozdovi), sledijo temu zakonu. Zmanjšanje akumula­tivnosti srednjeevropskega gozdarstva ta­ ko ni posledica nezmožnosti povecanja pro-izvodnosti del in pocenitve stroškov. Je po­sledica zavestne odlocitve gozdarjev za so­ naravno gospodarjenje z gozdovi, okolju in gozdu prijazno (prizanesljivo) izkorišcanje gozda, poudarjanje ekoloških (varovalnih) in socialnih funkcij gozda ipd. Tako gospo­ darjenje onemogoca uporabo visoko proi­zvodnih tehnologij. Onemogoca jih gospo­darsko in ne tehnološko. Tehnologije, raz­vite za gole secnje, v naših pogojih gospo­darjenja z gozdovi -pri drevesnem gospo­darjenju -dosegajo komaj 20-30 % svoje obicajne proizvodnosti. Zato so negospo­ darne. Ne samo to. Gozdarstvo je dodatno obre­ menjeno z vrsto izdatkov za izvajanje ne­ proizvodnih funkcij gozda. Kako je to v ZR Nemciji, nam poroca KROTH (1979). Vse to niža donosnost gozdarstva. Vidimo, da sta pomen lesnoproizvodne funkcije gozda in donosnost gozdarstva (ce­na lesa na panju, gozdna taksa, renta) dve razlicni zadevi, ki ju ne kaže mešati. 2.2. Vcasih smo govorili o neposrednih in posrednih koristih gozda. Danes govori­mo o funkcijah gozda. Razmerja med njimi so se temeljito spremenila. Spremembe ni­ so dokoncne in tudi niso povsod enake. Pogojene so z družbenim razvojem, gosto­to naselitve, življenskim standardom, nava­ dami ljudi, ipd. Njihovo vrednotenje je zelo težko. Skoraj nemogoce je ovrednotiti ne­katere funkcije, zato je to podrocje veliko­krat predmet špekulacij, prepricevanj, izgo­vorov, pretiranih (obojesmernih) ocen, itd. Vrednost teh funkcij-razen lesnoproizvod­ ne -pa v nekem smislu kaže višina izdat­ kov, ki jih mora porabiti lastnik gozda za te namene, in sredstva, ki jih za to žrtvujeta država in družba. Za naš namen zadostuje, ce ugotovimo, da sta vrednost in pomen drugih (neproi­zvodnih, ekoloških in socialnih) funkcij zad­nje case zelo hitro narašcala in narašcata še naprej. Zato se razmerje med vrednost­ jo lesnoproizvodne in drugih funkcij nagiba v korist drugih. Ponekod (gosto naseljena obmocja, primestni gozdovi, alpski gorski gozd ob turisticnih centrih, obmorski goz­dovi, varovalni gozdovi, ipd.) je vrednost drugih funkcij že pretehtala. Na skici to lah­ko ilustriramo takole: Gozd V 54, 1996 483 Grafikon 1: Razmerje med vrednostmi funkcij gozda Graph 1: A ratio between forest tunction values v<~rovalne in socialne funkcije protection snd social functions prej v prihodnJe befo"' in the future sedaj at present Ugotovimo lahko, da vrednost vseh funk­cij gozda v absolutnem merilu narašca; proi­zvodnih pocasneje, ekoloških in socialnih hitreje. Gozd tako postaja vse pomembnej­ši naravni vir. Zadovoljevati mora cedalje vec potreb, cloveštvo dobiva iz gozda vse vec dobrin. Zato bi morala vrednost gozdov hitro narašcati. Ob takem narašcanju pomembnosti goz­dov bi clovek pricakoval, da bodo vlaganja v gozdove vse vecja, tudi pri njegovi izmeri. Ce je v casih, ko so bili veliko bolj revni, samo proizvodna (kot nam je prikazal Turk -1955 -je bila v tej lesno proizvodna ude­ležena z 99,87 %) funkcija gozda lahko po­krila stroške vseh izmer, analiz, pre uce­vanj, kontrol, ipd., danes, ob taki pomem­bnosti gozdov ne bi smel biti problem zago­toviti potrebna sredstva za te namene. Pri razmišljanju o vlogah gozda, zlasti še o lesnoproizvodni funkciji, clovek pomisli, da se nekateri gozdarji sramujejo svoje os­novne naloge: _proizvajati cim vec in cim vrednejši les. Zal je izkupicek za les še danes in skoraj povsod prakticno edini do­hodek gozdarstva. 3. Danes pri izmeri gozdov, ponekod pa tudi pri izmeri sortimentov ob prevzemih, prevladujejo razne statisticne vzorcne me-tode. Zaradi izredne pestrosti gozda in drev­ja, je nujna velika pestrost vseh merjenih kolicin. Zato je gozdarsko vzorcenje pravi­loma stratificirano. Pri takem vzorcenju je osnovni princip cim vec pestrosti (variabil­nosti) zajeti s (med) stratumi (sloji) in cim bolj pojasniti varianco znotraj stratumov. Pr­vo dosežemo z oblikovanjem stratumov (npr. gospodarskih razredov), drugo pa s proucevanjem (npr. merjenjem) vzorcev. Gre za to, da so podatki o vzorcih cim bolj tocni, zanesljivi, da smo vsaj za vzorce pre­pricani, da izmerjene kolicine držijo. Podat­ke iz vzorcev posplošujemo, prenašamo jih na 20-50-krat vecjo površino. S tem pre­našamo in posplošujemo tudi vse napake pomanjkljivih izmer vzorcev. K zmanjševanju napak lahko bistveno pri­pomore uporaba pravih deblovnic ali pa vsaj pravilna raba in ugotavljanje (izbira) posa­meznih tarif ter vedenje o odnosih med "bruto in neto" lesno maso in izkoristkom deblovine. 4. Koncno gre tu tudi za osnovno poteši­tev znanstvene radovednosti, za dodatno vedenje o eni naših najpomembnejših dre­vesnih vrst. V casu, ko so gozdarji vecine evropskih dežel proucevali dendrometrijske znacilnosti devesnih vrst v svojih deželah 484 Gozd V 54, 1996 in izdelovali vsakovrstne tablice, smo pri nas pozabili in zanemarili še tisto, kar smo imeli. Normalno je, da se del bralcev ne bo strinjal z navedenim, zlasti s stališci o po~ trebnosti raznih izmer pri urejaju gozdov. Tudi stališca o razmerjih vrednosti posa~ meznih funkcij gozda niso ravno enotna. Za uspešno razpravo bi bilo potrebno zbra­ti veliko argumentov in jih temeljito obdela­ti. Za proizvodno funkcijo, kjer je na voljo tudi dovolj podatkov, je možno zadeve ob­ravnavati dovolj objektivno na osnovi, "trd­nih informacij" (podatkov). Prav tako bi bilo koristno ovrednotiti omejitve, ki jih zagotav­ljanje varovalnih in drugih funkcij gozda po­stavlja lastniku gozda. Gre za storitve, ki jih gozd (lastnik gozda, podeželje) daje lju­dem, ki živijo zunaj gozda (mešcani) in ki za to neposredno nic ne prispevajo (pa tudi posredno nic ali zelo malo). Z gornjimi tezami sem dregnil v proble­me, o katerih je tekla razprava med ureje­valci gozdov. Mislim, da še ni koncana. Preprican sem, da se bodo gotovo dokopa­li do najboljših rešitev, ce se bodo le dogo­varjali. Ugotovim naj le, da je tekla razpra­va, povedano nekoliko staromodno, le med izvajalci. Pipan -tudi urejevalec in izvaja­lec-je stališce uporabnikov dojel in ga tudi lepo oblikoval (1955). Ko govori o urejanju zasebnih gozdov, pravi: "Taksacijske ele­mente smo dobili za vso to skupnost, ni~ smo pa vedeli, koliko od tega odpade na posamezne posestnike. Take podatke smo lahko uporabili za planiranje; operativna g~zdarska služba, ki izdaja secna dovolje­nja in kontrolira njihovo izvedbo, pa od take ureditve ni imela prakticne koristi. Še manj koristi so imeli gozdni posestniki." Mislim, da je ta misel še vedno aktualna. Danes bi morala biti pravzaprav še bolj, kot pa pred 40 leti, v dobi najbolj strogega in dosledne­ga centralisticnega planiranja. 2 DOLOCITEV POJMOV 2 TERM DEFINITIONS Pri izdelavi deblovnic za jelko (REBU LA 1995), smo se srecali z vprašanjem, kaj je pravzaprav cista (neto) lesna masa. Ali je to lesna masa debeljadi po odbitku lubja ali je to kolicina sortimentov, ki jih izdelamo iz debeljadi in po predpisih (obicajih) nameri­mo. V resni strokovni razpravi je s cisto lesno maso mišljena najbrž prvo, v praktic­ni rabi, ko preracunavajo bruto v neto (ci­sto), pri odkazilih ipd., pa najbrž drugo. Za naše potrebe bomo te pojme dolocili tako­le: Cista lesna masa je kolicina lesa, ko od debeljadi odštejemo lubje. Prav tako je to kolicina lesa, ki jo pri natancnem merjenju namerimo v izdelanih (olupljenih) deblih. Z natancnim merjenjem mislimo merjenje v zelo kratkih sekcijah (krajših od 0,3 m) in brez zaokroževanja mer ali pa z integrira­njem oblicnice debla. To lesno maso kaže­jo deblovnice (REBU LA 1995) in bo osnova za analizo uporabnosti tarif. Cisto lesno ma­so lahko oznacimo tudi kot debeljad brez lubja. Ker gre za jelko, ki nima vej, debelej­ših od 7 cm (v deblovnicah jih nismo upo­števali), lahko govorimo tudi o deblovini. Tržna mera debla je kolicina iz debla izdelanih in po predpisih namerjenih sorti­mentov. Je kolicina lesa, ki jo prodamo. Razlika med cisto lesno maso in tržno mero je izguba (Iz), ki nastane zaradi: -zaokroževanja mer (preme rov in dolži~ ne) navzdol, -napak Huberjevega obrazca, po kate­rem racunamo prostornino sortimentov, -nadmer pri sortimentih. Pri naših izra­cunih je upoštevana nadmera 1,5 % (6 cm na 4 m dolge kose), -žaga (prereza), ki smo ga upoštevali z debelina 1 cm. Razmerje med tržno mero in cisto lesno maso je izkoristek (1 -izplen). Izkoristek in izgubo prikazujemo najvec­krat v relativnih številih. 3 METODIKA DELA 3 WORK METHODOLOGY V raziskavi smo v bistvu primerjali razlic­ne deblovnice, oziroma posamezne kolici­ne -debeljad, cisto lesno maso, tržno me­ro, ki jih vsebujejo posamezne deblovnice. Ugotavljali smo razmerja med kolicinami, razlike in podobnosti ter skušali sklepati o njihovih vzrokih. Gozd V 54, 1996 485 3.1 TOCNOST IN ZANESLJIVOST TARIF 3.1 Accuracy and reliability of tariffs Tocnost in zanesljivost tarif smo ugotav­ljali s primerjanjem debeljadi, ki jo za dolo­cene dimenzije drevja kažejo tarife (VT) in cisto lesno maso (UV), ki jo kažejo naše deblovnice. R1 = UVNT Tako smo v bistvu ugotavljali delež ciste v bruto lesni masi. Iz razlik v tako izracuna-· nih deležih in z upoštevanjem dejanskega deleža lubja, smo sklepali o uporabnosti posamezne tarife za jelko v naših okolišci­nah. 3.2 MEJNE VIŠINE DREVJA 3.2 Limit tree heights So višine drevja, pri katerih ima drevo po deblovnicah tako debeljad, kot je dolocena za mejo med tarifnimi razredi (mejne vred­nosti tarifnih razredov). COKL (1961) na­vaja mejne višine izracunane iz Grudner -Schwappachove deblovnice. Za jelko so to verjetno prirejene Schubergove deblovni­ce, kot so jih priredili Hrvati za svoj priroc­nik in jih je povzel tudi Cokl v svojem izra­cunu (1961 in pozneje). Te višine smo upo­rabili tudi mi za ugotavljanje tocnosti prire­jenih Alganovih in Schaefferjevih ter Vmesnih (Coklovih) tarif. Ugotovitve kažejo, da tako izracunane višine ne ustrezajo za našo jel­ko. Zato smo izracunali nove mejne višine drevja za našo jelko. Ravnali smo takole: iz podatkov raziskave o debelini in deležu lub­ja (REBULA 1993) smo povzeli regresijsko enacbo za izracun debeljadi iz ciste lesne mase z ozirom na debelina drevja. Višina drevja je izpadla iz racuna kot neznacilna. Enacba je: F = 1 ,25180·0,03262 R = 0,9834 V enacbi pomeni: -F :::: faktor, s katerim pomnožimo cisto lesno maso. To je 1 + p, kjer je p delež lubja na cisto lesno maso. -O = prsni premer drevesa (z lubjem). S to enacbo smo pomnožili enacbo za izracun ciste lesne mase na osnovi preme­ 486 Gozd V 54, 1996 ra in višine drevja (REBULA 1995, enacba 3.71) in dobili enacbo, UVL = 0,0000594601,7835 H1,1oo2 ki nam daje debeljad po naših deblovni­cah za drevo dolocenega prsnega premera in višine. Za mejne vrednosti debeljadi med posa­meznimi tarifami smo po gornji enacbi izra­cunali ustrezno višino. H = sv'uvuaob Tako smo dosegli, da bomo po tarifah dobili približne debeljadi naših jelk, kot pri­poroca Cokl (COKL 1961). 3.3 RAZMERJE MED DEBELJADJO IN TRŽNO MERO 3.3 A ratio between trunkwood and market quan­tity Ugotavljali smo ga podobno kot tocnost tarif. Ugotavljali smo razmerje med debe­ljadjo po tarifah in tržno mero debel (V) za enake dimenzije debel R2 =VNT Tržno mero debel smo izracunali po enacbi 3.81 iz študije o deblovnicah (RE­BULA 1995) za jelko. 4 IZSLEDKI RAZIS KA VE 4 lNVESTIGATION'S FINDINGS Za lažje spremljanje in razumevanje na-. vedb raziskave kaže najprej prikazati že ugotovljeni delež lubja (REBU LA 1993). Za­to bomo tu ponovili preglednica 4 iz ome­njene raziskave in jo dopolnili z izravnanimi deleži lubja in lesa. Vse to je prikazano v preglednici 1. lzravnani deleži lubja (L) so izracunani z enacbo: L = 0,266150·0,2701 Preglednica 1: Delež in povprecna debelina lubja jelke po debelinskih stopnjah Table 1: A share and the average bark thickness in European tir by diameterdegrees .. delež ciste lesne mase (lesa-R1) pa z: R1 = 1-L Podatki v preglednici 1, ki kažejo delež lubja za našo jelko, bodo osnova za skle­panje o tocnosti uporabljenih tarif. 4.1 TOCNOST UPORABLJANIH TARIF KOT KAZALCA CISTE LESNE MASE 4.1 Accuracy of the tariffs applied as a net wood mass indicator Podatke za primerjavo in sklepanje o toc­' nosti tarif smo prikazali v razpredelnicah 2, 3 in 4. V preglednici 2, 3 in 4 pomeni: UV = cista lesna masa v 0.001 m3, izra­ cunana po enacbi za ustrezen prsni pre­ mer (sredino debelinske stopnje 12,5, 17,5 ... do 67,5 cm) in srednjo višino za tarifni razred in to debelina. Srednjo višino smo ugotavljali iz Schubergovih deblovnic (COKL 1961, str.196) tako, da smo za us­trezno debeljad tarife, npr. 4,64 m3 v 14. deb. st. in 6 tar. r. Schaefferjevih tarif, poi-skali v Schubergovih deblovnicah za to de­beljad in prsni premer (67,5 cm) odgovarja­jeco višino drevesa, ki je 28,4 m. Tako je ravnal tudi Cokl (1961), ko je sestavljal ''Tablice za ugotavljanje tarifnih razredov .... po višini drevja srednje debelinske stop­nje", ki jih urejevalci rablja pri dolocanju razredov. = delež ciste lesne mase (%) v deblo­ R1 vini, ki jo kažejo tarife 4.1.1 Prirejene Alganove tarife 4.1.1 Adapted Algan's Tariffs V preglednici 2 je dana primerjava s pri­ rejenimi Alganovimi tarifami. Primerjali smo debeline od 3. do 14. deb. stopnje. Primer­jave za 3. in 4. deb. st. so manj zanesljive (so grobe) zaradi nenatancnosti podatkov (zaokroženi na 2 decimalki m3) za debeljad in ponekod tudi zaradi ekstrapolacije višin. Zaradi tega smo iz primerjave izpustili po­datke (1. in 2. tarifni razred v celoti in del 3. in 1 O. tarifnega razreda), kjer je bila ekstra­po lacija višin Qih ni v Schubergovih tabli- Gozd V 54, 1996 487 Preglednica 2: Primerjava s prirejeni mi Alganovimi tarifami {P) Table 2: A comparison with adapted Afgan's Tariffs (P) ... Cl) Cl) o " il. < 't i8 ~ c ~ i ~ 'g_ ~­~ 5' Ji s· -~­ g. "' ~ 1 1 -~ 2. ~ a: • ~ g· ~­ • if 3 • ~ , • w. ! Debel. stopnja Tarif! class es 3 4 5 6 7 8 9 10 Il 12 Il 14 3 uv R, 72 90 157 87 286 89 441 88 620 85 835 84 4 uv R, 78 97 175 88 300 86 490 87 675 84 926 84 11:15 82 1501 82 1838 82 2224 82 2692 83 3141 83 TARIFNI RAZREDI 1 Diameter degree 5 6 7 8 9 uv R, uv R, uv R, uv R, uv R, 85. 94 95 95 105 96 119 91 129 92 194 88 207 86 238 88 251 87 270 84 336 86 372 86 407 85 458 86 551 95 536 86 585 86 653 87 710 86 839 91 758 85 833 85 921 84 1018 85 1135 85 1023 86 . 85 1132 84 1252 85 1404 1564 86 1330 84 1479 85 1650 85 1836 86 2050 87 1675 83 1874 84 2076 85 2312 85 2609 87 . 2066 83 2306 84 2578 85 2871 86 3198 86 2494 83 2800 84 3122 85 3492 86 3890 87 3007 84 3351 85 3739 86 4158 86 4649 87 3549 85 3961 85 4409 86 4923_ 87 L_ 5473 c_87 10 uv R, 140 93 303 84 545 84 969 85 1279 87 1757 88 2389 91 2958 89 3668 90 4375 88 5173 88 6125 89 Grafikon 2: Razlike pri deležu ciste lesne gmote pri prirejenih Alganovih tarifah Graph 2: Differences in the share of net wood mass in adapted Algan's Tariffs 4 2 o -2 ,, % -4 -6 _, -10 -12 --3tar.raz. ----Star. raz.------7tar.raz.----9tar.raz. taliffclass 10 11 12 13 14 ---------· ------···· debelinska stopnja diamstsr degroe cah) vec kot 2 m. To velja tudi za pregled­ nico 3 in 4. Iz primerjave vidimo: 1-Delež ciste lesne mase v debeljadi je 80-90 %. Manjši je v nižjih tarifnih razredih, pri nižjih višinah drevja, kjer je okoli 82-84 %. V višjih tarifnih razredih je delež višji 85-87 %. 2. Najnižji so deleži ciste lesne mase pri srednjih debelinah (7-9 deb. st), kjer so 81 -85 %. Pri tanjšem in debelejšem drev­ju so deleži višjL 3. Vse razlike med debeljadjo in cisto le­ sno maso, razen pri 3. in 4. deb. st., so znatno vecje, kot jih ugotavljamo za našo jelko v preglednici 1_ Razlike za 3, 5, 7 in 9 tarifni razred, smo prikazali na grafu 2. Pri­kazana je razlika v deležih (%) ciste lesne mase v debeljadi med podatki v preglednici 2 (R2) in preglednici 1 (delež ciste lesne mase). Razlike so (razen v 3 in 4 deb. st) povsod negativne. Kažejo, da so deleži ci­ ste lesne mase v preglednici 2 prenizki. Podrobnejši pregled na grafu 2 kaže, da so razlike najvecje pri nižjih tarifnih razredih (7-9 %) in da se zmanjšujejo proti višjim tarifnim razredom. Pri najvišjih tarifnih raz­redih so razlike še vedno okoli 3 %. Razlike se spreminjajo tudi z debelina drevja. Pri najtanjšem drevju so razlike pozitivne, v 4. deb. st so najmanjše, nato hitro narašcajo v negativni smeri in dosežejo vrh v 7 -1 O deb. st; višji debelinski razredi prej, nižji pozneje. Po kulminaciji razlike v deležih po­casi padajo. Izredno zlomljene linije so po­sledica slucajnih razlik pri racunanju (zao­kroževanje). 4. Z upoštevanjem, da so naše deblovni­ce za jelko zanesljive (glej preverjanje deb­ lovnic in primerjavo z drugimi avtorji v razi­ skavi REBU LA 1 995), nastajajo razlike za­radi našim okolišcinam (polnolesnosti, obli­kovnemu številu) neprilagojenih tarif iz drugih regij, iz drugacnih okolišcin. Zato te tarife dajejo za naše drevje pretežno previ­soko debeljad. Velikost napak je enaka raz­liki, prikazani na grafu 2 in opisani v prejšnji tocki. Napake Alganovih tarif so obojesmer­ne (pozitivne in negativne). Ekstremne na­pake lahko ocenimo (za posamezne debe­line v posameznih tarifnih razredih) na okoli 10-12 %. V povprecju (srednji tarifni razre­di in vse debeline) lahko ocenimo napako na 6-7 %. Upoštevati pa moramo, da so najmanjše napake še vedno 4-5 %. 5. Vse navedeno velja za cisto lesno ma­so debla in ne za kolicino izdelanih proda­ nih sortimentov -tržno mero. Razlike so bistvene in jih bomo ugotavljali v nasled­njem poglavju. 4.1 .2 Prirejene Schaefferjeve tarife 4.1.2 Adapted Schaeffer's Tariffs Primerjavo prirejenih Schaefferjevih tarif smo prikazali v preglednici 3. Iz nje lahko zakljucimo: 1, Delež ciste lesne mase v debeljadi se giblje med 82 in 90 %. Razpon je ožji kot GozdV 54, 1996 489 Grafikon 3: Razlike pri deležu ciste lesne gmote pri prirejenih Schaefferjevih tarifah Graph 3: Differences in the share of net wood mass in adapted Schaffer' s tariffs 6 --3 tar. raz. ----5 tar. raz ..... ·· 7 tar. raz.--·-9 tar. raz. tsriff class debelinska stopnja -· diameler degree Grafikon 4: Razlike pri deležu ciste lesne gmote pri Vmesnih tarifah Graph 4: Differences in the share of net wood mass in lntermediate Tari~s --3 tilr. raz. ----5 tar. raz ........ 7 tar. raz. -·-.-9 tar. raz. tarif! class _, ······· _, debelinska stopnja diamBier degme pri Allganovih tarifah. Tudi razlike znotraj debelin in tarifnih razredov so manjše. 2. Tudi tu so najnižji deleži ciste lesne mase pri srednjih debelinah. Pri tanjšam in debelejšem drevju so deleži nekoliko višji. Ta trend je manj izrazit, kot pri prirejenih Alganovih tarifah. 3. V primerjavi z deleži ciste lesne mase za našo jelko, so deleži pri prirejenih Schaefferjevih tarifah precej nižji. Razlike za 3., 5., 7. in 9. tarifni razred smo prikazali na grafu 3. Tu vidimo, da so razlike velike. Najmanjše so v 4. in 5. deb. st. Pri dreve­sih, debelejših od 30 cm prsnega premera, so razlike podobne kot pri Alganovih tari­fah. Vecje razlike, 7 -8 %, so v nižjih tarifnih razredih, manjše -okoli 4 %, pa v višjih. 4. Tudi tu lahko zakljucimo, da prirejene Schaefferjeve tarife v naših okolišcinah, za našo jelko, kažejo previsoko debeljad. Na­pako lahko ocenimo na 7 -8 % pri nižjih tarifnih razredih, okoli 5 % pri srednjih raz­redih in 3-4% pri višjih razredih. 4.1.3 Vmesne tarife 4.1.3 lntermediate Tariffs Primerjava z vmesnimi tarifami je prika­zana v preglednici 4. Tu vidimo: 1. Razpon deležev ciste lesne mase v debeljadi debel, ki jo kažejo tarife, je zelo 490 Gozd V 54, 1996 ~· .f Preglednica 4: Primerjava z Vmesnimi tarifami (V} Table 4: A comparison of /ntermediate Tariffs (V) [ " < .'C i8 ~ ... ~ DebeL stopnja Diameter degree TARIFNI RAZREDI 1 Tariff classes 3 4 5 6 7 8 9 10 v R, v R, v R, v R, v R, v R, v R, v R, 3 42 84 49 82 55 79 60 85 67 84 76 84 85 85 95 86 4 101 78 107 76 125 78 135 79 I52 80 163 78 181 79 210 81 5 192 84 210 81 232 80 259 1!1 272 78 305 78 339 79 366 78 6 329 80 361 78 400 80 446 80 489 80 536 79 600 80 {;56 79 7 508 721 78 558 78 609 77 679 78 758 78 834 78 925 78 ·1034 80 8 77 792 77 883 77 975 77 1093 78 U08 78 1364 80 1528 81 9 954 1243 75 1062 75 1202 77 1337 78 1500 79 1677 79 1876 81 2155 84 10 74 1398 76 1571 77 1762 78 1962 79 2197 80 2490 82 2838 84 Il 1546 1973 73 1787 76 2006 78 2245 79 2506 80 2809 80 3164 82· 12 76 2218 77 2488 78 2795 79 3128 80 3499 81 3932 83 13 2422 77 2722 78 3026 78 3410 80 3813 81 4260 82 4753 83 14 3264 78 3659 80 4090 81 4571 81 5027 81 5751 84 c ~ g !ii. ~ ~: o S' Jii § ~ s· ~ 1 ~ ~ < 3 ~ S' [ [ ~ • ~· ~ • ~ • o ~· !:t • širok. Giblje se od 81 -90 %, ce izpustimo delež pri najtanjšem drevju, kjer nastajajo napake zaradi premalo tocnih (zaokrože­nih) podatkov. 2. Variabilnost deležev znotraj tarifnih raz­redov je majhna. Zlasti to velja za srednje in višje tarifne razrede. Razlike med ekstre­ mi v tarifnemu razredu so komaj 2 -3 o/o. Najnižje vrednosti so pri srednjih debelinah debel. Tudi med tarifami, pri enakih debeli­nah drevja, niso velike razlike v deležih. Deleži ciste lesne mase narašcajo pri višjih tarifnih razredih. 3. Razlike deležev ciste lesne mase pri Vmesnih tarifah in deležev po deblovnicah za našo jelko, so prikazane na grafu 4. Tu vidimo, da so razlike velike, vecje pri nižjih tarifnih razredih in manjše pri višjih. Slika je podobna, kot pri prirejenih Schafferjevih ta­rifah. 4. Tudi tu lahko ugotovimo, da tudi Vme­sne deblovnice, ki naj bi bile najbolj prilago­ jene našim razmeram, kažejo za našo jelko precej višjo debeljad, kot jo dejansko ima. Razlike so velike zlasti pri debelejšem drev­ju in nižjih tarifnih razredih. 4.1.4 Zakljucek o uporabnosti tarif O uporabnosti vseh treh nizov tarif pre­sojamo po njihovi tocnosti po temu, koliko natancno kažejo debeljad debel naših jelk. Kot merilo tocnosti, smo upoštevali cisto lesno maso naših jelk in delež lubja, kot je ugotovljen pri nas, Poudariti velja, da gre za cisto lesno maso in ne za kolicino iz nje izdelanih sortimentov -tržno mero debel -kar se v praksi obicajno smatra za cisto (neto) lesno maso. Primerjava grafov 2, 3, in 4 pokaže, da so si precej podobni. Pri vseh tarifah bi pri korektnem odbitku lubja, dobili precej po­dobne in povsod previsoke podatke za ci­ sto lesno maso. Zato so vse tarife obreme­ njene z napako. Napaka je odvisna od de­beline in dolžine (tarifnega razreda) drevja. Za vse tri vrste tarif lahko skupno ocenimo napako takole: 1. Pri zelo drobnem drevju (3. in deloma 4. deb. st.) kažejo vse tarife premajhno debeljad. Razlika je 6-8 %. 4. 1.4 Conclusion about applicabi/ity of the tarrifs ~1--1-:,_+N-N> Ot-000000\0\0\0\oor-oor-r-r-r-r-r-oooo ,_+N+".,+_++_+M+".,+,_+OO+OOt-000\" t-0000\0---'NNr-r-oor-oooooooooooo".,+M+..,.+'D+..,.+,...+o:+oo+o:+.:tll'lMV"lV"l-VOV"l00'N" O\o\0\000\000_,_,r-r-r-r-r-ooooooooooo:±O±M±_+M:±N±<-+.:'D+M:±".,NNV"l" • 5 o :;; ' ' ~ ~ ~ 0.5 ~ N ~ " " • "' o 10 11 -0.5 Grafikon 6: Razlike merjenih višin drevja pri Schaefferjevih tarifah Graph 6: The differences in measured tree heights in Schaeffer's Tariffs 2.5 E E • 5 > 1.5 • ii ' ' o ~ • > ~ ~ ~ 0.5 • " ·"' • ~ o -0,5 --J-4 tar. r. ---5-6 tar. r. · · ·-· · 7·8 tar. r. -·-· 9-10 tar. r. tariff class .. ---· ·-·---... . .r ~.-­ ·.... ...-;··;-:.-·;.:~ .... -.--:-·-·:-_, 5 6 8 9 10 11 dobolinska stopnja debelmska stopnJa Negativen predznak pomeni, da je mejna višina po naših deblovnicah za toliko pre­nizka. Tablice mejnih višin smo razširili še za 4 in 11 deb. stopnjo. V praksi jih najbrž ne bodo rabili, so pa koristne ob raznih primer­javah, kot smo jih izvajali mi. Za te debelin­ske stopnje ni mejnih višin "po COKLU", smo jih pa dolocili na isti nacin, iz Schuber­govih tablic za jelko v Prirocniku (COKL 1961). V tablicah smo tudi opustili spodnji mejni niz višin za i. tarifni razred in gornji za 1 O. tarifni razred. Sta odvec. Najbrž bi bilo smotrno opustiti celo oba prva tarifna razreda, saj tako nizkih višin ne izkazujejo nobene deblovnice in je vprašanje, koliko so zaradi ekstrapolacij sploh tocne. Podob­no velja tudi za 1 O. tarifni razred. Razlike v mejnih višinah smo prikazali tudi na diagramih 5 -7. Iz preglednic 9 ­11 in diagramov 5 -7 lahko zakljucimo: 1. Razlike v mejnih višinah so velike. Na­ša jelka je pri enaki prostornini in prsnem Gozd V 54, 1996 497 Grafikon 7: Razlike merjenih višin drevja pri Vmesnih tarifah Graph 7: The differences in measured tree heights in lntermediate Tariffs --3-4 tar. r.---5-6 tar. r. · · · · · ·7-B tar. r.---· 9-10 tar. r. 3 lariff class 2,5 -:---= .-: :-. -:-.:-.. > • E ·• E 2 c • ~ ­ 1,5 ~ • > " ~ ~ ;; ~ • ·"' 0,5 ~ o 6 8 10 11 -0.5 dtameter degree premeru 1 -2 m daljša od tistih, ki jih kažejo "Tablice za ugotavljanje tarifnih raz­redov v tablici 1" in jih je ugotovil Cokl. 2. Razlike so pri tankem drevju majhne, pri prsnih premerih 45 -55 cm pa preseže­jo 2m. 3. Razlike so podobne pri vseh treh vr­stah tarif. Precejšnje so razlike med posa­meznimi tarifnimi razredi. Pri nižjih tarifnih razredih se razlike z debelina drevja vecajo dokaj enakomerno. Pri srednjih in višjih raz­redih pa v zacetku rastejo hitro (do prsne­ga premera 30 -35 cm), pozneje pa poca­sneje. Pri najvišjih tarifnih razredih se razli­ke pri najdebelejšem drevju celo zmanjšu­jejo. 5 DISKUSIJA IN PREDLOGI 5 DISCUSSION AND SUGGESTIONS Vsi izrazi, s katerimi dolocamo lesno ma­so stojecega drevesa, so precej nedorece­ni; tako vsebinsko, kot kolicinsko. Bruto le­sna masa, debeljad, drevnina, so pojmi, za katere mora gozdar iz prakse kar malo po­misliti in se spomniti, kaj pravzaprav to je, oziroma, kaj vse (katere dele drevesa) vse­buje posamezen izraz, odnosno, kaj od te­ga kažejo posamezne tablice deblovnic ali tarif. Za prakso je to pomembno, da bi lahko s primernimi faktorji izracunali cisto lesno maso, za katero pa smo ugotovili, da 498 GozdV 54, 1996 jo moramo tocneje dolociti, in smo to tudi storili. Tocna, absolutna mera, ki jo praksa po­ trebuje, s katero racuna in jo prodaja, je kolicina sortimentov. Tu ni problemov, te izmerimo po izdelavi. Drugace pa je, ce želimo vedeti, koliko in kakšni bodo ti sorti­ menti, ko drevje še stoji. Tudi debeljad je kategorija, s katero veli­ ko racunamo. Z njo kažemo zaloge, pri­ rastke in etat. Ponavadi jo v praksi jemljejo (razumejo), kot absolutno (zanesljivo, do­ volj natancno); v mejah tocnosti, s katero ugotavljajo navedene elemente. Tarifo ra­ zumejo kot tocno. Problem je v izbiri pravil­ ne tarife. Gozdar praktik razume npr. odka­ zana kolicino etata in iz nje (s faktorji) izra­ cunana kolicino sortimentov absolutno, toc­ no in zanesljivo. Zato morajo biti tudi tarife dovolj tocne in zanesljive. S to problematiko se je ukvarjal že COKL (1957), ko je iskal nacin, kako iz debeljadi izracunati "cisto lesno maso". Navaja odbit­ ke, ki jih predlagajo razni av1orji. Sam se je . s tem veliko ukvarjal in v Prirocnikih zbral vrsto preglednic, ki to kažejo. Kot vidimo, je problem dvojen: 1. Kako izbrati tarifo, ki bo dovolj natanc­no kazala debeljad? 2. Kako iz debeljadi izracunati kolicino iz­delanih sortimentov? Menim, da je cista lesna masa za prakso nepomembna. Preden odgovorimo na za­stavljeni vprašanji, moramo ugotoviti: Tocnost izracuna lesne mase je tudi ob pravilni izbiri vrste tarif in tarifnega razreda tvegana. Napaka izhaja iz razlike med le­sno maso, ki jo zagotavlja obrazec (formu­Ja, enacba) tarife, in dejansko lesno maso drevja. Poenostavljeno bi lahko rekli, da nastaja razlika zaradi razlik v predpostav­ljeni (z enacbo tarife) in dejanski krivulji višin in oblikovnega števila. Kakšna je ta ' ' napaka v povprecju za sestoj (enoto povr­šine), je odvisno od dejanskih razlik in de­belinske sestave sestaja. To razliko so ugo­tavljali taksatorji ob zacetku uporabe tarif (MLINŠEK t 955, COKL t 957, ZABUKO­VEC t 957 in dr.) Tako lahko ugotovimo, da je izracun debeljadi tocen lahko samo slu­canja. Povsod je obremenjen z vecjo ali manjšo napako. Napaka je sistematicna, ker izhaja iz rabe neustreznih (neprilagoje­nih) tarif. Tocen izracun kolicine sortimentov je mo­žen le po zamudnem racunanju z upošte­vanjem razlicnih deležev lubja (razlikujejo se po debelinah drevja) in izkoristka (razli­kuje se po debelini in dolžini drevja). Z ra­ cunalniki in ustreznimi programi je to mož­ no. Vprašanje je, koliko je smiselno. Navedeno smo ugotovili za jelko. Najbrž velja podobno tudi za druge drevesne vr­ste. Vredno bi bilo preveriti. Zakljucimo lahko, da se napaki pri upora­ bi tarif ne moremo izogniti. Zato so naši predlogi usmerjeni v to, kako neizogibno napako cim bolj zmanjšati. Predlogi so na­slednji: t. Predpostavljamo, da bodo nespreme­njene tarife rabili še naprej. Tudi nacin do­locanja tarifnih razredov bo isti. Ob takem delu naracunamo pri jelki za 3 -7 % previ­ soke (nerealne) lesne zaloge, prirastka, eta­te. Napake so take, kot smo jih prikazali v diagramih t -3. Za rešitev tega problema bi morali vse po tarifah (na dosedanji na­ cin) izracunane elemente znižati (v pov­precju) za 5 %; pri drobnem in kratkem drevju vec, pri debelem in dolgem manj. Za izracun kolicine sortimentov bi morali debeljad (nekorigirano -izracunana na do­sedanji nacin po tarifah) zmanjšati za okoli 20 % -faktor 0,80. Ce bi debeljad korigirali po gornjem predlogu, bi v zelo grobemu povprecju ustrezal faktor 0,85. Tudi tu bi dosegli vecjo tocnost, ce bi za tarifne razrede 2 -6 rabili faktor 0,78, za razred 7 -8 faktor 0,80 in višji razred 0,82. Navedeno velja, kjer je vrsta tarif in tarifni razred ugotovljen po napotkih ob tarifah. Ce pa so tarife in tarifni razredi že zdaj ugotovljeni iz kolicine sortimentov (razmer­je secnja : odkazilo), so tarife primernejše. Preveriti bi kazalo le delež lubja, kot je po­dan v preglednici t. 2. Pomanjkljivostim, navedenim v prejšnji tocki, se lahko izognemo z izbiro tarifnih razredov z mejnimi višinami, kot so prika­zane v preglednicah 9 -t t. Tako izbran tarifni razred kaže, pri navedenih višinah, enako debeljad, kot smo jo ugotovili za na­šo jelko. Za izracun kolicine sortimentov bi tu, kot zelo grobo povprecje, lahko rabili faktor 0,84 ali 0,85. Za tocnejše izracune bi fak­torje prilagodili onim, prikazanim v pregled­nici 8. 3. Najtocnejše podatke dobimo, ce dela­mo po klasicnemu receptu: z višinsko kri­vuljo in deblovnicami. Tudi tu so možne poenostavitve z lokalnii tarifami, bonitetni­mi (rastišcnimi) razredi in mogoce tudi za gospodarski razred. Pri sedanjih taksacijah, ko ugotavljajo ve­cino taksacijskih prvin z razmeroma majh­nimi vzorci, bi povecana natancnost in za­nesljivost izracunanih prvin zagotovo od­tehtala nekoliko vec dela pri (obcasnemu) merjenju višin. POVZETEK Pred štiridesetimi leti so v Sloveniji zaceli pri taksaciji gozdov uporabljati Alganove i[l Schaef­ferjeve tarife. Konec petdesetih let jih je Cokl prire­dil za naše razmere in dopolnil s svojimi Vmesnimi tarifami. Kmalu so tarife izrinile iz uporabe vse druge pripomocke, kot so razne deblovnice in lo­kalne tablice za ugotavljanje lesne mase stojece­ga drevja, tako pri urejanju gozdov, kot pri obracu­navnju odkazane lesne mase. Že na zacetku uporabe tarif so ugotovili, da so manj tocne kot prejšnji nacini. Kljub temu so jih uvajali zaradi pocenitve dela, predvsem pa zaradi hitrejšega dela, ki ga je zahtevala obsežna in hitra inventarizacija vseh gozdov, tudi zasebnih. Za­vestno so odstopili pri kakovosti, da bi pridobili pri kolicini. Pozneje je uporaba tarif postala navada. Manj natancne, zato pa hitrejše, zlasti vzorcne, metode Gozd V 54, 1996 499 ugotavljanja taksacijskih elementov opravicujejo nekateri strokovnjaki s pomanjkanjem sredstev in manjšo vlogo proizvodne funkcije gozdov; pravijo, da ni potrebno ugotavljati vseh taksacijskih ele­mentov za najnižje enote, ipd. Pri delu smo ugotavljali uporabnost uporabljanih tarif za dolocanje deblovine, ciste lesne mase in kolicine izdelanih sortimentov. Uporabnost smo ugotavljali s primerjavo izracunov s tarifami in izra­cunov po tablicah za jelko, ki jih je Rebu la sestavil za slovenske razmere. Ugotovitve veljajo zato sa­mo za jelko. Raziskava je privedla do naslednjih ugotovitev: 1. V praksi je potrebno lociti cisto lesno maso in kolicino izdelanih sortimenitov ali tržno mero de­beljadi. Cista lesna masa je kolicina lesa v deblu (in vejah) brez lubja, do debeline 7 cm. Je debeljad brez lubja. Tržna mera debeljadi pa je kolicina sortimentov, izdelanih iz debeljadi in izmerjenih po predpisih za izmera sortimentov. Razlika med ci­sto lesno maso in kolicino sortimentov je izguba, ki nastane zaradi napak izmere, zaradi predpisov, nadmere in žaga. Ta izguba je pri deblih jelke v povprecju 7-8 %. 2. Sedanji nacin rabe tarif za racunanje debelja­di povzroca napako 3-7 %. Daje previsoke rezul­tate. Napake so vecje pri krajšem drevju in pri srednjih debelinah. Pri drobnem drevju napak sko­raj ni, pri zelo debelem pa so napake okoli 4 %. Napaka nastaja predvsem zaradi nacina izbire tarifnega razreda. Izbirajo ga po telesninah ali viši­nah drevja, dolocenih na osnovi (prirejenih) Schu­bergovih deblovnic za jelko, ki dajejo za naše oko­lišcine previsoke rezultate. Manjši del napake na­staja, ker enacbe tarif (potek krivulj prostornine dreves) niso prilagojene našim razmeram. 3. Izracun ciste lesne mase ali kolicine sorti­mentov iz debeljadi z enakim faktorjem za vse tarifne razrede in vse debeline drevja je zelo grob. Uporaben je le za srednje tarifne razrede in debeli­ne. Pri robnih višinah in debelinah drevja je tak racun lahko napacen do 5 %. Pri sedanjem nacinu dolocanja tarifnih razredov, bi kot zelo grobo pov­precje za racunanje ciste lesne mase ustrezal fak­tor A1 = 0,84 -0,86, za racunanje kolicine sorti­mentov pa faktor R2 = 0,77-0,80. Pri pravilni izbiri tarifnega tazreda bi lahko za izracun kolicine sorti­mentov jelke rabili faktor R2 = 0,84-0,85. Tudi ti faktorji niso dovolj natancni za robne okolišcine. 4. Za pravilno izbiro tarifnega razreda, ki ustre­za naši jelki, smo izdelali tablico mejnih višin. Izra­cunane so iz obrazca za debeljad naše jelke VO= 0,0000594601,763Ht.too2 iz prostornine dreves mejnih vrednosti med ta­rifnimi razredi. 5. Povecanje tocnosti izracunov potrebnih tak­sacijskih prvin, ob upoštevanju zahtev po racio­nalnosti dela, je možno z izdelavo lokalnih tarif za bonitetne, rastišcne in mogoce tudi gospodarske razrede. Take tarife je možno izdelati ob pomoci naših deblovnic ali enacb za izracun debeljadi, 500 GozdV 54, 1996 ciste lesne mase in kolicine izdelanih sortimentov za jelko. APPLICABILITY OF ADAPTED ALGAN'S, SCHAEFFER'S AND INTERMIDIATE TARIFFS FOR THE CALCULATION OF WOOD MASS OF EUROPEAN FIR Summary Fourty years ago Algan's and Schaeffer's tariffs started to be used in Slovenia in forest asses­sment. ln the !ate 50s they we re adapted by Cok! to Slovenian situation and supplemented by his lntermediate Tariffs. Soon the latter took the place of all other aids-e.g. tree volume tab les and local tables-for the establishing of wood mass of stan­ding trees, both in forest planning and in estima­ting the wood mass marked. Once the use of tariffs had been introduced it was soon established that the latter were less accurate than the previous methods. They were, nevertheless, introduced because their use made the work cheaper and quicker, which was required by extensive and quick inventory of all forests, including private ones. There was a deliberate step back made in quality in Order to gain in the quan­tity. Later on the use of tariffs became a habit. Less accurate yet quicker-first of all the sample met­hods of establishing assessment elements-are being advocated by some experts alleging scarce funds, a smal!er role of forest production function; they claim that it is unnecessary to establish all assessment elements for the lowest units, etc .. ln practical work the applicability of the tariffs used to establish trunkwood, net wood mass and the quantity of assortments made were establis­hed. The applicability was established by way of comparing the estimates by tariffs and the calcula­tions by means oftables for the European fir, which were elaborated by Rebula for Slovenian situation. Therefore the findings only hold good of the Euro­pean fir. The research brought the following establish­ments: 1. ln praxis the difference between the net wood mass and the quantity of assortments made or the market trunkwood quantity has to be distinguis­hed. The net wood mass is the quantity of wood in a trunk (and branches) without bark, to the diame­ter of 7cm. That is trunkwood without bark. Market quantity of trunkwood is the quantity of assort­ments made of trunkwood and measured accor­ding to the standards for assortment measuring. The difference between net wood mass and the quantity of assortments is the loss occurring due to errors in measuring, regulations, overmeasure and sawdust. On the average, this loss totals to 7 -8% in European fir trunks. 2. The present method Ot tariffs used for the estimation of trunkwood gives an error of 3-7%. It gives too high results. Errors are greater with shortertrees and those of medium diameters. With thin trees errors hardly occur while with trees of extremely large diameters errors amount to about 4%. The errors primarily occur due to the mode of selection of a tariff class. The latter is selected by the help of cubical contents or tree heights estab­lished on the basis of (adapted) Schuberg's tree voJ ume tables for the European fir, giving too high results for Slovenian conditions. The smaller sha­re of errors is due to unadapted tariff equations (tree volume curve course) to Slovenian condi­tions. 3. The estimation of net wood mass or assort­ment quantity from trunkwood with the same factor for all tariff classes and all tree diameters is very rough. It can only be used in medium tariff classes and tree s iz es. With limit tree heights and diame­ters such an estimation might be inaccurate by 5%. Jn the presently used method of establishing tariff classes factor R1 = 0.84-0.86 would corres­pond asa rough average for the calculation of net wood mass and for the estimation of assortment quantity factor R2 = 0.77-0.80. On condition a correct tariff class is selected, factor R2 = 0.84­ 0.85 could be used for the calculation of assort­ment quantity of the European fir. These factors, however, are not precise enough for conditions. 4. A table of limit heights -corresponding to Slovenian European fir-has been elaborated in order to enable a correct selection of a tariff class. They have been calculated from a formula for trunkwood of Slovenian European fir VO= 0.0000594601.783H1.1002 from tree volume of limit values between tariff classes. 5. More precise estimates of the required in­ventory elements-rational work being observed­are possible with the elaboration of local tariffs for bonus, site and possibly also for economic clas­ses. Such tariffs can be worked out by means of the present tree volume tables or equations for the calculation of stemwood, net mass and the quan­tity of European fir tree assortments. LITERATURA 1. Beltram, V. 1955: Vprašanje strokovnih ka­drov, gozdarske službe in šolstva, GV 13 (1955), str. 129-138. 2. Caki, M. 1965: Jnventarizacija kmeckih goz­dov po novih enotnih tarifah, GV 14 (1956), str. 12. 3. Coki,M. 1957: Prirejene Alganove in Schaf­ferjeve tarife ter njihova raba pri inventari~aci)i se­sto jev, Zbornik 2, str.165-195, IGLG, LjublJana, 1957. 4. Cok!, M. 1959: Tarife za sestoje prehodnih oblik, GV 17 (1959), str.221-228. s. Caki, M. 1961: Gozdarski in lesnoindustrijski priroc_nik, DZS, Ljubljana, 1961. . . 6. Cokl, M.1962: Dvovhodne deblovnrce za celJ­ski okraj, GV 20 (1962), str. 257-271. 7. Kroth, W. 1979: Doprinos gozdarstva k infra­stukturi v Zvezni republiki Nemciji, GV 37 (1979), str.417-422. 8. Mlinšek, D. 1955: Poizkus uporabe franco­skih tarif v naših gozdovih, GV 13 (1955), str.161­167. 9. Mlinšek, D. 1959: Intenzivno gozdno gospo­darstvo in urejanje gozdov GV 17 (1959), str.11 0­116. 1 o. Pipan, R. 1955: Urejanje gozdov v obdobju 1945-1954, GV 13 (1955), str. 281-287. 11. Rebu la, E. 1993: Napake izmere deblovine iglavcev in predlog novega nacina izmere, GV 51 (1993), str. 446-460 . 12. Rebu la, E. 1995: Tablice oblikovnega števr­la, debeljadi in kolicine izdelanih sortimentov za jelko, Tipkopis, Postojna, 1995. 13. Samset, l. 1977: Razvitak metoda rada u šumarstvu (prevod predavanja), Zagre~, 1977 ... 14. Svetlicic, A. 1955: Gozdni fondr SlovemJe, GV 13 (1955), str. 271-281. 15. Svetlicic, A. 1983: O soodvisnosti gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojna tehnicna in ekonomska razmerja med proizvodnjo hlodov in žaganine lesom smreke, jel­ke in bukeve, BTF, Strokovna in znanstvena dela, str. 70, Ljubljana, 1983. 16. Turk, Z. 1955: Izkorišcanje gozdov v deset­letju 1945-1954, GV 13 (1955), str. 296-Zl21. 17. Zabukovec, l. 1957: Natancnost in ekono­micnost izvirnih ter prirejenih Alganovih in Schef­ferjevih tarif v primerjavi s klasicno metodo deb­lovnic, GV 15 (1957), str. 129-137. 18. Zupancic, M. 1981: Cene lesa in njihov po­men za gospodarjenje z gozdovi, GV (1981), str. 97-104. GDK: 587.7 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proucevanju gozdne vegetacije The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Mapping and Studying of Forest Vegetation Lado KUTNAR • Izvlecek Kutnar, L.: Uporaba fotointerpretacije aeropo­snetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter prouceva­nju gozdne vegetacije. Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 28. V preteklosti je bila vegetacija naših gozdov kar­tirana v razlicnih merilih. Za celotno gozdno povr­šino Slovenije je bila izdelana le karta v merilu 1 : 100.000, kar pa za današnje potrebe ne zadošca. Razvoj tehnike je prinesel razlicne nove možnosti proucevanja in kartiranja vegetacije. Prispevek predstavlja razlicne nacine obravnavanja vegeta­cije ob uporabi fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik v kombinaciji s terenskimi popisi. Ne­kateri izmed teh postopkov so predstavljeni tudi na primeru vodozbirnega obmocja enega od prito­kov potoka Mošenik pri Kocevski Reki. Na razi­skovalnem objektu, ki je bil izbran za celostni mo­nitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosiste­me v Sloveniji, smo pri izlocanju sestojnih tipov, osnovnih vegetacijskih enot, pri razmejevanju ohranjenih sestojev od spremenjenih, proucevanju reliefnih in hidroloških razmer kombinirali terenske analize s fotointerpretacijo aeroposnetkov. Za ob­jekt je bil izdelan tudi prostorski informacijski si­stem, ki vsebuje razlicne podatkovne sloje. Kljucne besede: gozdna vegetacija, kartiranje vegetacije, fotointerpretacija aeroposnetkov, pro­storski informacijski sistem. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Zacetki kartiranja gozdne vegetacije pri nas segajo že v prvo polovico tega stoletja, saj je Gabriel Tomažic leta 1932 izdelal • K. L., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slove­nije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Kutnar, L.: The Use of Photointerpretation of Aero-Photographs and GIS Techniques in Map­ping and Studying of Forest Vegetation. Gozdarski vestnik No. 10/1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 28. ln the past the vegetation of Slovenian forests was mapped on different scales. For the entire Slovenian forest area only one map was elabora­ted on a scale of 1 : 1 OO 000, which is insufficient for the present needs. With the development of techniques severa! new possibilities of vegetation studying and mapping have become possible. Va­rious way s of dealing with vegetation by way of the photointerpreation of aero-photogaphs and GIS techniques in combination of terrain inventories are the issue of this article. Some of these proce­dures are shown on the example of a water accu­mulation area of one of the tributary streams of the Mošenik brook at Kocevska Reka. ln the research object-selected for integral monitoring of the im­pacts of polluted air on ecosystems in Slovenia­terrain analyses were used in combination with photo-interpretation of aero-photographs in selec­ting stand types, the basic vegetation units, in the delimitation of preserved stands from the changed enes, in the studying of relief and hydrological conditions. A spatial information system, which inc­ludes various data levels, has been worked out for the object, too. Key words: forest vegetation, vegetation map­ping, photointerpretation of aero-photographs, geo­grafic information system. prvo fitocenološko karto Golovca po nace­lih standardne srednjeevropske metode (SMOLE 1985), kar je prvi poskus fitoceno­loškega kartiranja na Balkanu (ZORN 1974). Doslej je pri nas kartiralo gozdno vegeta­cijo vec razlicnih inštitucij. Po ocenah je okoli 70% kart v merilu 1:10.000 izdelal Biro za gozdarsko nacrtovanje, Biološki in­ 502 GozdV 54, 1996 štitut ZRC SAZU približno 20 %, delež dru­gih pa je ocenjen na 1 O %. Vendar pa v tem merilu ni bila kartirana celotna gozdna površina Slovenije, temvec le del. V celoti je slovenski gozdni prostor pokrit z Gozdnovegetacijsko karto Sloveni­je v merilu 1:100.000, ki jo je izdelal Biro za gozdarsko nacrtovanje leta 1974 (ZORN 1975, SMOLE 1988). Zaradi novih spoznanj, sprememb v kla­sifikaciji gozdnih združb, razvoja tehnike in potreb po podrobnejšem fitocenološkem kartiranju se kažejo potrebe po reviziji ob­stojecih kart in izdelavi kart v vecjih merilih, ki bi dopolnjevale že obstojece. Z uporabo klasicnih tehnik kartiranja v kombinaciji s fotointerpretacijo aeroposnet­kov in uporabo racunalniške tehnike je mož­no zmanjšati porabo casa in denarja. Ob ustreznem razmerju med njimi pa je na ta nacin možno doseci celo boljše, objektiv­nejše rezultate. 2 UPORABA DALJINSKEGA ZAZNAVA­NJA PRI PROUCEVANJU GOZDNE VE­GETACIJE 2 THE APPLICATION OF REMOTE SENSION IN FOREST VEGETATION STUDY 2.1 Splošno o problematiki 2.1 General remarks on the top ic Vegetacijo je možno kartirati tudi ob po­moci fotointerpretacije aeroposnetkov. Fo­tointerpretacija je namrec dejavnost, pri ka­teri se analizira aeroposnetke ali samo nji­hove dele, da bi identificirali objekte na njih, njihov znacaj ali medsebojno povezanost. Fotointerpretacija je v gozdarstvu zelo uporabna, ker je gozd na aeroposnetkih direktno viden. Vegetacijo lahko na ta na­cin proucujemo z razlicnih vidikov. Metode daljinskega pridobivanja podatkov nam slu­žijo za izdelavo razlicnih tematskih kart, za ugotavljanje dendrometrijskih kazalcev in lesnih zalog ter za oceno propadanja goz­dov (HOCEVAR 1992). Z aeroposnetki imamo veliko vecji in ob­jektivnejši pregled nad dolocenim terenom. Kombinacija aero posnetkov in terenskih za­pisov, ki so rezultat detajlnega proucevanja terenskih razmer, nam lahko daje kvalitet­ne in objektivne karte. Kartiranje vegetacije lahko opravimo na vec razlicnih nivojih. Na aeroposnetkih manjših meril razmejujemo predvsem gozd­na od negozdnih zemljišc. Pri tem lahko ugotavljamo stopnjo gozdnatosti in razcle­njenosti gozdnega roba. Na aeroposnetkih vecjih meril pa je mož­no razmejevati tudi posamezne tipe vege­tacije. Pri tem oblikujemo enote glede na videz in zgradbo vegetacije. Najpogosteje izlocamo le osnovne vegetacijske tipe (ze­lišcna, grmovna, drevesna vegetacija) ali pa upoštevamo razpoznavne sestojne pa­rametre (razvojna faza, mešanost, sklep) in kartiramo posamezne sestojne tipe. 2.2 Kartiranje gozdnih združb ob fotoin­terpretaciji aeroposnetkov 2.2 Mapping of forest associations by photo-inter­pretation of aero-photographs Pri kartiranju fitocenoloških enot ob fo­tointerpretaciji aeroposnetka lahko sežemo do nivoja gozdne združbe (asociacije), ki je sorazmerno jasno dolocena enota. V dolo­cenih primerih, ko gre za vecje rastišcne gradiente, pa lahko kartiramo oz. izlocimo celo posamezne subasociacije. Pri tovrstnem kartiranju je potrebno de­tajlno poznati skupne ekološke dejavnike, ki prevladujejo na obravnavanem obmocju. Poleg tega pa moramo imeti na voljo kvali­teten material (aeroposnetki, satelitski po­snetki), ki ga obdela sposoben in izkušen fotointerpretator (VUKELIC 1985). Kartiranje gozdnih združb poteka v treh fazah: a) pripravljalna faza (kabinetna fo­tointerpretacija), b) faza terenskega dela in c) zakljucna faza (sinteza) (VUKELIC 1985): a) V pripravljalni fazi je potrebno temeljito prouciti splošne ekološke (hidrološke, pe­dološke, klimatske, ... ) osnove in že znane podatke o vegetaciji podrocja, ki ga bomo kartirati. Potem na stereomodelu (stereopar aero­posnetkov) dolocimo geomorlološke para­metre (relief, ekspozicija in inklinacija, nad­morska višina), ki so pomembni za identifi­kacijo in razširjenost posameznih gozdnih združb. Sledi fotointerpretacija slikovnih parame- Gozd V 54, 1996 503 trav (ton preslikavanja krošnje, sestojoa tek­stu ra, sence, ... ), ki nas že lahko pripelje do gozdnih združb na dolocenem obmocju. b) Da bi se prepricali o veljavnosti doblje­nega rezultata, je potrebno v naslednji fazi opraviti terenske raziskave. Opraviti mora­mo rekognosciranje terena in pri tem pre­ veriti veljavnost gozdnih združb, ugotovlje­nih v prvi fazi. c) V zakljucni fazi sintetiziramo podatke, pridobljene v kabinetu in na terenu. Korigi­ ramo rezultate kartiranja iz prve faze in na osnovi tega izdelamo koncno obliko fitoce­nološke karte. 2.3 Uporaba geografskega informacijske­ga sistema pri opredelitvi gozdnovege­tacijskih enot 2.3 The use of geographical information system in the defining of forest-vegetation units Pri kartiranju gozdno-vegetacijskih enot pa lahko uporabimo tudi racunalniško pod­P.rt geografski informacijski sistem (GIS) (HO­CEV AR 1992). To je sistem za vnašanje, hranjenje, obdelavo, analiziranje in prika­zovanje prostorskih podatkov (CONGAL­TON, GREEN 1992). Z dobro zasnovanim GIS-om lahko dobi­ mo dolocene rastišcne enote že s samim prekrivanjem (metoda presekov) izbranih podatkovnih slojev. Torej moramo najprej zbrati in ovrednotiti podatke o rastišcnih dejavnikih (geologija, relief, hidrologija, pe­dologija, klima, .. ) ter izdelati sloje. Nacini za pridobivanje podatkov so razlicni. Po­datke lahko pridobimo s terenskimi snema­ nji ali pa uporabimo že obstojece zapise (karte, rezultati meritev, ... ). V naslednji fazi je potrebno podatke pre­tvoriti v ustrezen digitalni (racunalniški) za­pis. Posamezni zapisi predstavljajo podat­kovne sloje, ki jih prekrivamo, in s tem do­ bimo rastišcne enote. Na koncu posamezne enote tudi preveri­ mo na terenu. Cim kvalitetnejši je GIS (veli­ko najrazlicnejših, zanesljivih podatkov), tem bolj se posamezne enote približujejo dejanskim razmeram na terenu. Aeroposnetkov in satelitskih posnetkov pa ne uporabljamo samo za enkratno ugo­ tavljanje stanja gozda, temvec tudi za pro­ucevanje trendov. Za ugotavljanje površin­ 504 GozdV 54, 1996 ske razširjenosti, strukture in poškodova­nosti gozdov lahko uporabljamo že posnet­ke iz dveh zaporednih ciklicnih aerosne­manj. Pri tem lahko primerjamo razlicne parametre in na osnovi vec casovnih pri­ merjav ugotavljamo trende spreminjanja. Z uporabo tehnik GIS je sorazmerno eno­ stavno primerjati casovno spreminjanje pro­storskih parametrov, saj to dosežemo že s samim prekrivan jem tematskih slojev. 2.4 Uporaba simulacije pri proucevanju vegetacije 2.4 The use of simulation in vegetation study Tehnike GIS pa nam omogocajo tudi pri­pravo nekaterih modelov za proucevanje gozdne vegetacije. Tako lahko simuliramo razvoj možne vegetacije pod dolocenimi po­ goji (BRZEZIECKI, KIENAST, WILDI 1993, KIENAST, BRZEZIECKI, WILDI 1994). Z modelom je npr. možno napovedovati sta­ nje vegetacije v prihodnosti ob trajnem glo­balnem spreminjanju klime. Za ugotavljanje razvoja vegetacije je po­trebno najprej izdelati ekološko-vegetacij­ski model, ki z doloceno verjetnostjo napo­veduje rast dolocenega tipa vegetacije gle­de na dane rastišcne pogoje. Rezultat je digitalna vegetacijska karta. Postopek izdelave simulirana karte pote­ka v štirih korakih (KIENAST, BRZEZIECKI, WILDI 1994): a) V prvi fazi je potrebno iz razpoložljivih podatkov za rastišcne dejavnike izdelati kvaliteten GIS za doloceno podrocje. GIS naj vsebuje cimvecje število rastišcnih de­javnikov, ki so odlocilni za razvoj gozdnih združb. b) Sledi izdelava matematicnega mode­la, ki vkljucuje vse razpoložljive podatke. Slucajnostni model povezuje v matematic­ nem razmerju ohranjeno, nespremenjeno gozdno vegetacijo in rastišce. Model pred­stavlja matrika, v kateri kot neodvisne spre­menljivke nastopajo rastišcni dejavniki, kot odvisna spremenljivka pa tip vegetacije. Za posamezen tip vegetacije je s tem doloce­na možna ekološka niša. Model doloca npr. pri kakšnem nagibu, nadmorski višini, pH itd. je možno pricako­vati doloceno gozdno združbo. Ob istih ra­stišcnih pogojih pa se lahko z razlicno ver­ jetnostjo pojavlja vec razlicnih tipov vegeta­ cije. c) V naslednji fazi je potrebno izdelani model preverjati na terenu. V ta namen izberemo ustrezen vzorec testnih obmocij in na njih primerjamo modelno stanje s sta­njem vegetacije, ki smo jo dolocili na tere­nu. Sledijo korekcije modela. d) Korigiran model lahko uporabimo za izdelavo simulirana karte vegetacije za šir­še obmocje. S simulacijo lahko ugotavljamo tudi stop­njo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozd­ne vegetacije. Primerjamo lahko namrec aktualno, v dolocenem casu in prostoru ra­stoco vegetacijo, s simulirano, možno ve­getacijo. Ta primerjava nam da odgovor na vprašanje, koliko današnja vegetacija od­stopa od nekega naravnega stanja, ki je izkljuc n o rezultat edafskih in klimatskih de­javnikov. 3 PRIMER UPORABE GOZDARSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA PRI OB­RAVNAVI VEGETACIJE 3 AN EXAMPLE OF THE USE OF GEOGRAP­HICAL INFORMATION SYSTEM IN VEGETA­TION STUDY 3.1 Prostorski informacijski sistem za obmocje Mošenik -Kocevska Reka 3.1 Spatial information system for the Mošenik­Kocevska Reka region Primer uporabe fotointerpretacije aero­posnetkov predstavlja raziskovalni objekt -vodozbirno obmocje enega od pritokov po­toka Mošenik pri Kocevski Reki, ki meri okoli 55 ha {slika 1}. Za objekt, ki je bil izbran za celostni mo­nitoring vplivov onesnaženega zraka na ekosisteme v Sloveniji, je bil izdelan pro­storski (geografski) informacijski sistem (PIS oz. GIS}. PIS sestavljajo naslednji in­formacijski sloji v digitalni obliki: meja vo­dozbirnega o bmocja , mreža raziskovalnih ploskev, gozdnogospodarska ureditev (eno­te, oddelki}, lastniška struktura, sestojna · karta, karta fitocenoloških enot, prikaz stelj­niških stadijev, hidrološka mreža, karta geo­loških in pedoloških enot, digitalni model Slika 1: Raziskovalni objekt -vodozbirno ob­mocje pritoka potoka Mošenik. Figure 1: Research area -a water accumulation region of tributory stream of the Mošenik area. reliefa, ortofotografija in topografska karta (slika 2}. Sloje smo pripravili v ustrezni obliki s pro­gramskim paketom ARG/INFO tako, da smo vsakemu dodali ustrezne atributivne znake (informacije o enotah, ki sestavljajo informacijske sloje, npr. oznaka vegetacij­ske enote -ime asociacije latinsko, sloven­sko, subasociacija, z naciln e rastlinske vrste, ... ). Za vizualizacijo zgrajenega prostorskega informacijskega sistema se uporablja pro­gramski paket ARCVIEW, ki nam omogoca prikazovanje, prekrivanje informacijskih slo­jev ter selektivni prikaz prostorskih podat­kov glede na postavljene pogoje v atributiv­nibazi. Gozd V 54, 1996 505 3.2 Vegetacijska podoba vodozbirnega obmocja pritoka potoka Mošenik 3.2 Vegetation image of a water accumulating re­gion of the Mošenik brook's tributary stream Pri proucevanju vegetacije in izgradnji in­formacijskih slojev PIS smo si v veliki meti, pomagali tudi s fotointerpretacijo aeropo­snetkov nazivnega merila 1 : 17500. Aero­posnetki so nam služili kot pripomocek za izlocanje sestojnih tipov, osnovnih vegeta­cijskih enot, za razmejevanje ohranjenih se­stojev od spremenjenih (npr. zasmreceni sestoji, steljniki z znacilno strukturo), za proucevanje reliefnih in hidroloških razmer. Aeroposnetek pa predstavlja v razpaceni obliki (ortofotografija) tudi samostojen in­formacijski sloj PIS. Na proucevanem objektu smo ugotavljali možno in sedanjo vegetacijo. Kot osnova pa so nam služili rezultati meritev in opisov, ki smo jih izvedli na raziskovalnih ploskvah mreže 100x100 metrov. Poleg dendrome­trijskih meritev smo izdelali tudi fitocenološ­ke popise po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet), pri cemer smo poleg splošnih sestojnih razmer dolocili vrst­no sestavo grmovnega, zelišcnega in ma­hovnega (brez mahov na skalah, deblih, korenicnikih in lesnih ostankih) sloja s pri­padajoco kombinirano oceno številcnosti in pokrovnosti. Na vsaki tocki mreže je bila popisana površina v obliki kroga (ca. 400 m2). Za dolocitev gozdnovegetacijskih enot smo uporabili kombinacijo fotointerpretaci­je aeroposnetkov in razmejitev enot na te­renu (slika 3). V primeru kartiranja fitoce­noloških enot se seveda ne moremo zado­voljiti samo z aeroposnetki, kjer ne vidimo pritalne vegetacije, ki je odlocilna za fitoce­nološko dolocanje. Na vecjem delu kompleksa so rastišcne razmere pogojevale razvoj t.i. acidofilnega bukovega gozda z rebrenjaco (8/echno-Fa­getum HORVAT 1950). Na obmocju nekarbonatnih kamnin (perm­ski kremenovi konglomerati, pešcenjaki, Slika 2: Prikaz prostorskih informacij na ekranu. Figure 2: A presentation of space intormations on display meljevci in skrilavci) so znacilne razgibana reliefne oblike (strma do položna pobocja, pre rezana z globokimi jarki, ki ponekod pre­hajajo v manjše izravnane dele). Razgiban relief, pestre talne razmere in vecja ali manj­ša prisotnost vode v tleh predstavljajo pod­lago za razvoj bukovega gozda z rebrenja­co v razlicnih smereh. Na proucevanem objektu je najpogosteje navzoca osnovna oblika bukovega gozda z rebrenjaco (8/echno-Fagetum typicum) (sli­ka 4), ki je razvita predvsem na blažje nag­njenih pobocjih, jarkih in ravnicah, pogoste­je na nekoliko hladnejših legah. Obliko z belkasto bekico (8/echno-Fage­tum luzuletosum) zasledimo na strmejših pobocjih ter izrazitejših grebenih, pretežno na sušnejših legah (slika 5). Subasociacija ima v okviru združbe najlabilnejši rastišcni kompleks. Še bolj ekstremne razmere kot v ome­njenem primeru so privedle do izoblikova­nja združbe gradna s trstikasto stožko (Mo­linio-Quercetum petraeae ŠUGAR 1972), katere fragment prikazuje slika 6. To vege­tacijsko enoto je mogoce zaradi tipicnega vzorca lociti tudi na aeroposnetku. Po mnenju ŠUGAR-ja (1973) naj bi združ­ba predstavljala trajni degradacijski stadij prvotnih acidofilnih bukovih gozdov. V na­šem primeru gre za zelo neugodne rastišc­ne razmere. Strm greben tvorijo predvsem permski kremenovi konglomerati, ki se po­javljajo na površju v obliki skal do balvanov vecjih dimenzij. Poleg neugodnih naravnih danosti je tudi clovek dodatno prispeval k int~nzivnim degradacijskim procesom. Ze po naravi vrzelasti sestoji so omogo­cili bujen razvoj pritalnega rastja (trstikasta stožka, orlova praprot, rušnata masnica), ki je nekdaj predstavljal dobro možnost za pridobivanje nastilja. Dodaten zaviralni mo­ment so bili tudi požari, ki so kar nekajkrat v preteklosti zajeli obmocje Mošenikov. Poleg teh zaviralnih procesov je svoje prispevala tudi divjad, ki prezimuje na pri­sojnih pobocjih Mošenikov. Na karbonatni maticni podlagi, ki zajema manjši del raziskovalnega objekta, je razvit gozsJ bukve s tevjem (Hacquetio-Fagetum KOSIR 1961) (slika 7). Razmejitev te fitocenološke enote od aci­dofilnega bukovega gozda iz aeroposnet­ kov je v tem primeru prakticno nemogoca, zato smo poleg fitocenoloških popisov in dolocitev enot na terenu uporabili tudi po­ datke o talnih razmerah. Ta del je namrec izrazito prehoden. Tu se namrec meša karbonatna in nekarbo­ natna podlaga, kar se kaže v prisotnosti mnogih acidofilnih in bazifilnih zelišc. To je tipicen primer postopnega prehaja­nja enega tipa vegetacije v drugi tip. V takih primerih lahko razmejimo vegetacijske eno­te le na osnovi rekognosciranja terena in temeljitih fitocenoloških popisov. Za gozd na prevladujoci karbonatni pod­lagi je znacilna veliko vecja vrstna pestrost pritalne vegetacije, kot je to v primeru aci­dofilnega bukovega gozda z rebrenjaco, medtem ko v drevesnem sloju ni znacilnih razlik. Torej teh razlik, ki so odlocilne za izlocitev in razmejitev vegetacijskih enot, ne moremo zaznati na aeroposnetkih, tem­vec si moramo pomagati z izsledki s same­ga terena. Na popisnih ploskvah na obmocju buko­vega gozda na karbonatni podlagi se v po­pisanih vegetacijskih slojih praviloma po­javlja prek 50 vrst, v ohranjenem acidofil­nem bukovem gozdu pa po navadi pod 20 vrst. Tudi pokrovnost vrst v pritalnem sloju je mnogo manjša pri slednjem. ~ovzetek Kartiranje vegetacije je v preteklosti temeljila predvsem na izsledkih terenskih analiz. Razvoj racunalniške tehnike, tehnike aerosnemanj in no­vih spoznanj je privedlo do sodobnejših nacinov proucevanja vegetacije. Z uporabo izsledkov da­ljinskega zaznavanja, racunalniških in drugih teh­nik se poraba casa in stroški vegetacijskega karti­ranja zmanjšajo v primerjavi s klasicnim fitoceno­loškim kartiranjem. Prvi pogoj za tovrstno kartiranje so kvalitetni aeroposnetki oz. satelitski posnetki dolocenega merila, ki jih obdela izkušen fotointerpretator. V nekaterih primerih lahko na ta nacin osnovne ve­getacijske enote izlocimo že na aeroposnetkih. Za ustrezno dolocitev enot pa je potrebno vegetacijo prouciti tudi na terenu, saj le na ta nacin lahko ugotovimo, kaj predstavlja doloceni homogen vzo­rec na posnetku. Kvalitetno vegetacijsko kartiranje dosežemo le z optimalnim kombiniranjem teren­skega dela in uporabe aeroposnetkov ter sprem­ljajocih racunalniških tehnik. Za celovito spremljanje prostorske problemati­ke uporabljamo t.i. geografske (prostorske) infor­macijske sisteme (GI S oz. PIS), ki jih tvorijo razlic- Gozd V 54, 1996 507 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in G IS tehnik pri kartiranju ter proucevanju gozdne vegetacije Slika 3: Fitocenološka karta (zgoraj) Figure 3: Vegetation map (above) Slika 6: Gozd gradna s trstikasto stožko (Mo­linio-Quercetum petreae) (desno/righQ. Slika 7: Gozd bukve s tevjem (Hacquetio-Fage­tum) Slika 4: Bukov gozd z rebrenjaco (Biechno-Fagetum typicum) (spodaj/be/mv). 508 GozdV 54, 1996 Slika 5: Bukov gozd z rebrenjaco -oblika z belkasto bekico (Biechno-Fagetum luzuletosum) (spodaj desnolbelow righ~. ni podatkovni sloji. Tehnike GIS nam omogocajo s prekrivan jem razlicnih slojev izlocanje enot s spe­ci ficni mi ekološkimi pogoji, ki se odražajo tudi v pojavi jan ju vec ali manj enotnega tipa vegetacije. GIS služi tudi kot podlaga za izdelavo modelov, ki napovedujejo razvoj vegetacije ob spreminjanju ekoloških pogojev v prihodnosti ali modelov, ki z doloceno verjetnostjo napovedujejo prisotnost do­locenega tipa vegetacije ob danih rastišcnih raz­merah. Gozdarski inštitut Slovenije je izdelal prostorski informacijski sistem za raziskovalni objekt -vo­dozbirno obmocje pritoka potoka Mošenik pri Ko­cevski Reki. Objekt, ki je namenjen celostnemu monitoringu vplivov onesnaženega zraka, je bil proucen z razlicnih vidikov. Pri zasnovi PIS so bili uporabljeni podatki terenskega snemanja in fotoin­terpretacije aeroposnetkov v merilu 1 : 17500. Raz­pacen aeroposnetek je bil izdelan s programskim paketom PCI. Vecino informacijskih slojev je bilo potrebno iz ustreznega kartnega gradiva digitalizi­rati. To smo naredili s programom ROOTSPRO, Informacijski sloji so bili pripravljeni v ustrezni obli­ki s programskim paketom ARC/INFO, v katerem smo jim dodali tudi ustrezne atributivne baze. Za vizualizacijo zgrajenega prostorskega informacij­skega sistema se uporablja programski paket ARCVIEW. Ta nam omogoca prikazovanje, pre­krivanje informacijskih slojev ter selektivni prikaz prostorskih podatkov glede na postavljene pogoje v atributivni bazi. THE USE OF PHOTOINTERPRETATION OF AERO-PHOTOGRAPHS AND GIS TECH­NIQUES IN MAPPING AND STUDYING OF FOR­EST VEGETATION Summary ln the past vegetation mapping was primarily based on the findings of terrain analyses. The de­velopment of computer techniques, the technique of aero-photography and know-how have led to modern ways of vegetation study. The use of the results of remote perception, computer and other techniques diminishes time consumption and the costs of vegetation mapping in comparison with classical phytocoenologic mapping. A precondition for such mapping is aero-photo­graphs or satellite photographs on a certain scale and of high quality, which have to be treated by an expert in photo-interpretation with a lot of expe­rience. ln this way basic vegetation units can so­metimes be picked out already in aero photo­graphs. Yet a precise definition of units requires the study of vegetation in terrain because only in this way it can be established what a certain ho­mogenous sample ina photograph represents. Ve­getation mapping of high quality can only be achie­ved by optimal combination of the terrain part and the use of aero-photographs and accompanying computer techniques. ln integral monitoring of spatial topics the so GozdV 54, 1996 509 Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proucevanju gozdne vegetacije called geographical (spatial) information systems (GI S and PIS) are used, which consist of different data layers. The GIS techniques enable by way of superimposing of various layers the exclusion of the units with specific ecological conditions, which are reflected in the occurrence of a more or less uniform vegetation type. GIS also serves asa basis for the elaboration of mode Is which predict the development of vegeta- ' tion in changing ecological conditions in the future or models which-with certain probability-predict the presence of a certain vegetation type in given site conditions. The Forestry Institute of Slovenia has worked out a spatial information system for a research object-the water accumulating area of a tributary stream of the Mošenik brook at Kocevska Reka. The object, which is intended for integral monito­ring of the influences of polluted air, has been studied from various aspects. ln conceptualizing PIS the data ofterrain studies and the photo-inter­pretation of aero-photographs on a scale of 1 : 17500 we re used. A flatened aero-photograph has been made with the PCI program package. Most of information layers had to be digitized from cor­responding maps. The latter was performed with the ROOTSPRO program. Information layers we­re prepared in a corresponding form by means of the ARG/INFO program package, to which the ne­cessary attributive bases we re supplemented. The ARCVIEW program package is used for the visua­lization of the spatial information system built. The former is used for the presentation, superimposing of information layers and selective presentation of spatial data as to the conditions set in an attributi­ve base. LITERATURA 1. * 1992: ARG/INFO: GIS Today and Tomorrow. ESAI white paper series, New York, 49 s. 2. BRZEZIECKI, B., KIENAST, F., WILD!, O. 1993: A simulated map of the potential natural forest vegetation of Switzerland. IAVS, Journal of Vegetation Science 4 (4), s. 499-508 3. CONGALTON, G.R., GREEN, K.1992: The ABCs of GIS. An introduction to geographic information system. Journal of Forestry 90 (11), s. 13-20 4. GREEN, K. 1992: Spatiallmagery and GIS. Inte­grated data for natural resource management. Journal of Forestry 90 (11), s. 32-36 5. HANSTEIN, U. 1992: Vollfl3chige Waldbiotopkar­tierung als Teil der Forsteinrichtung. Forst und Holz 17, s. 531 -533 6. HOCEVAR, M. 1988: Ciklicna aerosnemanje Slo­venije v obdobju 1985 -1987 in njegova uporaba v gozdarst'(U. Gozdarski vestnik 5, Ljubljana, s. 205-213 7. HOCEVAR, M. 1990: Poškodovanost in rast smre· kovega gorskega gozda na Pokljuške-Jeloviški planoti. Zbornik g9zdarstva in tesarstva 36, Ljubljana, s. 27-68 8. HOCEVAR, M. 1992: Daljinsko pridobivanje podat­kov v gozdarstvu. BF Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 173s. 9. HOCEVAR, M., HLADNIK, D. 1988: Integralna foto· terestricna inventura kot osnova za smotrno odlocanje in gospodarjenje z gozdom. Zbornik gozdarstva in lesar­stva 31, Lil.!bljana, s. 93-120 _ 10. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M. 1992: Zasnova prostorskega informacijskega sistema (PlS/GIS) kot podlage za vecnamensko gospodarjenje z gozdom in gozdnato krajino. Oddelek za geografijo FF Dela: Geo­grafski informacijski sistemi v Sloveniji 9, Ljubljana, s.153 -167 11. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M. 1994: Analiza naravnih danosti in ocena razvojnih potencialov kocevske krajine. Zakljucno porocilo raziskovalnega pro­jekta, RS fv!inistrstvo za znanost in tehnologijq, Ljubljana 12. HOCEVAR, M., HLADNIK, D., KOVAC, M. 1994: Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev. GlS in BF Oddelek za gozd., Zbornik gozdarstva in le· sarstva 44, Ljubljana, s.149 -177 13. KIENAST, F., BRZEZIECK!, B., WILD!, O. 1994: ComputergestOtzte Simulation der raumlichen Verbrei~ tung naturnaher Wa!dgesellschaften in der Schweiz. Schweiz. Z. Forstwes. 145 (4), s. 293-309 14. LACHOWSKl, H., MAUS, P., PLATI, B. 1992: lnte­grating Remote Sensing with GIS. Procedures and exam­ples from the Forest Service, Journal of Forestry 90 (12), s.16-21 15. MACLEAN, LA., REED, O .D., MRPZ, G.D., LYON, G.W., EDISON, T. 1992: Using GIS lo Estimate Forest Resource Changes. A Case study in northern Michigan, Journal of ForEtstry 90 (12), s. 22-25 16. MARINCEK, L., 1970: Bukov gozd z rebrenjaco {Biechno-Fagetum).BF in IGLG Zbornik 8, Ljubljana, s. 93-130 ~ 17. MARINCEK, L., 1973: Razvojne smeri bukovega gozda z rebrenjaco (B!echno-Fagetum). BF in lGLG, Zbornik gozdarstva in lesarstva, vol.11, št.1, Ljubljana, s. 77-106 18. MARINCEK, L., 1987: Bukovi gozdovi na Sloven­skem. Delavska enotnost, Li~JbUana, 153 s. 19. PUNCER, l., ZUPANCIC, M., 1971: Vegetacijska in rastišcna analiza obmocja podjetja "Snežnik''. Inštitut za biologijo SAZU, Ljubljana, 52 s.+ pril. 20. SMOLE, l., 1969: Gozdne združbe in rastišcno­gojitveni tipi v G.g.e. Litija. Biro za gozdarsko nacrtova· nje, Ljubljana, 180 s. 21. SMOLE, l., 1985: Navodila za kartiranje gozdne vegetacije po srednjeevropski fitocenološki šoli. !GLG, Ljubljana, 18 s., tipkopis 22. SMOLE, 1., 1988: Katalog gozdnih združb. IGLG, Ljubljan_a, 154 s. 23. SUGAR, 1., 1973: Ovije nove zajednice u Samo­. barskem gorju. Acta Bot. Croat. 32, Zagreb, s. 197-202 24. VOLK, H. 1988: Die Wa!dbiotopkartierung. Ein An· satz zur Erfassung des Naturschutzwertes der Walder, AFZ 4, s, 55-6.2 25. VUKELIC, J. 1985: O primieni fotointerpretacije pri kartiranju šumske vegetacije. Sumarski list 59, Za­greb, s.235-241 26. ZHU, Z., EVANS, LO. 1992: Mapping Midsouth Forest Distributions. AVHRR satellite data and GI$ help RPA mandate. Journal of Forestry 90 (12), s. 27-30 27. ZORN, M., 1974: Proucevanje vegetacije in gozd­novegetacijska karta Slovenije. Gozdarski vestnik 32, št. 6, Ljubljana, s. 238-244 28. ZORN, M., 1975: Gozdnovegetacijska karta Slo­venije (Opis gozdnih združb). Biro za gozdarsko nacrta~ vanje , Ljubljana, 150 s. 51 O Gozd V 54, 1996 GDK: 181 (Quercus crenata Lam.):(497.12*14) Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu Oak species Quercus crenata Lam. also in Kras Robert BRUS* Izvlecek Brus, R.: Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu. Gozdarski vestnik, št. 10/1996. V slovenšcini, cit.lit. 9. Zimzeleni hrast oplutnik (Quercus crenata) je med najmanj pogostimi drevesnimi vrstami na Slo­venskem. Doslej je bilo najdenih le nekaj dreves v bližini reke Reke, pred kratkim pa so bili na Krasu odkriti še trije oplutniki v dveh novih kvadrantih srednjeevropskega floristicnega kartiranja. Kljucne besede: Quercus crenata, Kras, Slo­venija 1 UVOD 1 INTRODUCTION Ceprav v Mali flori Slovenije (Martincic, Sušnik 1984) beremo, da je hrast oplutnik vrsta, ki raste po "prisojnih, kamnitih po­bocjih v submediteranu", je res, da je to ena najredkejših in najmanj poznanih dre­vesnh vrst na Slovenskem. Vsega vkupaj so doslej pri nas našli le nekaj osebkov in v Rdecem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (Wraber, Skoberne 1989) je po kategorijah ogroženosti IUCN oplut­ nik uvršcen med redke vrste. Prvi in najvec je o oplutniku pri nas pisal ucitelj in znani botanik Rajko Justin, ki je v avstrijskem botanicnem casopisu Osterreichische Bo­tanische Zeitschrift leta 1907 objavil clanek z naslovom Porocilo o pojavljanju nekega zimzelenega hrasta na Notranjskem (Wra­ber 1969). Justinu so cudežni zimzeleni hrast med brkinsko vasjo Barka in reko Reko domacini pokazali že leta 1892 ob zacetku njegovega uciteljevanja v Vremah. Justin je poleg omenjenega starega oplut­nika pod Barko našel še dva: prvega na pobocju Vremšcice in drugega nad Dolnji mi * Mag. R.B., dipl. inž. gozd., asist., Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Vecna pot 83, 1001 Ljubljana, SLO Synopsis Brus, R.: Oak species Quercus crenata Lam. also in Kras. Gozdarski vestnik, No. 10/1996. ln Slovene, lit. quot 9. Evergreen oak species Quercus crenata is among rarest tree species in Slovenia. ln the past only some trees were found in the vicinity of the Reka river, but three more trees in two new qua­drants of the Central European flora mapping were found in Kras recently. Key words: Quercus crenata, Kras, Slovenia Vremami. Herbarijski material z vseh treh dreves je še danes lepo ohranjen v Justi­ novem herbariju, ki je del herbarija Univer­ze v Ljubljani. Novejše omembe hrasta oplutnika v Slo­veniji segajo v leto 1969, ko je T. Wraber v opisu nenavadnega zimzelenega hrasta, o katerem mu je porocal bralec Planinskega vestnika, spoznal oplutnik. Drevo s preme­rom 1m tik nad tlemi je bilo tedaj že zelo staro in je rastlo "v gozdu blizu Podgrada pri Vremah, nekako na meji med Brkini in Krasom" (Wraber 1969). V Ljubljanskem univerzitetnem herbariju so poleg Justino­ vih vzorcev tudi posušeni listi, ki jih je leta 1984 P. Skoberne nabral z oplutnika, ki raste "v vrtaci na severovzhodnem robu Golobne nad desnim bregom Sušice južno od Naklega pri Matavunu". Iz opisov naha­ jališc in opisov dreves samih sklepamo, da je bil v obeh primerih govor o drevesu, ki je v lnventarju najpomembnejše naravne in kulturne dedišcine Slovenije iz leta 1976 opisano kot edini tedaj znani primerek hra­sta oplutnika pri nas. Že staro drevo s pr­ snim premerom 76 cm in višino 20,5 m je zacelo sredi 80-ih let hirati in se je pred nekaj leti tudi posušilo. Tako je že kazalo, da edini znani predstavnik vrste v Sloveniji ostaja oplutnik, ki raste pri cerkvi Sv.Ane pri Makolah v Halozah. Od tam so namrec Gozd V 54, 1996 511 pred nekaj leti poslali vzorce nenavadnega zimzelenega hrasta, v katerem je T. Wra­ber prav tako prepoznal oplutnik, ki pa tam najverjetneje ne raste spontano. Tudi ti vzorci so shranjeni v herbariju Univerze v Ljubljani. 2 NOVA NAHAJALIŠCA OPLUTNIKA 2 NEW SITES OF QUERCUS CAENA TA Med poizvedovanjem in med iskanjem morebitnih novih oplutnikov sta mi februar­ja 1996 med obiskom na Krasu gozdarska kolega Egon Rebec in Andrej Sila iz Seža­ne omenila, da res vesta za nekaj zimzele­nih hrastov, ki zanesljivo niso crnike in ki bi po opisu lahko ustrezali oplutnikom. Njuna domneva se je izkazala za pravilno in v Kraških gozdovih smo našli še tri hraste oplutnike (Quercus crenata Lam. 1783, syn. Quercus pseudosuber G.Santi 1795). Najvecji raste v kvadrantu 0349/2 mreže Slika 1: Oplutnikovi listi (foto R.Brus) Figure 1: Lea ves of Quercus crenata Lam. srednjeevropskega floristicnega kartiranja približno 200 m jugovzhodno od vasi Prelo­že pri Lokvi ob opušceni vlaki na manjšem platoju sredi blagega severozahodnega po­bocja na nadmorski višini okrog 550 me­trov. Pravilno rašceno drevo ima premer v prsni višini 44 cm in je visoko okrog 17 metrov. Raste v odraslem gozdnem sesto­ju skupaj s cerom (Quercus cerris), crnim barom (Pinus nigra), crnim gabrom (Ostrya carpinifolia), malim jesenom (Fraxinus or­nus) in puhastim hrastom (Quercus pubes­cens). Njegovo zdravstveno stanje je zado­voljivo, ceprav je imel julija 1996 listje po vsej krošnji mocno napadene s hrastovo hržico (Dryomyia circinnans) in je imel v krošnji nekaj suhih vej. V bližini Lokev raste, prav tako v kva­drantu 0349/2, 2 km vzhodno od vasi sredi blagega jugozahodnega pobocja na 480 m nm. v. sredi odraslega gozda še en oplut­nik. V sestoju poleg prevl ad ujocega cera (Quercus cerris) najdemo še puhasti hrast Slika 2: Mlada ženska cvetova sredi julija (foto R.Brus) Figure 2: Young female blossoms at mid July Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu (Quercus pubescens) in graden (Quercus petraea). Oplutnik, po rasti precej kriven­cast, ima prsni premer 15 cm in je visok okrog 10m. Tretji oplutnik najdemo na povsem dru­gem koncu Krasa v kvadrantu 0148/3. Ra­ste pri naselju Zagrajec med Komnom in Kostanjevica, in sicer na desni strani tik ob cesti prav nad prometnim znakom, ki ozna­cuje zacetek naselja. Nadmorska višina na­hajališca je 305 metrov. Pravzaprav ne gre za drevo, ampak za šop petih, od 7 do 12 cm debelih in okrog 6 m visokih poganjkov, ki izrašcajo iz mesta, kjer je v preteklosti najverjetneje raslo staro drevo. Oplutnik je zdrav, ogroža ga le bližina ceste. Vzorci vseh treh osebkov so shranjeni v herbariju Gozdarskega oddelka Biotehniš­ ke fakultete v Ljubljani. Slika 4: Krošnja oplutnika pri Preložah konec februarja 1996 (foto R.Brus) Figure 4: The crown of Quercus crenata Lam. in Prelože at the end of February 1996 Slika 3: Nekaj vec kot eno leto star zorec plod sredi julija (foto R.Brus) Figure 3: Little more than one year old fruit in the phase of ripening at mid July Hrast oplutnik (Quercus crenata Lam.) tudi na Krasu 3 KRATEK OPIS VRSTE 3 A SHORT DESCRIPTION OF THE SPECI ES Oplutnik je vrsta zimzelenega hrasta, vendar zimzelenosti pri njem ne smemo razumeti tako dobesedno kot na primer pri crniki. Pogosto se namrec zgodi, da listi, ki cez zimo sicer vedno ostanejo na drevesu, že sredi zime precej porjavijo, tako da zele­ ne barve skoraj ni vec moci opaziti. Listi z drevesa odpadejo šele pozno spomladi, ko že zacnejo poganjati novi, to pa pomeni, da drevo zamenja krošnjo vsako leto in ne kot crnika in drugi zimzeleni hrasti v dveh ali vec letih. Zato so z listi vedno porašceni samo enoletni poganjki, ki so drobnodlaka­ vi. Listi so jajcasti, dolgi 5-7 cm in imajo na vsaki strani 6-9 zobcev (crenatus (lat.)=na­zobcan), ki so vcasih ostro, vcasih pa topo zašiljeni. Listi so zgoraj goli in temnozeleni, spodaj belkasto dlakavi· in imajo 0,5 do 1 cm dolg pecelj. So zelo variabilni in pogo­sto mocno spominjajo na liste hrasta plu­tovca (Quercus suber}, le da so od njih za kakšen centimeter daljši in imajo ponavadi nekaj stranskih zobcev vec. Vrsti sta si po­dobni tudi po skorji, vendar je plast plute pri oplutniku obcutno tanjša in zato neprimer­na za izkorišcanje. Poleg podobnosti plu­tovcu je oplutnik po listih in skorji podoben tudi ceru (Quercus cerris}, kar je osnovni vzrok, da nekateri avtorji (Tutin et al. 1964) menijo, da je oplutnik morda križanec med obema vrstama. Oplutnik pri nas cveti ma­lo po olistanju šele maja ali junija, moški cvetovi so podobno kot pri drugih vrstah hrasta združeni v macice, dolge 4-7 cm. Ženski cvetovi so zelo drobni in podobno kot pri ceru dozorijo šele drugo leto. Zreli plodovi oziroma želodi so do 4 cm dolgi in na skledici opremljeni z dlakavimi, ostrimi nazaj zavitimi izrastki. Oplutnik je zahodnosredozemska drave­sna vrsta, doma od Pirenejskega do Ape­ninskega polotoka in v severni Afriki, toda tudi v teh obmocjih je tako redek, da ga mnoge evropske Flore niti omenjajo ne. V deželah ob Jadranskem morju je še redkej­ši, ceprav se tu in tam pojavlja tudi v Alba­niji, Dalmaciji in celo Istri. Najbolje raste na suhih ali rahlo vlažnih soncnih pobocjih sku­paj še z drugimi listavci. Ob jadranski obali Slika 5: Arealna karta oplutnika (Quercus crenata Lam.) v Sloveniji Figure 5: Area/ maps tor Quercus crenata Lam. in Slovenia 514 GozdV 54, 1996 uspeva raje kot plutovec, kajti bolje prena­ ša primorsko podnebje in apnecasto matic­no podlago. Slovenska nahajališca ležijo na skrajnem robu njegovega naravnega areala, zato je razumljivo, zakaj so tako redka. 4 ZAKLJUCEK 4 CONCLUSION Na vprašanje, ki si ga zastavlja že T. Wraber, namrec ali je oplutnik pri nas preo­stanek iz casov, ko je bilo podnebje na Krasu toplejše ali pa je bil tja kdaj umetno prinesen, je težko zanesljivo odgovoriti. V Pregledu spontane dendroflore Slovenije (Mayer 1958) je oplutnik obravnavan kot na Slovenskem spontana vrsta, prav tako tudi v Mali flori Slovenije (Martincic, Sušnik 1984). Nova najdena drevesa normalno ob­rodijo, poleti 1996 sem na dveh opazil mno­ go ženskih cvetov in dozorevajocega eno­ letnega želoda. To vsekakor govori v prid samoniklosti, prav tako kot dejstvo, da so vsi doslej najdeni ali opisani osebki rasli na podobnih rastišcih na geografsko relativno majhnem prostoru. Izstopa seveda oplutnik s Sv.Ane pri Makolah, pri katerem je verjet­nost, da ga je posadila cloveška roka, bis­tveno vecja kot pri njegovih sovrstnikih na Krasu. Marsikateri gozdar s Krasa ali iz Reške doline je pri svojem delu v gozdu kdaj že naletel na zimzeleni hrast, vendar ni bil dovolj pozoren, da bi si zapomnil nje­govo lokacijo ali morda preverjal, ali nima opravka s pri nas pogostejša, prav tako zimzeleno crniko (Quercus i/ex). V kraških gozdovih gotovo raste še vec oplutnikov in preprican sem, da bomo v prihodnosti prica novim najdbam. K temu in k boljšemu poz­navanju vrste bo, upam, pripomogel tudi tale zapis. POVZETEK Zimzeleni hrast oplutnik (Quercus crena­ta Lam.) je med najredkejšimi in najmanj poznanimi drevesnimi vrstami na Sloven­ skem. Prvi je o njem pisal botanik R. Ju­ stin, ki je v zacetku stoletja našel en ose­ bek med Brkinsko vasjo Barka in reko Re­ko ter še dva na pobocjih Vremšcice. Prav tako so ob reki Reki konec 60-ih let našli še en oplutnik, ki pa se je pred nekaj leti posu­šil. Edini znani predstavnik vrste v Sloveniji je tako ostal oplutnik pri cerkvi Sv.Ane pri Makolah v Halozah, vendar so ga tam sko­raj gotovo posadili. Marca 1996 smo na Krasu našli še tri nove oplutnike v dveh novih kvadrantih. Dva rasteta v bližini Lokev v kvadrantu 0349/2, eden pa med Komnom in Kosta­njevica v kvadrantu 0148/3. Najvecji med njimi raste v bližini vasi Prelože pri Lokvi, visok je 17 metrov in ima premer v prsni višini 44 cm. Oplutnik je vecinoma zahodnosredozem­ska vrsta, najpogostejši je v severni Afriki ter na Pirenejskem in Apeninskem poloto­ku, pojavlja se tudi v deželah ob Jadran­skem morju. Slovenska nahajališca ležijo na skrajnem robu njegovega naravnega areala, v prid njegove samoniklosti pri nas pa govorita redna rodnost in dejstvo, da so vsi doslej najdeni ali opisani osebki razen oplutnika s Sv.Ane v Halozah rasli na po­dobnih rastišcih na geografsko relativno majhnem prostoru. V kraških gozdovih go­ tovo raste še vec oplutnikov in v prihodno­sti bomo verjetno prica še novim najdbam. LITERATURA 1. Hegi, G., lllustrierte Flora von Mitteleuropa. Band 111, MUnchen, 606 s. 2.-1976. Inventar najpomembnejše naravne in kulturne dedišcine Slovenije. Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo, Ljubljana, 859 s. 3. JovanoviC, B., 1971. Dendrologija s osnovi­ma fitocenologije. Beograd. 576 s. 4. Martincic, A., Sušnik, F., 1984. Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, 793 s. 5. Mayer, E., 1958. Pregled spontane dendroflo­re Slovenije. Gozdarski vestnik, 6-7, s. 161-191. 6.-1983. šumarska enciklopedija 11, Jugosla­venski leksikografski zavod, Zagreb, 730 s. 7. Tutin, T.G. et al., 1964. Flora Europaea. Vol. 1., Cambridge University Press, 464 s. 8. Wraber, T., 1969. Hrast oplutnik (Quercus crenata) v Reški dolini. Planinski vestnik, 69, s. 9. Wraber, T., Skoberne, P., 1989. Rdeci sez­nam ogroženih praprotnic in semenk SR Sloveni­je. Varstvo narave, 14-15,430 s. 119-120. GozdV 54, 1996 515 GDK: 434:(497.12*14) Sanacija najvecjega slovenskega pogorišca v naravnem okolju Restoration of the Largest Slovenian Fire Site in the Natural Environment Boštjan KOŠICEK. Izvlecek Košicek, 8.: Sanacija najvecjega slovenskega pogorišca v naravnem okolju, Gozdarski vestnik št. 10/1996. V slovenšcini, cit. lit. 3. V prispevku je predstavljen potek sanacije naj­vecjega pogorišca v naravnem okolju v Sloveniji, pogorišca nad Rencami. Konec aprila 1996 sesa­nacijska dela približujejo polovici predvidenih del. Od 575 ha pogorele površine v avgustu 1994 je za sanacijo predvidenih 188 ha, ki naj bi se sanirali v dveh letih. Omejene financne možnosti so to dobo podaljšale. Na drugi strani se je povecal obseg dela, saj so se v casu sanacije posušile nove površine gozda, na katerih po prvotnem sanacij­skem nacrtu sanacija ni bila predvidena. Kljucne besede: Kras, pogorišce, sanacija 1 UVOD INTRODUCTION Med 30. 7. in 4. 8. 1994 je na Goriškem Krasu v doslej najvecjem požaru v narav­nem okolju v Sloveniji pogorelo 575 hekta­rov površine (1 ). Škoda, ki je pri tem nasta­la, znaša po cenitvi z dne 28. 9. 1994 524.209.000,00 SIT (2). Najvecji delež v tem znesku obsega škoda v nasadih crne­ga bora, ki jih je zajel vršni požar (120 ha) in sicer 261 mio SIT. Vršni požar je namrec povzrocil popolno unicenje mlajših drogov­njakov crnega bora, starih okrog 40 let. Požarišce je razprostranjeno po sever­nem robu Kraške planete in zavzema nje­gov zahodni del. Prizadeti ali uniceni so nasadi crnega bora na površini 248 ha, panjevski sestoji avtohtonih listavcev na po- • B. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo­venije, OE Sežana, 621 O Sežana, Partizanska 49, SLO Synopsis Košicek, 8.: Restoraf1on of the Largest Slove­nian Fire Site in the Natural Environment, Gozdar­ski vestnik No. 10/1996. ln Slovene, fit. qout. 3. The article presents the restoration of the Jar­gest fire site in natural environment in Slovenia, Le. the one over Rence. At the end of April 1996 half of the planned restoration work had almost been performed. Out of 575ha of the area destro­yed in the tires in August 1994, 18Bha have been planned to undergo the restoration; the latter should be carried out in two years. Limited finan­cial funds have prolonged this period. On the other hand, the scope of the work has been increaseci' since other areas of the forest, in which no resto­ration had been foreseen according to the original restoration plan, have become necrotic during the time of restoration. Key words: Karst, fire site, restoration vršini 177 ha in površine v zarašcanju na površini 150 ha, vse na rastišcu Seslerio­Ostryetum (sliki 1 in 2). Pogorela površina je bila prvic pogozde­na za casa Avstro-Ogrske pred približno sto leti s crnim barom (Pinus nigra var. austriaca). Med prvo svetovno vojno je tod potekala Soška fronta in sestoji so bili po­polnoma uniceni zaradi bombardiranja. Na novo so bile površine posajene v petdese­tih letih, ponovno s crnim barom, z edino vrsto, ki jo je po dosedanjih izkušnjah mož­no saditi med golo kamenje Krasa. Zemljo za sajenje so namrec prinesli od drugod. Precejšen delež krivde za ogromno povr­šino požara in škodo nosijo neurejene raz­mere na podrocju gasilstva, saj se je prvih nekaj dni razvil le talni požar, ki se je le pocasi širil s hriba na hrib in bi ga bilo kar nekajkrat mogoce omejiti in zaustaviti. Ne­varnost je bila takrat podcenjena, saj je gasilcem skorajda pogašen požar veckrat ponovno ušel izpod nadzora. Šele tretji ali 516 Gozd V 54, 1996 Sanacija najvecjega slovenskega pogorišca v naravnem okolju Slika 1: Površina pogorjšca na karti 1 : 25000 Figure 1: The area of the fire site over Rence ina map ona scale of 1:25.000 Gozd V 54, 1996 517 cetrti dan je gasilska struktura mocneje rea­girala, vendar se je medtem že razvil vršni požar in prek 2000 gasilcev iz cele Sloveni­je, opremljenih s kamioni, helikopterji in dru­gimi sredstvi, je ustavilo požar, ko je v smeri širjenja prišel na gozdni rob {ko je pogorelo vse). 2 NACIN SANACIJE 2 THE METHOD OF THE FIRE SITE' S RESTO­RATION Takoj po požaru smo zaceli s sanacijo. Izdelana je bila karta požarišca, na katero so se naknadno vrisovali cilji in ukrepi sa­nacije. Zaceli smo namrec izdelovati goji­tvene nacrte za celotno površino, saj jih do tedaj ni bilo, na podlagi katerih se je 17/5­1995 izdelal "Sanacijski nacrt pogorišca ... " (1 ). Prva delegacija s centralne enote Zavo­da za gozdove Slovenije (ZGS) si je ogle­dala pogorišce 9/8-1994, sledil je sestanek kolegija Oddelka za gojenje in varstvo goz­dov (ZGS) na pogorišcu 27. 9. 1994. V decembru 1 995 je bil izdelan Projekt sana­cije požarišc v letu 1995, ki je zajel vso ~~~nirano sanacijo pogorišc na Kraškem 1 Slika 2: Površina v sanaciji. Figure 2: The area being restored r GGO in ne le pogorišca nad Rencami. Re­ zultat te dejavnosti so bile smernice za sa­ nacijo in kar je še bolj pomembno -odprtje posebne proracunske postavke v proracu­ nu za leto 1995. Vzporedno je precejšnjo zavzetost poka­zala tudi Obcina Nova Gorica, ki je sklicala komisijo za ocenitev škode in na podlagi cenitve podala Ministrstvu za okolje in pro­stor zahtevek za sredstva za sanacijo po­gorišca. Ta sredstva je v februarju 1995 obcina tudi dobila (30 mio SIT), vendar jih ni porabila na pogorišcu in nam ni znana njihova usoda. 3 SANACIJA 3 RESTORATION OF THE FIRE SITE 3.1 Splošno 3.1 General remarks V razpravah po požaru je bila postavlje­na dilema ali je sanacija sploh umestna glede na izredno majhno proizvodno spo­sobnost rastišc {okrog 2 m3/ha na leto). Glede na to, da so takšne dileme prešli že za casa Avstro-Ogrske, smo se odlocili za Slika 3: Pogled s pogorišca na Sempeter pri Gorici in Gorico na drugi strani meje. Figure 3: A view from the fire site of Sempeter near Gorica and Gorica across the border with Italy Slika 4: Enoletne sejanke crnega bora. Figure 4: One-year seedlings of Pinus nigra GozdV 54, 1996 519 sanacijo. Na skalovitejših predelih bi se na­mrec ponovila kamnita pušcava izpred stoM petdesetih let (slika 2), na "boljšem" prede­lu pa bi površino najbrž prekrila robida in drugo primorsko grmicevje, ki bi se strnilo v nekakšno "makij o". Ekološko gledano je pogorišce takšnih razsežnosti ogromna rana v krajini, ki bi jo kraška narava z okrnjenimi možnostmi saM ma le težko in zelo pocasi zacelila. Od tod izhaja trajno varovalna funkcija vecine goz­dov na Krasu, ki pa kot takšni niso zašcite­ni, saj prevladuje mnenje, da država stroš­kov zašcite ne bi prenesla. Obmocje pogo­rišca ima še vec drugih funkcij, od katerih sta najpomembnejši hidrološka (obmocje drugega varstvenega pasu Brestoviškega vodovoda) in turisticno rekreativna (slemen­ska pot, naravno zaledje mestom z velikim številom prebivalcev na obeh straneh dr­žavne meje; slika 3). Edino zares preizkušeno obliko sanacije pogorišc na Krasu s sadnjo oziroma setvijo crnega bora smo zaradi velike požarne ogroženosti cistih sestojev crnega bora sklenili zamenjati z razlicnimi kombinacijaM mi setve in sajenja crnega bora z Jistnatimi vrstami. Takšna odlocitev je sanacijo pre­cej podražila zaradi višje cene sadilnega materiala in stroškov zašcite mladja pred divjadjo. Povecal se je tudi riziko uspeha sanacije. 3.2 Izvedena dela v letu 1995 in spomladi 1996 3.2 The work performed in 1995 and in spring 1996 Prikazana dela locujemo po vrstah del, lastništvih in letu izvedbe. Lastništvi na po­gorišcu sta le dve: zasebno in s prepovedjo secnje (v vracanju), locimo pa ju zaradi neenakih pogojev financiranja. V gozdovih s prepovedjo secnje so placana vsa potrjeM na dela po precej visoki dnini, v zasebnih gozdovih pa le sofinancirana povprecno okrog 30 % od skoraj pol manjše dnine. Drugo naj bi dodal IE!stnik, vendar je kaj takega v varovalnih kraških gozdovih od njega nemoralno zahtevati. Slika 5: Stara (desno) in novozgrajena protipožarna preseka. Figure 5: The old (to the right} and the new antHire narrow strip cut through the forest Preglednica 1: Izvedena dela na pogorišcu nad Rencami do konca aprila 1996 Table 1: The workperformed in the fire site over Rence until the end of Apri/1996 '(jk:rep'/ Mea·s_itre . . •. . _-:;:.v vracanju , 'In the p"rocess Of denatiOnaliziitioii zas6brio PriVate .... v vracanju In the process of ·-denatio;itilization zasebno Private v vracanju In tbe'process of denatidnalizatiolz zasebno Priwiie ·.·· Priprava tal Soil vrevaration 78 ha 96 ha 44 ha Il ha 20 ha 1 Sadnja SeediltR 3 ha 3 ha 1 1 3 ha 1 Setev SowinJ! 82 ha 100 ha 5 ha 1 44ha 12 ha Zašcita s kolicki Protection with sta kes 1720 kom 2400 kom 1 1 1 1 Zašcita s tuJci Protection with quivers 1 512 kom 1 1 1 1 Zašcita z mrežo Protection with a net 1 1 1 1 3 ha 1 Slika 6: Mreža na pogorišcu (Slike 2-6: foto-Boštjan K_?~icek) -·~ Figure 6: Fence in the tire site (Figures 2-6: made by BoslJan Kos1cek) GozdV 54, 1996 521 V letu 1995 smo se osredotocili bolj na pripravo tal za setev oziroma sajenje, saj semena želenih drevesnih vrst (avtohtone vrste listavcev) naše drevesnice niso ime­ le. Nabrale so ga v jeseni in prek zime 1995/96, zato smo se spomladi 1996 lahko posvetili setvi in tudi sajenju pripravljenih površin. Vzporedno je tekla priprava tal. Celotna obnova bi lahko bila zakljucena v naslednjem letu, vendar je mocno odvisna od razpoložljivih financnih sredstev in stop­ nje sofinanciraja del in bo zato najbrž še trajala nekaj let. V gozdovih s prepovednjo secnje smo v letu 1995 pripravili za setev in sajenje 44 ha površine in posejali s crnim barom 5 ha (40 kg semena). Setev v krpice je zaradi izredno kvalitetnega dela in ugodnih vre­ menskih pogojev zelo dobro uspela (slika 4). V zasebnih gozdovih smo v letu 1995 izvedli pripravo tal za setev le na 11 ,33 ha površine, kljub temu, da smo v zasebnih gozdovih planirali 96 ha priprave tal od skupno 17 4 ha. Z umetno obnovo naj bi sicer sanirali 188 ha površine pogorišca (1 ). V zadnjih dveh letih pa so se površine popolno unicenih gozdov precej povecale, saj se je v tem casu posušilo veliko delno prizadetih sestojev, kjer posebnih sanacij­skih ukrepov prvotno nismo predvideli. Sa­nacijski nacrt bo tako potrebno dopolniti. V letu 1995 smo za potrebe obnove po­ gorišca in zaradi varovanja prihodnjega mladja pred ponovnim požarom zgradili po severovzhodnem robu pogorišca protipo­žarno preseko (gozdna prometnica z ele­ menti ceste brez zgornjega ustroja) skupne dolžine 2,3 km v vrednosti 1.755.660,00 SIT (slika 5). Do konca aprila smo v letu 1996 v goz­dovih s prepovedjo secnje izvedli pripravo tal na dodatnih 20 ha, posejali 44,2 ha in posadili 3 ha površine. Posejali smo 129 ,O kg semena crnega bora, 240,8 kg semena crnega gabra, 430,0 kg želo da cera, 1 08,0 kg želoda puhastega hrasta, 200 kg seme­na rdecega bora, 60 ,O kg semena malega jesena, 7 4,0 kg semena poljskega javorja in 21 ,O kg semena lipovca. Na treh hekta­rih površine smo posadili cešnjo (492 kom), ostrolistni javor (750 kom), graden (150 kom), macesen (1000 kom) in crni bor (4000 kom). 522 Gozd V 54, 1996 Za zašcito sadik pred objedanjem in drg­njenjem smo po primerjavi kalkulacij za raz­ licne oblike zašcite in po lastnem premisle­ ku postavili mrežo v skupni dolžini BOO m (slika 6). V zasebnih gozdovih smo posejali 12,1 ha površine s crnim barom (84 kg), rdecim barom (9,8 kg), crnim gabrom (79,2 kg), malim jesenom (42 kg), poljskim javorjem (38 kg), lipovcem (19 kg), jerebiko (1 kg) in puhastim hrastom (196 kg). Tudi v letu 1996 smo z rekonstrukcijo starega kolovo­ za prišli do nove protipožarne preseke v jugozahodnem delu pogorišca v vrednosti 331 .840 ,OO S IT. 4 KADRI 4 STAFF Enega izmed vecjih problemov pri gos­podarjenju z gozdovi v OE Sežana, ZGS predstavljajo kadri. V krajevni enoti (KE) Sežana, ki se ubada s sanacijo pogorišca, manjka po uradni sistematizaciji sicer le en gojitelj-nacrtovalec, t. j. diplomirani inženir, kot pomocnik vodji KE. To ne bi bilo nic posebnega, ce razsežnosti KE za sloven­ ske razmere ne bi bile izredne. Vodja KE s sedmimi revirnimi gozdarji namrec upravlja z nekaj nad 27000 ha gozdov z nad 21000 lastniki na okrog 19000 ha zasebnih goz­dov (podatki iz obmocnega gozdnogospo­darskega nacrta 1991-2000 so izpred de­nacionalizacije (3)). Požarišce leži v revirju Goriško, ki obse­ ga okrog 5300 ha celotne gozdne površine ali 4000 ha zasebnega gozda s 5800 last­niki in okrog 24000 parcelami (3). Na ob­ mocju revirja je zaposlen en revirni goz­ dar ... Glede na zgoraj navedene podatke je vec kot ocitno, da bi bilo nujno pripraviti reorganizacijo javne uprave saj se intenzi­ teta dela v okviru ZGS povecuje predvsem glede na površino in ne toliko na posekana lesno maso, kar je bilo do sedaj glavno merilo pri kreiranju sistematizacije delovnih mest. 5 ZAKLJUCEK 5 CONCLUSION Sanacija najvecjega pogorišca v Sloveniji do sedaj -iz zacetka avgusta 1994, je bila poleti 1996 v polnem zagonu. Premagali smo zacetne formalne težave, povezane z novim nacinom dela v slovenskih gozdovih, z novim Zakonom o gozdovih, z novim na~ cinom financiranja deL.. Ko se vsa formal­na vprašanja rešijo, z izvedbo navadno ni vec težav. Dobro sodelujemo tudi z dreve­snicama Štivan iz Matenje vasi in Semesa­dike iz Mengša, ki sta v relativno kratkem casu pridobili seme in vzgojili sadike za slovensko gozdarstvo neobicajnih vrst gozdnega drevja.Težave v zvezi s financi­ranjem del in materiala, od katerih je naj­bolj odvisen potek sanacije, se postopno rešujejo še sedaj. Letošnji snegolomi in žle­dolomi so povzrocili velike poškodbe v goz­dovih drugod po Sloveniji. Potrebe po sred­stvih za sanacijo gozdov so se nekajkrat povecale in reševati so se zacela vpraša- Foto: Jošt Jakša nja, z rešitvijo katerih bo program sanacije lahko izveden bolje in hitreje. Vsaka vecja katastrofa premakne nekoli­ko naprej ekološko naravnanost družbe, da odobri financna sredstva in poišce formal­ne nacine za ohranjane narave. Proracun­ska postavka za obnovo gozdov na pogo­rišcih bi bila nujno potrebna že pred tem požarom, saj nam vsako leto zgori pov­precno 500 do 1000 ha gozda, ki so bili sanirani v manjši meri s sredstvi od drugod. LITERATURA 1. Rebec E., Sanacijski nacrt pogorišca v GGE Goriško med Kostanjevica in Rencami, ki je divjal v dneh od 29.07 do 1. 08. 1994, Sežana, 17. 05. 1995 2. Komisija za ocenjevanje škode po požaru na Goriškem krasu pri obcini Nova Gorica, ocenitev škode, Nova Gorica, 28. 9. 1994 3. Gozdnogospodarski nacrt za Kraško gozd­nogospodarsko obmocje 1991-2000 i ! 1 il 1 ,1 1 1 1 ' GDK: 9:(73) Nekatere znacilnosti upravljanja in gospodarjenja z gozdovi ter drugimi naravnimi viri v ZDA in spoznanja, pomembna za slovensko gozdarstvo Franc FERLIN • UVOD V ZDA je tudi letos potekal seminar o upravljanju in gospodarjenju z gozdovi in naravnimi viri (Forest and Natural Resour­ ce Administration and Management), ki ga že tradicionalno organizirata Zvezna služ­ ba za gozdove pri Ministrstvu za kmetijstvo v ZDA (US Department of Agricufture Fo­rest Service -USOAFS)) ter ena izmed državnih univerz oziroma fakultet. Tokrat je bila to Univerza države Colorado (CSU) oziroma njena Fakulteta za naravne vire. Seminar je imel znacaj intenzivnega izo­braževalnega programa, na katerem smo udeleženci iz 14 držav (Afrike (5), Azije (4), Južne Amerike (3) in Evrope (4)), pretežno predstavniki vladnih gozdarskih organizacij oziroma ministrstev, dobili temeljit vpogled v upravljanje in gospodarjenje z gozdovi in drugimi naravnimi viri v ZDA oziroma v ne­ katerih zveznih državah srednjega zahoda (Colorado, Wayoming, Južna Dakota). Koncna postaja seminarja je bil Washing­ton D.C., kjer smo se srecali z vodstvom USDAFS, s predstavniki ameriškega goz­darskega društva ter mednarodnih bancnih inštitucij in nevladnih organizacij, ki delujejo na podrocju ohranjanja narave in trajnost­ nega razvoja gozdov oziroma naravnih vi­rov. Na seminarju smo udeleženci, pretež­ no gozdarji, v referatih med drugim pred­ stavili svoje nacionalne usmeritve in pro­ grame ter probleme na podrocju gospodar­ jenja z gozdovi oziroma drugimi naravnimi ~iri ~ot p~dlago za medsebojno izmenjavo JzkusenJ 1n navezavo sodelovanja. Sam sem podrobnje predstavil politiko trajnost­nega razvoja gozdov v Sloveniji, ki je nale- . *Mag. F.F., državni sekretar za gozdarstvo, Mi­mstrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, 1000 Ljubljana, SLO tela na precejšnje zanimanje udeležencev. Sicer pa je bil eden temeljnih namenov se­mina~~~ ki si ga je postavila USDAFS, prav v razs1r1tv1 mednarodnega sodelovanja. VSEBINA SEMINARJA O UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z GOZDOVI IN DRUGIMI NARAVNIMI VIRI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Temeljna podrocja seminarja so bila na­slednja: (1) Globalni vidiki, (2) Politika, pro­grami in upravljanje, (3) Ekosistemsko gos­podarjenje ter (4) Raziskovanje in prenos znanja. Najvec pozornosti je bilo pri tem seveda posveceno gozdarstvu, predvsem v javnih gozdovih, s katerimi upravlja USDAFS. Veliko pozornosti pa je bilo pos­ veceno tudi gospodarjenju z vodo oziroma z zlivnimi obmocji. Težišce seminarja je bilo na terenu. Najprej smo se mudili v obmocju poskusnega gozda (Experimentaf Forest) "Manitou", nadmorska višina 2500 m, v juž­nem predelu gorovja Rocky Mountains (Co­lorado), kjer smo se med drugim podrob­neje seznanili z ekologijo gozdno-travnatih borovih ekosistemov (Pinus ponderosa), ekologijo požarov ter problematiko paše. Kljub mocnemu vplivu paše pa smo lahko obcudovali ohranjenost in neonesnaženost teh gozdnih in (ob)vodnih ekosistemov, v katerih so npr. bobri najbolj obicajni "prebi­ valci". V drugem delu ekskurzije smo obiskali poskusni gozd "Fraser", nadmorska višina 2700 m, v zahodnem predelu gorovja Rocky Mountains (še vedno v Coloradu), kjer smo spoznali najstarejše svetovno zna­ ne poskuse (od leta 1910) o vplivih razlic­nih nacinov gospodarjenja z gozdovi na vodni režim v tamkajšnjih zlivnih obmocjih, ter ekologijo subalpskih borovo-smrekovo­jelovih sestojev (Lodge Pole Pine = Pinus contorta, subalpska smreka = Picea Enge/­manii, subalpska jelka = Abies lasiocarpa), ki so prepušceni naravnemu razvoju. Spoz­ nali smo gozdno mejo (okrog 3450 m nad­ morske višine), ki jo tu tvori predvsem su­balpska smreke. Seznanili smo se tudi z ekologijo požarov v teh gozdnih ekosiste­mih (z ogledom velikega požarišca Pingree Park) in spoznali nacrtno uporabo ognja (control burning) kot ucinkovite sonaravne stopnje za obnovo bo rovih sestojev. Podrobno smo se seznanili tudi s proble­matiko gospodarjenja v državnih gozdovih oziroma s pogodbenimi odnosi pri prodaji drevja na panju (timber saJe), ki je v pristoj­nosti USDAFS. Zanimivo je, da v obmocju Rocky Mountains v državnih gozdovih prak­ticno ne gospodarijo (v Coloradu in Wayo­mingu le na okrog 1 %površine), v obmoc­ ju hribovja Black Hills v Južni Dakoti pa je gospodarjenje z gozdovi že tradicionalno (prva tržna prodaja lesa na panju že pred vec kot 1 OO leti). V tem obmocju so nam med drugim prikazali presenetljivo vzorno gospodarjenje z borovimi in smrekovimi se­ stoji, in sicer na podlagi naravnega pomla­jevanja (prakticno brez golosecenj) ter red­cen] mlajših sestojev (predvsem zaradi pre­precevanja požarov). Spoznali smo tudi ekologijo travišcnih (grass/ands) ekosistemov v preriji (Wayo­ming, Thunder Basin) ter gospodarjenje (s pašo) na teh zemljišcih v javni lasti, za katerega je pristojna USDAFS. V preriji smo spoznali tudi problematiko rudarjenja in sa­ nacije oziroma oživljanja dnevnih kopov na zemljišcih v javni lasti. Oživljanje je seveda dolžnost rudokopnih družb, strokovne us­meritve pa so v pristojnosti gozdarske služ­be. Med drugim je zanimivo, da v tej zvezni državi odškodnine za koncesijo za izkoriš­ canje rudnin sploh ni potrebno placevati. Poleg zvezne ravni gozdarstva smo z obiskom državne gozdarske službe v Colo­radu (Colorado State Forest Service) spoz­ nali tudi to raven, ki je v primerjavi z zvezno službo usmerjena predvsem v zasebni sek­ tor gozdarstva. Spoznali smo vlogo in po­men državne gozdarske službe (SFS) za lastnike gozdov ter njihovo organiziranost oziroma povezovanje. Na terenu smo si ogledali zasebne gozdove manjšega gozd­nega posestnika (okrog 1 OO ha gozdov) in podrobneje spoznali tudi oblike tehnicne po­moci (programov) za lastnike gozdov. Problematiko gospodarjenja z vodo smo med drugim posebej videli v zlivnem ob­mocju najvišjega vrha Pikes Pike (4301 m n.v.) v južnem predelu Rocky Mountains, kamor smo se celo povzpeli z železnico (najvišjo na svetu), ter v zahodnem predelu Rocky Mountains, kjer so velika akumula­cijska jezera, iz katerih je voda po ceveh speljana prek kontinentalne razvodnice na vzhodno stran gorovja do vecjih mest (Fort Collinsa in celo Denverja). Sicer pa nas je problematika gospodarjenja z vodo sprem­ljala pravzaprav povsod, kajti padavin je v tem predelu zelo malo (450-600 mm). Podrobneje smo spoznali tudi upravljanje nacionalnih parkov (z obiskom nacionalne­ga parka Rocky Mountains v Coloradu), ki so v pristojnosti zvezne službe za parke (NPS) ter upravljanje regionalnih parkov (z obiskom Custer State Parka v Južni Dako­ti), ki je v pristojnosti državne službe za parke (SPS). Seznanili smo se tudi z us­merjanjem gospodarjenja z divjadjo (obisk Državne agencije za divjad v Coloradu). Na nekajdnevnem obisku na CSU oziro­ma fakulteti za naravne vire v Fort Collinsu je bil dan poudarek predavanjem in delav­nicam: (1) trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi (Sustainab/e Forest Management)', (2) predstavitvi t.i. ekosistemskega gospo­da~enja (Ecosystem Management)2, (3) ohranjanju biološke pestrosti oziroma, (4) oblikovanju politike v zasebnem sektorju gozdarstva ter politike ohranitve in rabe na- t Trajnostno gospodarje z gozdovi (Sustainable Forest Management}, ki ga je po evropski definiciji (Helsinška resolucija-H1) prevzela tudi USDAFS (USDAFS 1995), pomeni "skrb za gozdove in rabo gozdov ter gozdnih zemljišc na takšen nacin ozi­roma v takšni meri, ki ohranja biološko pestrost, produktivnost, sposobnost pomlajevanja, vitalnost ter njihov potencial za sedanje in prihodnje izpol­njevanje pomembnih ekoloških, ekonomskih in so­cialnih funkcij na lokalni, nacionalni in globalni rav­ni in ne povzroea škode drugim ekosistemom" (MCPFE 1993). 2 Ekosistemsko gospodarjenje (Ecosystem Ma­nagement) je ameriški nacin oziroma filozofija rav­nanja z naravnimi viri, ki pomeni "integracijo eko­loških, ekonomskih in socialnih dejavnikov z na­menom ohranjanja in pospeševanja kakovosti oko­lja, da bi se v najboljši meri izpolnile sedanje in prihodnje potrebe" (Knight 1996). Je sredstvo, s katerim naj bi USDAFS dosegel cilj trajnosti (USDAFS 1995). Gozd V 54, 1996 525 ravnih virov nasploh, ter (5) sodelovanju z gozdarsko službo, svetovanju in prenosu znanja v gozdarstvu. Spoznali smo tudi de­lo drugih zveznih in državnih agencij oziro­ma inštitucij na podrocju gozdarstva in na­ravnih virov, kjer je bil dan poudarek pred­vsem njihovi zapleteni medsebojni koordi­naciji in sodelovanju. . NEKA TERE ZNACILNOSTI AMERIŠKEGA UPRAVLJANJA IN GOSPODARJENJA Z GOZDOVI IN NARAVNIMI VIRI Splošno Gospodarjenje z gozdovi in drugimi na­ravnimi viri v ZDA je zakonsko urejeno le na površinah, ki so v javni lasti. Te pred­stavljajo le cetrtino vseh površin (77 mio ha), vse drugo pa je v zasebni lasti, kjer z nad 80 % prevladuje manjša posest (pod 800 ha). Zasebna lastnina nad zemljišci je prakticno nedotakljiva, zato ravnanje z nji­mi ne pozna nobenih zakonskih omejitev. USDAFS je zato po zakonu pristojna le za gozdove in (prerijska) travišca v javni lasti (National Forests and Grass/ands), za za­sebni sektor pa obstajajo le neobvezni stro­kovni (svetovalni) in ekonomski (spodbuje­valni) mehanizmi, ki so v "pristojnosti" dr­žavnih gozdarskih služb. Glede omejitev za zasebna zemljišca je pomembna izjema za­kon o zavarovanih redkih in ogroženih ži­valskih vrstah, ki doloca njihovo varstvo in ohranjanje habitatov ne glede na lastnino zemljišc. Te omejitve so pri gospodarjenju (izkorišcanju) tako stroge, da se zaradi njih lahko zacasno zaustavi celotna gospodar­ska aktivnost (npr. secnja v gozdovih, izko­rišcanje rudnin v dnevnih kopih), dokler za ogroženo vrsto ni zagotovljen nadomestni (?) habitat. Izjema so tudi divje živali, ker so po za­konu javna lastnina, upravljanje z divjadjo. pa je, z izjemo zavarovanih in migracijskih vrst, v pristojnosti državne (in ne zvezne) službe. Tudi vsa zavarovana obmocja (par­ki) so le na površinah, ki so v javni lasti, z njimi pa upravlja zvezna agencija za parke. Javna lastnina in vpliv javnosti naj bi bila torej edino cvrsto zagotovilo ohranjanja na­rave ter trajnostnega razvoja naravnih vi­rov, ce bi država z njo seveda ustrezno 526 Gozd V 54, 1996 ravnala (npr. po zakonu o gozdovih so go­loseki dovoljeni do velikosti 1 OO (!) ha; na sreco pa javnost tega ne dopušca, zato je gospodarjenje v javnih gozdovih kljub temu mnogo bolj obzirno kot v preteklosti). Zara­di "nedotakljivosti" zasebne lastnine je cilj, da z odkupom cimvec zasebnih zemljišc preide v javno last. Sicer pa se je tudi ame­riška zvezna vlada v letu 1993 formalno obvezala za trajnostno gospodarjenje z gozdovi po letu 2000. Zvezna gozdarska služba Dejavnost Temeljna dejavnost USDAFS, ki ima že stoletno tradicijo in zaposluje 30.000 delav­cev, je: (1) mnogo namensko gospodarje­nje z gozdovi in travišci v javni lasti; (2) temeljno in aplikativno raziskovanje na po­drocju gospodarjenja z gozdovi in drugimi naravnimi viri; (3) tehnicna pomoc zaseb­nim lastnikom gozdov, lokalnim vladnim in­štitucijam in tujim vladam. Tako temelji or­ganizacija USDAFS na naslednjih glavnih programskih podrocjih: (1) sistem nacional­nih gozdov (skupaj jih je 155), (2) raziska­ve, (3) državno in zasebno gozdarstvo, (4) mednarodno gozdarstvo, (5) programi in zakonodaja ter (6) administracija. Skladno z zakonom ima USDAFS za · glavna programska podrocja izdelane dol­gorocne strateške plane oziroma progra­me, kot npr. program za gospodarjenje z gozdovi in travišci (za obdobje do 50 let), strateški plan za raziskovanje in strateški plan za mednarodno sodelovanje. Strateš­ki cilj USDAFS je, da mora njeno delovanje služiti kot primer odlicnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi oziroma zemljišci v javni lasti. Pri mednarodnem sodelova­nju, ki temelji na posebnem zakonu, ima USDAFS dva temeljna cilja: (1) podpirati trajnostno gospodarjenje v ZDA in (2) pos­peševati trajnostno gospodarjenje in ohra­njanje biološke pestrosti v drugih državah, kar koristi tudi ZDA. Podrocja oziroma oblike mednarodne po­moci USDAFS so: (1) razvoj gozdarske po­litike, (2) izobraževanje in vzgoja, (3) razi­skovalno sodelovanje ter znanstvena izme­njava in (4) tehnicna pomoc. Projekti med­narodne pomoci potekajo izkljucno prek bilateralnih sporazumov s posameznimi dr­ žavami (npr. Rusijo, Bolgarijo in Albanijo), pri tem pa obicajno financno sodelujejo Zvezna agencija za mednarodni razvoj (USA/O} ter nevladne organizacije s tega podrocja (npr. Global Environmental Faci/i­ties (GEF), World Wildlife Fund (WWF), World Resources Institute (WRI), itd.). Za podobne stvari si zdaj prizadevajo tudi med­narodne financne inštitucije (Svetovna ban­ka). Financiranje Glavni vir financiranja USDAFS je se­ veda zvezni proracun, dodatni pa lastne storitve, in sicer strokovne-za druge služ­be oziroma agencije na zvezni, državni in lokalni ravni ter za nevladne organizacije, prihodki od rekreacijske (npr. kampirni pro­stori) in turisticne funkcije (npr. v informa­cijskih centrih) itd. Vir financiranja vlaganj v javne gozdove in travniške (pašne) površi­ne pa so prihodki od gospoda~enja s temi gozdovi oziroma zemljišci, t.j. prihodki od prodaje lesa in pristojbin za pašna dovolje­ nja, ter namensko zagotovljena proracun­ ska sredstva za vlaganja v državne gozdo­ ve (obnova, redcenja, varstvo, požari in vzdrževanje cest). Tretji vir financiranja vla­ ganj v javne gozdove pa je celo nevladni, in sicer Fundacija za nacionalne gozdove (Na­tional Forest Foundation), ki je bila usta­novljena z zakonom v letu 1990 in katere poslanstvo je podpora programov pri gos­podarjenju, varstvu in rabi javnih gozdov, ki jih usmerja USDAFS. V proracunu USDAFS so znacilna moc­na krcenja v zadnjih letih (iz 3.0 na 2.2 miljardi $ v letu 1996), tudi zaradi mocnega zmanjšanja prihodka od prodaje lesa. Ob­seg le-te se je, zaradi nasprotujocega jav­nega mnenja -zaradi preteklih golosecnih izkušenj -in nizkih cen lesa, vec kot prepa­lovil. Znacilno je, da cetrtina prihodka od prodaje lesa ter pašnih dovoljenj iz gozdov oziroma zemljišc v javni lasti, skladno z zakonom, ostane na lokalni ravni (za infra­ strukturo, šolstvo, itd.), v zvezni proracun pa se steka le simbolicna vsota (do 0.25 %) tega denarja. USDAFS, ki je pristojna za gospodarjenje z javnimi gozdovi (proda­jo lesa na panju) ter izdajanje pašnih dovo­ljenj, tako ostane tri cetrtine tega prihodka, kar sedaj predstavlja le okrog 10 % (pred leti do 25 %) gozdarskega proracuna. Ta prihodek se seveda vrne nazaj v javne goz­dove oziroma zemljišca. Medtem ko se ce­na lesa na panju doloca tržno, pa je višina pristojbine za pašo na nacionalnih zemljiš­ cih dolocena celo z zveznim predpisom (1.4 $ na glavo odrasle živine na mesec). Prodaja lesa na panju Znacilnosti prodaje drevja na panju, ki jo že tradicionalno opravlja USDAFS, so na­slednje: (1) drevje se prodaja na pan ju brez posrednikov (kupec je tudi primarni prede­lovalec); (2) prodaje potekajo v "paketih" po posameznih obmocjih gozdov, na pod­lagi gozdnogospodarskih nacrtov, in sicer na licitaciji za obdobje enega ali nekaj let; (3) USDAFS vodi informacijski sistem vseh svojih prodaj in na podlagi tega tudi regij­sko oblikuje izklicne cene prodaj; (4) pri oblikovanju izklicnih cen na panju na podla­ gi tržnih cen se upoštevajo standardizirani stroški izvedbe s pogodbo dolocenih del (npr. gradenj gozdnih cest, nadzorovanega požiga lesnih ostankov) ter (nad)stroški secnje in izdelave; (5) tako oblikovana ce­ na na panju predstavlja minimalno ceno; (6) v primeru, da izklicna cena na licitaciji ni dosežena niti po njenem zmanjševanju (do predpisanih okvirjev), s prodajo lesa na pa­nju pocakajo ali pa sploh ne grejo v prodajo (slednjega je v ZDA vse vec); (7) v prime­rih, da se prodaja ne izvede na licitaciji, kar je v dolocenih pogojih tudi možno, za poga­janja s kupcem oblikujejo maksimalno ce­no, za njeno oblikovanje pa ima USDAFS prav tako ustrezne standarde; (8) gozdar­ ska služba v obojestranskem interesu na­ tancno (vzorcno) preverja posekana neto kolicino lesne mase (razmerje neto-bruto); (9) strošek administracije in priprave po­godb o prodaji drevja na panju, ki ga goz­darski službi placa kupec, vkljucno s stroški za individualno izbiro drevja (kjer ni golose­cenj), lahko znaša okrog cetrtine do tretjine celotne vrednosti lesa (npr. 80.000 $ pri vrednosti 240.000 do 320.000 $); (1 O) gozd­nogojitvena vlaganja v gozdove (obnova, redcenja, varstvo, vzdrževanje cest) niso predmet pogodb in jih financirajo iz dohod­ka od prodaje lesa ter proracunskih sred­stev. GozdV 54, 1996 527 Organiziranost USDAFS je organizirana tudi na regio­ nalni ravni, na ravni posameznih nacional­ nih gozdov ter na lokalni ravni (revir). Pri tem regionalna raven obicajno zajema goz­dove v vec državah (npr. Colorado, Wayo­ming, in Južna Dakota, ki smo jih obiskali, spadajo skupaj z Nebrasko v eno regijo z 10 mio ha javnih gozdov in travišc). Usmer­janje gospodarjenja v teh nacionalnih goz­dovih poteka na podlagi zveznega zakona o gospodarjenju z gozdovi (1976) in nacio­nalne strategije, ki se prilagaja posamez­nim regijam, ter na podlagi nacrtov za gos­podarjenje z gozdovi (in travišci). Pri tem je zanimivo, da mora USDAFS pri oblikovanju politike in odlocitev po zakonu obvezno vkljucevati tudi javnost, za kar so oblikova­ na posebna svetovalna telesa, sestavljena iz predstavnikov javnosti. Vpliv javnosti je na ta nacin zelo mocan (pozitiven v ekološ­kem smislu), ceprav gre za državno služ­ bo, ki je v primerjavi z našimi razmerami v bistvu "organ v sestavi ministrstva". Ena od zanimivosti delovanja USDAFS pa tudi dru­gih državnih služb oziroma agencij (npr. parkovne) je, da pri svojem delu uporablja­jo veliko prostovoljcev (100.000), ki jih tudi minimalno placajo (1 O -20 $ na dan). Druge dejavnosti USDAFS se je doslej med drugim ukvar­jala tudi z upravljanjem, t.j. urejanjem in vzdrževanjem rekreacijske infrastrukture (npr. s prostori za kampiranje in piknike) ter z zbiranjem pristojbin za njeno uporabo (8 ­1 O $ na dan po avtomobilu) v nacionalnih gozdovih. Vendar so bile te pristojbine pri­hodek proracuna, tako da tega denarja ni bilo mogoce vracati nazaj v te objekte. Se­daj pa je upravljanje teh rekreacijskih ob­jektov v javnih gozdovih skoraj v celoti kon­ cesionirano. Izgradnja tovrstnih novih ob­jektov pa je, zaradi vecjih investicijskih stroškov, še vedno naloga USDAFS. Kon­cesionarji -zaradi kadrovskih krcenj (!) ve­cinoma nekdanji zvezni gozdarski uslužben­ci -vecji del sredstev od pristojbin, ki jih sami zbirajo, obdržijo za vzdrževanje, mini­ malni delež pa (celo) placajo kot odškodni­no za podeljeno koncesijo. Na ta nacin je med drugim preprecen odliv vecine zbranih sredstev v proracun. DRŽAVNA GOZDARSKA SLUŽBA Dejavnost in financiranje Temeljna dejavnost državnih gozdarskih služb (State Forest Service), ki so seveda samostojne in neodvisne od zvezne služ­ be, je usmerjanje gospodarjenja z gozdovi in travišci v zasebnem sektorju. Njihova te­ meljna dejavnost je posredovanje strokov­ ne in financne pomoci lastnikom gozdov (gozdnogospodarski nacrti in projekti, pro­ grami subvencij in davcnih olajšav) ter sve­ tovanje in izobraževanje. Zelo pomembna je tudi dejavnost službe na podrocju gaše­ nja požarov, urbanega gozdarstva in dre-­vesnicarstva. Nekatere SFS so celo pove­zane z univerzami. Tak primer je SFS v Coloradu, ki je sestavni del CSU. Financi­ ranje SFS je v najvecji meri proracunsko (zvezni in državni proracun vsak po tretji­ no), preostanek (ena tretjina) pa iz prihod­kov od lastnih storitev (npr. prihodki od proi­zvodnje sadik, prihodki od prodaje prilago­ jene mehanizacije in opreme za gašenje požarov, izdelava nacrtov, programov in projektov ter druga tehnicna pomoc za last­nike zemljišc, storitve za druge vladne in nevladne organizacije itd.). Programi tehnicne pomoci lastnikom gozdov Programi tehnicne pomoci, ki so name­ njeni lastnikom gozdov so: (1) program "skrbništva" gozdov (Forest Stewardship Programme) za manjše lastnike (pod 400 ha), ki vkljucuje dolgorocni nacrt z obnovo in nego gozda, ohranjanjem habitatov ter ukrepi za varovalno in rekreacijsko funkci­ jo, (2) program subvencij za skrbništvo goz­ dov (Stewardship Incentives Programme), ki jih zagotavlja zvezni proracun, in (3) pro­gram davcnih olajšav (t.i. Forest Ag), ki omogoca precejšnje davcne olajšave (do 75 %) lastnikom, ce z gozdom gospodarijo in prodajajo les. Zanimivo je, da pravza­prav sama višina financnih proracunskih sredstev niti ni najbolj omejujoc dejavnik, odlocilno je, koliko novih programov lahko izvede na leto SFS. Višina subvencij znaša najmanj 50 % vrednosti del, za redcenja pa npr. okrog 800 $ po hektaru. 528 GozdV 54, 1996 Združevanje lastnikov gozdov Posebej je omembe vreden interes po povezovanju manjših lastnikov gozdov, in sicer tako lokalno (zaradi upešnejšega boja proti požarom, za skupne gradnje in vzdr­ževanje cest, uspešnejše prodaje lesa, itd.), kakor tudi širše. Eno takšnih združenj last­nikov gozdov oziroma nevladnih programov pomoci za zasebne gozdove je t.i. Ameri­can Tree Farm System, kot program Ame­riške fundacije za gozdove (American Fo­rest Fundation), ki združuje 60.000 lastni­kov z namenom uvajanja ucinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi. Program med dru­gim vkljucuje tudi razlicne oblike tekmovanj in priznanj lastnikom gozdov za vzorno gos­podarjenje (npr. najboljši "Tree Farmer" le­ta). Državna služba za parke upravlja regio­nalne parke (State Park Service), katerih upravljanje se bistveno razlikuje od nacio­nalnih. Obicajno gre za ohranjevalno gos­podarsko rabo naravnih virov, ki mora za­gotavljati tudi ekonomsko podlago za park. Tak primer je Custer State Park v Južni Dakoti, ki smo ga obiskali. Financiranje teh parkov torej poteka iz prihodkov od gospo­darjenja z naravnimi viri ter od turisticne funkcije (vstopnine) in drugih virov (donaci­je). SLUŽBA ZA PARKE Zvezna služba za parke upravlja nacio­nalne parke (National Park Service) in je pristojna za njihovo celovito upravljanje -od usmerjanja vecnamenske rabe naravnih yirov (predvsem turisticne in rekreacijske) do njihovega varstva ter opravljanja vseh drugih dejavnosti, vkljucno z izobraževa­njem, vzgojo in nadzorom obiskovalcev. Si­cer pa so gozdovi in drugi naravni viri v nacionalnih parkih prepušceni naravnemu razvoju (ni gospodarske rabe), kar velja tudi za divjad. Lov je dovoljen le v nekaterih nacionalnih parkih, in sicer le avtohtonim prebivalcem (lndijancem), v vseh parkih pa je dovoljen ribolov. Lastnina zemljišc v par­ku je v celoti javna. Znacilnost za ameriške nacionalne parke je izredno velik obisk -v nacionalnem par­ku Rocky Mountains (11 0.000 ha) je obi­skovalcev nad 3 mio na leto, kar je toliko kot v osemkrat vecjem Yelowstonu. Vir fi­nanciranja nacionalnega parka oziroma NPS je zvezni proracun ter prihodek od pristojbin (vstopnin), ki znašajo 5 $ na avto­mobil, pri cemer park po posebnem zako­nu lahko obdrži 50 %, drugo pa gre v pro­racun. Pricakujejo pa spremembo zakona, ki bi omogocila, da ves prihodek od pristoj­bin ostane v parku. Pomembni viri financi­ranja parka so tudi donacije sponzorjev (npr. Texaco), za kar obstaja celo poseben zakon, ter prihodki od reklamne uporabe imena parka. SLUŽBA ZA DIVJAD Služba za divjad (Wildlife Service) je na zvezni ravni pristojna le za zavarovane in migracijske živalske vrste, na državni ravni pa za gospodarjenje in varstvo divjadi. Pri tem je ohranjanje habitatov-na javnih zem­ljišcih -naloga gozdarske službe. Financi­ranje zvezne službe za divjad je v celoti proracunsko, financiranje državne pa pote­ka prek prodaje licenc za odstrel divjadi, ki predstavljajo do 85 % prihodka, drugo pa so razne federalne takse ipd. Država pla­cuje lastnikom zemljišc odškodnino za ško­do zaradi divjadi. Lastniki zasebnih zem­ljišc lahko pridobljene licence naprej proda­jajo najugodnejšim ponudnikom (lovcem), na javnih zemljišcih pa ostaja cena licence za odstrel nespremenjena. Tako je mogo­ce za osnovno ceno licence (30 $ za do­macina, 200 $ za tujca) npr. priti do jelena. Sicer pa turizem, povezan z divjadjo in lo­vam, prinaša ogromen prihodek (v Colora­du je npr. 2.3 mio lovskih turistov na leto). Sicer pa agencija intenzivno skrbi za izo­braževanje in vzgojo mladine in javnosti. NEKATERA ZA NAS POMEMBNA AME­RIŠKA SPOZNANJA IN IZKUŠNJE Številna spoznanja in izkušnje iz ZDA, ceprav seveda niso neposredno prenoslji­ve, so pomembne tudi za naše gozdarstvo oziroma za sistem sonaravnega gospodar­jenja v Sloveniji nasploh. Sistem v gozdars­tvu, ki smo ga postavili, je tudi na podlagi takšnih spoznanj mogoce preverjati in ga postopno dograjevati s tistimi zamislimi, ki bi bile za nas sprejemljive. Nekatera bistve­na spoznanja in izkušnje za nas bi lahko bila naslednja: GozdV 54, 1996 529 • Eno temljnih nacel delovanja USDAFS, nad katerim se velja še posebej zamisliti, sloni na misli prvega direktorja USDAFS Gifforda Pichota pred vec kot 1 OO leti: "dve stvari sta pomembni v tem materialnem svetu: naravni viri in ljudje". Vpliv javnosti na ravnanje z naravnimi viri je sedaj eden najresnejših dejavnikov pri oblikovanju te politike, ki je zaradi tega izredno zahtevna. Naša rešitev, ki je v zvezi z vplivom lastni­kov gozdov in javnosti na sprejemanje od­locitev sprejeta v zakonu o gozdovih (sveti Zavoda za gozdove Slovenije), pa je v tem smislu zelo izvirna in lahko pomeni model tudi za druge države. • Izkušnje v ZDA nas prepricujejo, da naš Zavod, zaradi celovitosti (interdisciplinarno­sti) njegovih dejavnosti oziroma nalog -slednje bi bile v ZDA razdeljene najmanj med tri zvezne in prav toliko državnih agen­cij -, lahko tudi v mednarodnemm merilu služi kot vzor za celovito (=trajnostno) us­merjanje gospodarjenja z gozdovi in drugi­mi gozdnimi viri. • USDAFS, ki je pristojen tako za usmer­janje gospodarjenja z javnimi _gozdovi, ka­kor tudi za samo gospodarjenJe (sklepanJe pogodb o prodaji lesa na panju z izvajalci), pa je lahko vzor urejanju pogodbenih (kon­cesijskih) razmerij tudi pri nas. Njihov si­ stem izracunavanja izklicna cene lesa z upoštevanjem standardiziranih str?~k.ov iz­ vedbe potrebnih del pa nas prepncuJe, da smo pri dolocanju nacina izracu~a placil~ za koncesijo v državnih gozdovih ravnah prav. • Pristojnost za strokovno usmerjanje gospodarjenja z naravnimi ekosistemi tra­višc (pašnikov) je v ZDA v rokah gozdarjev in nam prav tako lahko služi za vzor, saj pri nas (pol) naravni ekosistemi travišc, prostor­sko gledano, prakticno nimajo svojega stro­kovnega usmerjevalca. To še zlasti velja za kmetijska zemljišca v zarašcanju. • Glede gospodarjenja z zasebnimi goz­ dovi so za nas lahko zelo pomembne ame­ riške izkušnje pri prostovoljnem povezova­ nju in organiziranju lastnikov gozdov in še posebej pri zbiranju sredstev za vlaganja v gozdove tudi na nevladni ravm (pnspevk1 lesne industrije, drugi donatorji). • Nacin zbiranja sredstev za ameriške (državne in zasebne) gozdove, ki se kljub namensko zagotovljeni proracunski podpo­ri (in sredstvom od prodaje lesa v državnih 530 Gozd V 54, 1996 gozdovih) steka v dve nevladni fundaciji, je lahko tudi odlicna zamisel, da bi k~j podob­nega -ce je potrebno celo z zakonom -zasnovali tudi v Sloveniji (npr. Fundacijo za gozdove). • Prenašanje ameriške politike glede možnosti ohranjanja in trajnostnega gospo­ darjenja z naravnimi viri ali pa strategije varstva narave le na zemljišcih v javni lasti, pa seveda, že zaradi naše ustave (in zako­ nov), po kateri ima lastnina nad zemljišci gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo, in zaradi prevladujocega zasebnega last­ništva zemljišc, ne more priti v poštev. • Spoznanja glede dejavnosti USDAFS, ki je usmerjena tudi v raziskovanje, nas lahko krepijo v prepricanju, da bi bilo nekaj podobnega potrebno zagotoviti tudi pri nas. Žal pa za financiranje samostojnih razisko­valnih projektov Zavod nima lastnih sred­stev (od prodaje lesa), tako kot je to znacil­no za USDAFS. • Strateški programi/plani, ki jih za svoja podrocja dela oziroma dejavnosti pripravlja USDAFS, bi bili gotovo potrebni tudi pri nas. V njih so doloceni dolgorocno poslans­tvo ter cilji (strategija) delovanja USDAFS. Izdelava takšnih programov bi po zacetnih nekaj letih oblikovanja novega sistema ko­ ristila tudi vsem našim gozdarskim inštituci­ jam. • Na podrocju financiranja javne gozdar­ske službe in z njim povezanih problemov, ki so tudi v ZDA podobni (proracunske re­ strikcije), so ameriške izkušnje zelo po­ membne. Gre za iskanje dodatnih financ­nih virov, npr. na podlagi (korektnega) za­ racunavanja svojih storitev v skladu z za­konom, kar je v sodelovanju s posameznimi inštitucijami ali pa zasebnimi lastniki v ZDA popolnoma normalno. • Za predstavitev našega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi tudi zunaj naših meja ter za uspešno izpopolnjevanje nove­ga sistema v gozdarstvu sta na vsak nacin potrebna intenzivnejše mednarodno sode­ lovanje in izmenjava izkušenj s tujimi vlad­ nimi in nevladnimi organizacijami. V tem smislu naj bi še letos tudi formalno izrazili svoj interes po sodelovanju z USDAFS. Ena siceršnjih možnosti slovenske predstavitve pa bi bila npr. v organiziranju mednarodnih seminarjev s podrocja filozofije in tehnike sonaravnega gojenja gozdov. • Velik izziv za nas bi moralo biti sezna­ njanje ljudi s funkcijo gozdov (npr. v gozd­nih informacijskih centrih) in z našim sana­ravnim gozdarstvom ter o gozdarskih inšti­tucijah nasploh; o tem se lahko še posebej veliko naucimo v ZDA. • Ameriške izkušnje kažejo, da je (nepro­fitno) trženje rekreacijske in turisticne funk­cije gozdov zelo pomembno. Žal pri nas s tem niti še nismo zaceli, imamo pa za to že zagotovljene dolocene predpogoje. Tudi to je lahko dodatni vir dohodka, ki naj bi se vracal nazaj v gozd (za opremljanje in vzdr­ževanje ucnih poti, rekreacijske infrastruk­ture, za ekološko vzgojo in izobraževanje, seznanjanje javnosti, ipd.). Lep primer tega je npr. upravljanje kampirnih prostorov v državnih gozdovih v ZDA, ki je sedaj celo koncesionirano. • Zmanjševanje gospodarske funkcije gozdov je ocitno tudi ameriški trend. Eko­nomske zakonitosti v gozdu pa lahko igrajo tako negativno kot tudi pozitivno vlogo. Slednja je v gozdovih v obmocju Rocky Mountains izražena v celoti, saj zaradi nee­konomicnosti tu prakticno ni secenj. Gaz- GDK: 9:(73) davi so namrec v celoti prepušceni narav­nemu razvoju. Tudi v Sloveniji bo ekonom­ske zakonitosti potrebno v prihodnje glede tega bolj upoštevati. V težjih rastišcnih ter ekoloških (in s tem tudi spravilnih) razme­rah, kjer je gospodarska funkcija manj po­membna, bo zato treba gozdove tudi pre­pušcati naravnemu razvoju. VIRI 1. CSU in USDAFS 1996: 12th International Se­minar on Forest and Natural Resources Admini­stration and Management. Colorado State Univer­sity Fort Collins in USDA Forest SeJVice Washing­ton. Seminarsko gradivo. 2. Knight, L. R. 1996: Aldo Leopold, the Land Ethic, and Ecosystem Management. J. Wildl. Ma­nage. 60(3):471-474. 3. MCPFE 1993: Ministerial Conference on the Protection of Forests in Europe, 16~17 June 1993 in Helsinki. Sound Forestry -Sustainable deve~ lopment. Documents, 56 s. 4. USDAFS 1995: Strategic Plan for lnternatio~ nal Cooperation USDA Forest SeJVice, Washing~ ton, 20 p. Razmišljanje o študijskem potovanju po ZDA Primož ILEŠic• Jeseni 1996 smo predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije odšli v ZDA na povabilo Washinghton State University, Department of Natural Resources Sciences oziroma Gozdarske svetovalne službe -Cooperati­ve Extension. Naš namen je bil pridobiti informacije in spoznanja o nacinih izobra­ževanja lastnikov gozdov in javnosti v ame­riški zvezni državi Washington. Program na­šega študijskega potovanja je bil izredno bogat in poucen. Opravili smo veliko število delovnih pogovorov z odgovornimi oseba­mi za posamezna podrocja gozdarstva, z gozdarskimi svetovalci in obiske na krajev­nih uradih izpostave državnega urada za * P. 1., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo~ venije, 1000 Ljubljana, Vecna pot 2, SLO naravne vire -Washington State Depart­ment of Natural Resources. Pogovarjali smo se s predstavniki zasebnih svetovalnih firm, spoznavali smo vlogo gozdnih poža­rov v procesu naravne obnove gozda, og­ledali smo si domiselen nacin terenskega spravila lesa s konji in se seznanili z naci­nom in organizacijo kmeckega turizma v ZDA. Na Washington State University smo se pogovarjali z njenimi predstavniki, z izo­braževalci in voditelji programov dela z otro­ki, obiskali smo dekana in direktorja in pre­davali študentom o slovenskem gozdarstvu ter jih seznanili z vlogo ZGS. Naš program je vseboval tudi pogovor o reševanju spor­nih situacij med razlicnimi interesnimi sku­pinami na podrocjih ekonomika, ekologije in sociologije. Ogledali smo si ucni gozd in se pogovarjali s predstavniki državnega Gozd V 54, 1996 531 urada za naravne vire in z gozdarskimi sociologi. Zelo poucni so bili pogovori o izobraževanju in poucevanju otrok, kakor tudi seznanjanje s problematiko varstva in varovanja populacij prosto živecih divjih živali oziroma zagotavljanja njim primernih habitatov. Udeležili smo se vecernega se­stanka z lastniki gozdov, na katerem so lastniki gozdov sami predstavili svoje izdel­ke in dosežke pri delu z gozdom, na pri­mer gojitvene nacrte. Z dekanom fakultete v Seattlu smo se pogovarjali o organizacij­ skih vprašanjih in se seznanili z razlicnimi racunalniškimi možnostmi vizualizacije po­krajine in raznimi drugimi oblikami racunal­ niških simulacij in vizualnih grafik. študij­sko potovanje smo zakljucili z ogledom na­cionalnih parkov v zahodnem delu ZDA. V ameriškem družbenem in kulturnem sistemu je posvecena velika pozornost va­rovanju clovekovih pravic, spoštovanju ose­ be, njene nedotakljivosti in spoštovanju last­nine. Poudarjene so polna svoboda, polna odgovornost in spoštovanje drugacnosti. Glede ekonomskega sistema je potrebno podcrtati izreden vpliv tržnega gospodars­tva na celotno družbeno življenje. Vse je podrejeno zahtevam tržišca, konkurencno­ sti, boju za kupca. Ideje o subvencioniranju posameznih podrocij gospodarstva v ZDA niso priljubljene, ker je vprašanje ravnanja z denarjem davkoplacevalcev zelo obcutljivo. Gozdarstvo je v ameriški zvezni državi Washington organizirano na 4 razlicne na­cine: -kot federalna gozdarska služba, ki skr­bi za zvezne gozdove -USDA Forest Ser­ vice; -kot svetovalna gozdarska služba, ki je organizirana v sklopu Washington State University-Cooperative Extension; -kot državni urad za naravne vire -De­ partement of Natural Resource Sciences, ki se ukvarja predvsem z nadzorom izvaja­ nja del v gozdovih in -kot zasebne organizacije, ki se ukvarja­jo s celotno organizacijo gozdarskega po­slovanja -Association of Counsulting Fo­ resters. Naloga gozdarske pospeševalne službe je predvsem v dajanju kakovostnih infor­ macij, svetovanju in v izobraževanju lastni­ kov gozdov ter vzdrževanju baz podatkov, ki so v zvezi z gozdom. Pospeševalna in svetovalna služba je organizirana v sklopu 532 Gozd V 54, "1996 Washington State University, ki ima svoje ·izpostave po celotni državi Washington. Cilj delovanja službe je pomoc lastnikom in jav­nosti pri uporabi znanja in strokovnih do­sežkov v praksi. V ta namen potrebujejo dobro izobražen in kvaliteten strokovni ka­ der, ki zna nastopati prepricljivo, tako, da lahko uspešno svetuje lastnikom. Zato zelo skrbno izbirajo kadre. Poleg strokovnosti so zahtevane govorne in komunikacijske sposobnosti, sposobnost izražanja, pisanja in primerno obnašanje. Vsebina izobraže­ vanja lastnikov obsega tudi organiziranje tecajev s podrocij: -gospodarjenja in upravljanja z gozdom in naravnimi viri; -gojen ja (redcenje, obvejevanje) in vars­ tva gozdov (bolezni, požari); -tehnologije dela v gozdu in gozdnih pro- metnic; -habitatov za divje živali; -ohranjanja kvalitete tal in rastišca; -gozdne ekologije; -secnje in spravila; -ohranjanja kvalitete voda; -gozdnih proizvodov; -prodaje lesa; -in drugih sorodnih dejavnosti. Washington State University oziroma svetovalna služba te univerze dobiva de­narna sredstva pretežno od raznih institucij in firm, z oglaševanjem v casopisih in z izdajanjem publikacij. Lastnike gozdov in javnost neposredno poucujejo posamicno, skupinsko (skupine po 50 ljudi) ali pa posredno z avdio-kaseta­mi, video-kasetami, CD itd. Najprej razmi­slijo, za katero skupino naj pripravijo napot­ke in kakšen ucinek želijo doseci. Potem posameznim skupinam ponudijo razlage v primerni obliki in vsebini. Pomemben je na­cin predstavitve, pri katerem mora gozdar­ ski svetovalec ostati nevtralen. Gozdar na­stopa predvsem kot javni delavec. Zato mo­ra poznati dogajanja v lokalni skupnosti in na terenu. Veliki lastniki so pomembni za­ radi velikosti površine gozda, majhni lastni­ki pa so enako pomembni, ker predstavlja­jo potencialne volilne glasove. Velik pouda­rek dajejo delu z mladino, v tem sklopu je program 4H (Head, Heart, Hands, Health) -glava, srce, roke, zdravje, ki uci in vzgaja otroke prek raznih dejavnosti v naravi in z rocnim delom. Gozdarji so mocno poveza­ni s šolo, posameznimi družinami, tudi s cerkvenimi organizacijami. Delujejo profe­sionalno, pri delu pa jim pomagajo prosto­voljci. Gozdar tako nastopa tudi v vlogi uci­telja. Dobro mora poznati ekonomsko tržne in socialne razmere obmocja, kjer deluje. Biti mora strokovno usposobljen za razu­mevanje sporov in tudi za njihovo reševa­nje. Na srecanjih, ki smo jih imeli z razlicni­ mi predstavniki Washington State Univer­sity, je bilo izraženo tudi mnenje, da so sestanki del ucnega procesa. Zaradi lažje­ga reševanja sporov je potrebno najprej pridobiti stališca clanov, ki sodelujejo na sestankih. Pri delu z lastniki gozdov je goz­dar zaželjen kot koordinator dela med raz­ licnimi organizacijami, ki delujejo na terenu, in predstavlja programe za lastnike (npr. lastnikom gozdov pošlje kartico z vprašal­nikom, kaj želijo, gre med ljudi in se zanima za njihovo delo, saj se zaveda, da ljudje sami ne bodo prišli k njemu). Temeljna izkušnja s potovanja po ZDA je, da se moramo gozdarji v prihodnosti bolj obrniti tako k lastnikom gozdov kakor tudi k davkoplacevalcem, da moramo po­drobno raziskati in ugotoviti njihove potre­be ter jim pomagati pri uresnicevanju njiho­vih želja. Pri nacrtovanju (gozdnogospodar­skem in drugem) je potrebno zagotoviti uravnoteženost med nacrtovanjem na ob­mocnem nivoju in nacrtovanjem na central­nem nivoju. Glede samega nacina komuni­ ciranja z lastniki in javnostjo, velja, da po­ meni pri predstavitvi 50% njena vsebina, 50 % pa nacin pogovora. Zato bomo morali nacinu predstavitve v prihodnosti posvetiti vec pozornosti in si pridobiti lastnosti, ki so potrebne za delo s strankami: vljudnost, ucinkovitost, odprtost, pomoc bližnjemu in nevtralnost. Ljudem se bomo morali znati bolj približati, se nauciti spoznavati njihove potrebe in jim ustreci. Spoznati moramo, da se lahko ucimo od vsakega cloveka, saj ima vsakdo izkušnje in lahko predstavlja za nas vir znanja. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili na študijskem potovanju po ZDA, menimo, da je na Zavodu za gozdove Slovenije po­ trebno nameniti izobraževanju še vecjo po~ zornost kot do sedaj. Izobraževati je po­trebno lastnike gozdov, zaposlene ljudi v Zavodu in javnost. Izobraževanje na vseh ravneh postaja za nas gozdarje priložnost in potreba, ce hocemo obstati v pogojih konkurence, ki bo postala z vstopom Slo­venije v EU še ostrejša. Še bolj kot do sedaj moramo iti med ljudi, se zanimati za njihove potrebe in se truditi ljudem ustreci. To velja tako za potrebe lastnikov gozdov kot tudi za potrebe širše javnosti. Opogum­ lja in navdušuje nas spoznanje, da ni stro­ kovnega podrocja, kjer ljudem ne bi mogli svetovati na demokraticen in sprošcen na~ cin. Podrocje svetovanja ni omejeno strogo na gozdarsko stroko, ampak vkljucuje tudi druga ))mejna(( podrocja, npr. ekonomsko in pravno svetovanje, svetovanje s podroc­ja lovstva, racunalništva itd. Odprte so širo­ke možnosti za svetovanje glede davcnih pristojbin, cen lesa, zavarovanja, izobraže­vanja itd. Preprican sem, da je naše študijsko po­ tovanje veliko prispevalo k navezavi korist­nih stikov med ameriško in slovensko goz­ darsko službo. Zaposleni na Zavodu za go­zdove Slovenije se lahko pri tem sodelo­ vanju veliko naucimo o organizaciji, tehnikah in nacinih svetovanja in izobraževanja last­nikov gozdov in javnosti. Naša stran pa lahko ameriški ponudi kvalitetno izobraže­vanje s podrocja dela z gozdom, predvsem v strokovnem, ekološkem in sonaravnem smislu. Interes in potreba sta bili z ameriš­ke strani že izraženi. Z naše strani se bo potrebno organizirati v tem smislu in ame­riškim gozdarjem ponuditi tovrstne storitve. Gozd V 54, 1996 533