Številka 45 (507) Velenje, 16. novembra 1979 Cena 4 din YU ISSN 0350-5561 večana proizvodnja :štanjskih termoelektrarnah so v desetih mesecih : proizvedli 2 milijardi 74.500 kwh električne gije — V zimskih mesecih bodo povečali proizvodnjo zaradi manj ugodnih vodnih razmer ije ocene o obratovanju ijskih termoelektrarn kažejo, v desetih mesecih letošnjega iioizvedli skupno dve milijardi 0 kilovatnih ur električne ije na pragu elektrarne. Ta k pcve, da so plan, določen z 0 energetsko bilanco, dosegli v 76,4 odstotka. Manjše dose-plana od načrtwanega je po- 1 zelo ugodnih hidroloških raz-zaradi česar so naše hidro-arne lahko proizvajale več frične energije, kot pa je bila ova planska obveznost Na ta ičin so si s štednjo premoga v ovetiskih termoelektrarnah ustvari-potrebne zaloge premoga, ki bodo Itrebne za sušno jesensko-zimsko idobje, ki se je začelo z mesecem »embrom. Kot je povedal tehnič-vodja Termoelektrarne Šoštanj rane Slavič, imajo na zalogi dovolj like količine goriva, saj je bilo ob Mcu meseca oktobra na deponiji izu 758.300 ton premoga. Obratovanje v prvih novembrskih leh poteka tako, kot so načrtovali, roizvodnja električne energije je ikoliko višja kot v oktobru spričo "stva, da stanje naših voda ni več :o ugodna Zaradi tega so termo-sktrarne prevzele večje breme pri tdnjevanju elektro energetske ance, predvsem pa šoštanjski 3nt kot največji proizvajalec gije v Sloveniji Kot pred-:ktro energetska bilanca, odo v šoštanjskih termoelektrarnah Bmmmm* « Posvet za predvojne i komuniste Medobčinski svet ZKS Celje organizira v tem mesecu dva celodnevna posveta za predvojne komuniste, prvoborce in vodstva občinskih organizacij ZZB NOV. ftvi posveti so pripravili v sredc^ 7. novembra, drugi pa bo v sredo. 2L novembra v Rogaški Slatini Na teh pogovorih obravnavajo oceno sedanjih družbeno ekonomskih razmer v občinah celjskega obmiočja, političnem sistemu socialističnega samoupravljanja in nialoge Zveze komunistov, delcuvanje komitejev za SLO in drružbeno samozaščito, seznanjajo pa se tudi z nekaterimi elementti politično varnostnih ramer na širšem celjskem območju. proizvedli v mesecu novembru 303 milijone kilovatnih ur, v decembtu pa 380 milijonov kilovatnih ur električne energije na pragu elektrarne. To pomeni, da bi po pričakovanjih letos proizvedli skupaj dve milijardi 800 milijonov kwh električne energije in izpolnili plan v višini 81 odstotkov. Večja proizvodnja električne energije se bo nadaljevala tudi v januarju in februarju prihodnjega leta. Ocenjujejo, da so vse naprave ustrezno pripravljene za obratovanje in tudi premoga je dovolj nazalogi. Zato v Termoelektrarni Šoštanj predvidevajo, da bodo ob dovolj velikih sprotnih dobavah goriva izpolnili načrtovano proizvodnjo električne energije. J. KRAJNC Med slovesnim podpisom pogodbe med predstavniki firme Dowty in Rudarsko elektroenergetskim kombinatom Velenje ter Elektrostrojne opreme Velenje Podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z angleško firmo Dowty „Gre za podpis pomembne pogodbe v času, ko je modernizacija naših premogovnikov nujna," je dejal na slovesnem podpisu sekretar republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič , Za Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje oziroma delovno organizacijo Elektro-strojna oprema je bil v četrtek, 8. novembra, pomemben dogodek, saj so podpisali pogodbo z angleško firmo Dowty o poslovno tehničnem sodelovanju pri izdelavi celotnega samohodnega hidravličnega podporja in pogodbo o dolgoročni proizvodni kooperaciji pri izdelavi hidravličnega krmilnega mehanizma, ki je sestavni del samohodnega hidravličnega podporja. Slovesnega podpisa so se poleg predstavnikov sozda Rek in firme Dowty udeležili tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko Drago Petrovič in predstavniki samoupravne interesne skupnosti elektro-gospodarstva Slovenije ter skupščine občine, njenega izvršnega sveta kot tudi Savinjsko šaleške gospodarske zbornice. Znano je, da je velenjski premogovnik največji rudnik jamskega odkopa, v katerem so pogoji rudarjenja zelo težki. Pričakovati pa je, da bodo v prihodnje še težji. Sedanje energet- sko stanje narekuje vse večjo potrebo po premogu. Rudnik lignita Velenje ima pri tem še posebno nalogo, saj mora v celoti oskrbovati s premogom šoštanj ske termoelektrarne, ki so obenem tudi največji slovenski elektroenergetski objekt. Zanesljivo oskrbovanje termoelektrarn s premogom pa pomeni tudi zanesljivo oskrbovati celotno Slovenijo s prepotrebno električno energija Torej rudnik pri tem ne sme zatajiti, kot je dejal v slovesnem govoru ob podpisu Mirko Bizjak, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Rek in nadaljeval: „Danes je vse težje dobiti delavca rudarja, zato so iz dneva v dan večje zahteve po kakovostni jamski opremi, ker s tem težko garaško delo rudarja prevzamejo le delno stroji. Tako postaja delo rudarja vendarle privlačnejše in prav v mehanizaciji je tudi glavna možnost za nadaljnji nemoten razvoj proizvodnje premoga, tako v našem, kot tudi v drugih rudnikih. Prav zato smo v našem rudniku dajali vedno velik pomen kvalitetni in funkcional- ni opremi. Pri delu smo imeli opremo različnih proizvajalcev, ki smo jo lahko v težkih jamskih pogojih tudi temeljito preizkusih. Podboije Dowty se je v naših jamah dobro obneslo in prav to je bil razlog, da smo se odločili za sodelovanje ter kooperacijo s to firmo iz Velike Britanije. Kot je povedal dipl. ing. Mirko Bizjak, pa delovna organizacija Elektrostojne opreme Velenje s hidravličnim pod-porjem ne bo oskrbovala le Rudnika ligpita Velenje, ampak kasneje tudi druge premogovnike v Jugoslaviji. V skladu z določili pogodbe pa se bodo skušali tudi čimprej vključiti na zunanje tržišče. Tudi predstavnik firme Dowty je dejal, da je podpis pogodbe zelo pomemben za njihov nadaljnji razvoj. Povedal je, da je Dowty izumil prvo posamezno hidravlično napravo, kmalu nato so dobili in razvili prvo podporje na svetu in ga leta 1949 tudi že začeli uporabljati. Od tedaj dalje so svetovna sila na tem področju in njihovo opremo danes uporabljajo že v 63 deželah. Kar v sedmih deželah pa imajo trenutno pogodbene aražmaje ali licenčne tovarne. Predstavnik firme Dowty je še dejal, da so jim dosedanje izkušnje oziroma sodelovanje z Rekom pokazale, da bo velenjski kombinat uspešno razvijal to tehnologija O pomenu podpisa pogodbe med firmo Dowty in Rekom je ob koncu spregovoril tudi predsednik republiškega komiteja za (Nadaljevanje na 4. strani) Seja občinske konference ZKS Velenje V središču pozornosti je vloga in naloga zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja v Šaleški dolini V četrtek, 15. novembra, je bila v Velenju 14. seja občinske konference zveze komunistov. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava vloge in nalog zveze komunistov v občini Velenje v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. V nadaljevanju seje so člani obravnavali še osnutek sklepa o organiziranosti občinske konference ZK ter izvolili novega člana v medobobčinski svet ZKS Celje. O vlogi in nalogah zveze komunistov v občini Velenje v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja poročamo na 4. strani. Sprotno preverjanje stabilizacijskih načrtov Komite občinske konference ZK Velenje je konkretiziral usmeritve 12. seje občinske konference ZK — Spremljanje in analiziranje rezultatov gospodarjenja ostaja tudi za naprej ena temeljnih nalog komunistov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov treba vključiti kar največ delovnih ljudi. Ker kasnijo priprave na izdelavo srednjeročnih razvojnih načrtov za obdobje 1981 — 1985, naj bi občinski svet ZSS in izvršni svet občinske skupščine pripravila analizo doslej opravljenega dela. Hkrati naj bi ocenili tudi priprave za sprejem letnih delovnih načrtov 1980. Vprašanja gospodarjenja, posebej še stabilizacija, ter spremljanje rezultatov gospodarjenja, prav tako pa tudi pri- (nadaljevanje na 4. strani) V zadnjih dneh se je komite občinske konference ZKS Velenje na dve seji. Na prvi, bila je 9. novembra, je za konkretizacijo sprejetih usmeritev 12. seje občinske konference ZKS Velenje sprejel več sklepov. Poudarjeno je med drugim bilo, da je treba v sleherni sredini prizadevanja za stabilizacijo gospodarjenja sproti preverjati z uresničevanjem stabilizacijskih programov, sprejetih ob obravnavi sklepnih računov za leto 1978. Ugotovitve, predvsem pa neuresničene naloge, so tudi ena od osnov za sestavo letnih načrtov za prihodnje leto ter razvojnih načrtov za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Sicer ostaia spremljanje in analiziranje rezultatov gospodarjenja tudi za naprej ena teme-" ljnih nalog komunistov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, v prizadevanja za uresničitev stabilizacijskih nalog pa je Amaterji iz Šmartnega _v Berlinu Danes je na štiridnevno gostovanje v Berlin odpotovalo Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki — Predstavili se bodo z Musiclom za dobro jutro LNE i KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V GORENJU - Ta teden sov osnovnih jijah zveze komunistov v temeljnih organizacijah Gorenja končali z volilnimi konferencami. Komunisti i so na konferencah spregovorili tudi o številnih vprašanjih s področja proizvodnje, ovrniih odnosov, gospodarjenja in o drugih aktualnih nalogah. Ocenili so svoje delovanje in ijeli smaiemice za nadaljnje delovanje. Komunisti v osnovni organizaciji ZKS tozda Štedilniki so Ijito pipregjedali svoje dela (H J.) Danes zjutraj so na svoje prvo gostovanje izven meja naše domovine odpotovali gledališki amaterji iz Šmartnega ob Paki. Za gostovanje v Berlinu so jih izbrali po uspešnem nastopu na letošnjem zaključnem republiškem srečanju amaterskih skupin Slovenije v Ljutomeru. Smarčani bodo v zahodnem Beriinu gostje tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva in se bodo skupaj s predstavniki republiške konference SZDL Slovenije, republiške kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Velenje udeležili tudi njihovega občnega zbora. Z. Musiclom za dobro jutro, ki ga je po štirih Andersenovih pravljicah odrsko priredil in režiial Bogomir Veras, se bodo predstavili tudi številnim našim delavcem, ki so začasno zaposleni v tem delu Nemčije. Člani igralske skupine iz Šmartnega ob Paki se bodo vrnili iz Berlina v ponedeljek, 19. novembra, o njihovem gostovanju pa bomo več poročali v prihodnji številki Našega časa. Pred pevsko revijo v Velenju V domu kulture v Velenju bo jutri, 17. novembra, ob 16.30 in ob 19.30 medobčinska revija pevskih zborov, katere namen je povezovati amaterske zbore in jim pomagati pri svojih prizadevanjih, da bi bili čim bolj kvalitetni Nastopilo bo 16 najboljših pevskih zborov iz celjske, konjiške, mozirske, šmarske, šentjurske, velenjske in žalske občine. L Ob koncu tedna bo nestalno vreme, v petek je možno tudi sneženje. V soboto in nedeljo bo nastopilo izboljšanje vremena z ditvami. ohla- Delegatska vprašanja in odgovori Odgovori izvršnega sveta skupščine občine Velenje na vprašanja konference delegacij TGO Gorenje, delegacije KS Skale, Slobodana Petroviča - delegata REK DO ESO, delegacije ERA - TOZD Kmetijstvo, Bogdana Meniha - delegata ZD Velenje in delegacije KS Družmirje - Gaberke: konferenca delegacij tgo gorenje Vprašanje: Kdaj bo urejena kanalizacija na nižjem delu pokopališča v Pod kraju? Odgovor: Vprašanje je nepopolno. Predlagamo, da ga posredujete samoupravni interesni komunalni skupnosti, s katero je že dogovorjeno, da bo dala odgovor. delegacije ks Skale Vprašanje: Kako ima Elektro Slovenj Gradec, tozd Velenje urejeno dežurstvo, da kljub trikratnemu javljanju v 24 urah ni mogoče zamenjati varovalke v transformatorju? Zaradi tega seje enodnevna proizvodnja mleka, 550 1, popolnoma pokvarila v zlival-niku. Odgovor: Na področju našega tozda, kakor tudi na območju Velenja, imamo organizirano enotno pasivno dežurno službo, enako kot je na celotnem območju samoupravne interesne skupnosti na preskrb oval nem območju Elektro Celje. Ta pasivna dežurna služba, ki je z mesečnim programom vnaprej razporejena, zajema konkretno za Šaleško dolino enega dežurnega delavca za visokonapetostne naprave (dosegljivost doma po telefonu) in dežurnega delavca za nizkonapetostne naprave (dosegljivost na domu - nima telefonskih zvez). Razpored dežurnega delavca in njegov naslov za nizko napetost je objavljen na vhodnih vratih nadzor-ništva Velenje. Torej morajo v vsakem primeru prizadeti odjemalci osebno poiskati dežurnega delavca doma. V vašem konkretnem primeru, ko navajate primer za območje Skale, vam tudi ne moremo dati konkretnega odgovora, ker tudi vi ne navajate, kdaj seje ta primer zgodil in komu je bilo trikrat javljeno. Vprašanje: Zanima nas, kdaj bo Elektro Slovenj Gradec pričel z deli na eleKtro omrežju in gradnjo transformatorja postaje v Skalah. V planu je za leto 1979. Odgovor: Glede izgradnje transforma-torkse postaje Škale vam sporočamo, da bi lahko bil objekt že gotov, če ne bi bili postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj talco komplicirani in dolgi. Odgovor je pripravila strokovna služba tozd Elektro Slo- venj Gradec. Med tem časom pa je že bilo izdano lokacijsko dovoljenje skupščine občine Velenje) slobodan petrovič - delegat rek do eso Vprašanje: Na kakšni zasnovi se delijo solidarnostna stanovanja, za izgradnjo katerih se odvajajo sredstva v višini 0,82 % prispevka za stanovanjsko gradnjo? Odgovor: Solidarnostna stanovanja so se delila na podlagi pravilnika o kreditiranju graditve najemnih stanovanj in o pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s p cm očjo sredstev občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada. Trenutno je od maja 1979 v razpravi pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, združenih za združbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev stanovanjske skupnosti so že prejeli osnutek tega pravilnika ob sklicu 4. seje skupščine SISS dne 27. 6. 1979. Do danes na navedeni osnutek pravilnika ni bilo nobenih pripomb, razen pripomb občinskega sindikalnega sveta, kije pravilnik temeljito obdelal. Na naslednji seji skupščine SISS oziroma zbora uporabnikov bo predvidoma pravilnik sprejet in bo 22 zgrajenih stanovanj iz solidarnostnega sklada, razdeljeno po kriterijih tega pravilnika. delegacija era -tozd kmetijstvo že pred dvema letoma, t. j. že leta 1977, smatramo, da nismo odgovorni za rast plevela na tem območju. DELEGACIJA ERA -TOZD KMETIJSTVU Vprašanje: Zakaj je bilo zemljišče ,Po-hrastnik" onesposobljeno za kmetijsko proizvodnjo, saj se še po dveh letih komunalne ureditve tu ne grade individualne hiše, zemljišče pa je zanemarjeno in zaraščeno s semenskimi pleveli? Odgovor: SO Velenje je dne 4. 2. 1976 sprejela odlok o zazidalnem načrtu za sosesko Pohrastnik. Bivši SIKS - odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje je še v istem letu odkupil stavbno zemljišče na celotnem območju, v naslednjem letu pa pričel z urejanjem komunalnih naprav na tem območju. Stavbno zemljišče, ki še ni oddano, je po zazidalnem načrtu predvideno za gradnjo vrstnih hiš v več skupinah. Posamezne skupine hiš se morajo graditi sočasno, za kar pa'dose-daj ni bilo interesentov. Zato stavbnega zemljišča še nismo uspeli oddati. Pa tudi sicer ni interesa za gradnjo vrstnih hiš v coningih na deželi. delegat zd velenje bogdan menih v imenu ks topolsica Vprašanja: Kdaj se bo pristopilo k realizaciji gradnje zazidalnega načrta Topolšica? A Opaziti je, da vse več voznikov avtomobilov ne pazi na zelenice. Neusmiljeno obračajo in vod njih. Tako sije v parku poiskal bližnjico tudi šofer tovornjaka za odvažanje smeti. Zaradi razmo tal se je vozilo pogreznilo in to prav njemu, ki bi moral skrbeti za urejenost našega okolja. >HYild i nt; Kakšen bo standard komunalne ureditve in višina komu-\ nalnega prispevka? Kdo bo prevzel izvedbo stavbne izgradnje in komunalne opremljenosti? Kolikšen je obseg združenih sredstev za izgradnjo in komunalne opremljenosti? Odgovor: Trenutno ni na razpolago sredstev! Vprašanje: Kolikšen je obseg združenih sredstev za izgradnjo novega zdraviliškega objekta v Topolši- ci? Odgovor: Obseg sredstev, ki jih bo zbrala OZS Velenje po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1976 - 1980, znaša 119.400.000,00 din. Manjkajoča sredstva bo potrebno iskati iz drugih virov. Vprašanje: Ali so že izdelani načrti za ta objekt? Odgovor: Načrti za zdravilišče bi morali biti gotovi do 30. 9. 1979 Vprašanje: Kdaj se bo pričelo z gradnjo objekta? Odgovor: Z gradnjo oz. pripravljalnimi deli pri izgradnji zdravilišča se bo pričelo že v tem letu. Vprašanje: Kdo bo krajevni skupnosti obrazložil načrte za gradnjo objekta? Odgovor: Načrte za gradnjo zdravilišča bo moral krajevni skupnosti razložiti pooblaščeni investitor t. j. ZZO Velenje ob ponoči strokovnih delavcev ZU Velenje. delegacije ks družmirje - gaberke Vprašanje: V katerih primerih pristojna dajati soglasja n janje zadev na svojem o ju? Odgovor: K predlogu odloka o sp prepovedi z zemljišči, pn di parcelacije zemljišč tei meta, prepovedi graditi spremembe kulture zemjj določenih območjih občin lenje. K predlogu zazidalnej črta ter naknadnim d« tvam in spremembam. K predlogu urbanisti reda občine Velenje. K izgradnji objektov, rih se bo opravljala obrti javnost in to zaradi, deji potrebe krajanov po ta dejavnosti in zaradi okolja. K izgradnji objektov draž nega pomena (gasilski dcrai kulturni domovi, vzgojno i stvene ustanove in komu objekti). K legalizaciji nedovbl gradenj. delegatski naš čas Vprašanje: Kdo je„ odgovoren, da se južno od Saleka, v neposredni bližin: Velenja, na 1 ha prvorazrednih njivskih površinah, odkupljenih za gradbene namene, po dveh letih še vedno ne gradi, temveč se na zemljišču bohoti plevel - osat, ki s svojim semenom zapieveija bližnjo in daljno kolico? Odgovor: SO Velenje je dne 19. 7. 1979 potrdila odlok o zazidalnem načrtu Velenje-vzhod. Na območju potrjenega zazidalnega načrta se nahaja tudi predel južno od Šaleka, t. j. med Kidričevo cesto, reko Pako, Šaleško cesto in Šalekom. Zaradi nemotene gradnje družbenih stanovanj na tem območju,ki je bilo predvideno, da se naprej pozida, je bivši SIKS, odbor za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter južni del tega območja oddal še istega leta raznim investitorjem zgoraj navedene gradnje z javnim natečajem. Ker pa investitorji stanovanjskih objektov s poslovnimi prostori iz nam neznanih razlogov do danes še niso pričeli z gradnjo, je ostalo predmetno zemljišče zapuščeno. Ker je bilo stavbno zemljišče oddano v uporabo investitorjem gradnje stanovanjskih objektov Finančni pregled o zbranem samoprispevku za mesec september 19 Zap- KRAJEVNA SKUPNOST stev. Z ap. obrt kmet. .in upok. SKUPAJ OD 1.1. D O 30.9.1979 SEPTEMBER iq7q 100 % 70 % 30% 100 % 70% 30$ 1. V2LSNJE-LEVI BRiG 2563 3. 953.043,05 2. 767.130, 15 1 185.912,90 655.743,55 459.020, 50 19«. J 2. V2LENJE-DESNI 27^0 3040 4. 688.744,00 3 .282.120 ,80 1 .406.623,20 777.784,00 544.44S ,80 233j9atinšek li smo se za štirirazredno 10 šolo Pesje. Pobliže bi radi predstavili utrip dela na šoli, kolektiv, načrte in želje zaposlenih. Podružnična osnovna šola Pesje, sodi k matični osnovni šoli Anton Aškerc iz Velenja, s katero prav dobro sodeluje. Kolektiv sestavlja le 5 ljudi, in sicer 4 učitelji in kuharica. Kot nam je dejal ravnatelj šole Jože Slatinšek, se med sabo zelo dobro razumejo. Vsak dela tisto, za kar je določen. Kot vsepovsod, tudi tu zaposlene pestijo velike težave. Največji problem je seveda telovadnica. Za sedaj se morajo vsi zadovoljiti le s šolskim hodnikom. Upajo pa, da bo zgrajena prihodnje leto. S telovadnico bo osnovna šola Pesje prešla na celodnevni pouk, ki ga nestrpno pričakujejo prav vsi. „Z organizacijami krajevne skupnosti prav dobro sodelujemo in prav vsi imajo posluh za naše probleme, potrebe šole. Modernizirali smo kuhinjo in jo počasi usposabljamo za celodnevno šolo. Že sedaj se hrani pri nas okoli 60 odstotkov vseh učencev. Potrebščine, ki jih potrebujejo naši učenci, imamo vse v šoli. Tudi tu nam je priskočila na pomoč krajevna skupnost. Pe- ibližati knjigo delavcu elovanje Gorenje — Državna založba Slovenije — i/a knjig, fotografij in likovnli del — počastitev Dneva republike tovarni gospodinjske opre-jOrenje v Velenju sno bili rečKrat priče tej ali oni umi prireditvi. Na sploh pa o kulturnemu življenju polti še večjo pozornost. Zavese nanreč, kakšen je lahko evek takšne dejavnosti pri ikovanju delavca, samo-vljalca! Kakšen je lahko ov odnos do dela, do ja, do sodelavca! hko rečemo, da je odnos ajlture v Gorenju nadvse tiven. Med drugim lahko ijemo _ nekaj uspešnih tav, ki soi jih priredili delav-likovniki Gorenja. Mladinci nejjnih organizacijah zdru-lega dela se radi izkažejo s znanja im podobnimi prire-ami. Simdikat omogoča sde raznih kulturnih priredi-V načrtui imajo še marsika-akcijo kulturnega značaja, 'red Dnevom republike bodo ist našegai velikega praznika edili razsttavo knjig Državne žbe Slovenije. Razstava bo " Ijena nia štiri vsebinsko »žena piodročja. V prvem 10 viideli razstavo knjig iko naiše družbene uredi-feodo dnižbodovna dela Iroza Tita, dela Edvarda in vaažnejša dela drugih andcih avtorjev, j botdo razstavili knjige in tumetnosti. To borna ddela domačih pisa-obrravnavajo delavca, - tjL del bo obsegal dela piisateljev, ki so v brneg^a jubileja Gorenja ali v alkciji „Delavcu,pi-nagraddo zvestobe". Tu 'aljuje v/ lanskem letu za-ialOg delavcev Gorenja s stijo nas tudi prostorske težave, saj je bfla šola zgrajena leta 1945. Leta 1966 pa je bila prenovljena. Dograjen je bil majhen prizidek. Težave so tudi z učenci, saj število zelo varira. Zadnja tri leta je vpis precej padel, v letošnjem letu pa se je znova dvignil. Precej se pozna bližina Šoštanja in Velenja", je v nadaljevanju našega pogovora dejal ravnatelj osnovne šole Pesje Jože Slatinšek. Kljub temu, da je šola majhna, da varira število otrok, pa imajo na šoli dobro razvite izvenšolske dejavnosti, v katere se vključujejo prav vsi učenci in učitelji. Aktivno sodelujejo pri uresničitvi programov dela dramskega krožka, recitacijske-ga, ročno-delskega, prometnega, krožka mladih gasilcev, foto krožka in otroškega pevskega zbora. V otroškem zboru osnovne šole Pesje prepeva od 25 do 30 učencev. Skupaj z dramskim in recitacijskim krožkom prirejajo proslave za javnost. Prometni krožek priredi tečaj za kolesarje. Za opravljen izpit dobi vsak učenec kolesarsko izkaznico. Zelo množično tekmujejo učenci osnovne šole Pesje za Kajuhovo bralno značko in športno značko. V tekmovanje so vključeni prav vsi. Za množičnostjo ne zaostaja tudi celoletna Vesela šola Pionirskega lista. Zelo delavna je tudi pionirska organizacija, ki skrbi za čistost okolja v celi krajevni skupnosti. Pionirji pri-rejejo očiščevalne akcije, skrbijo za spomenike. Ravno sedaj poteka akcija zbiranja svečk za dan mrtvih in priprave na ko-memoracijo. Vsi čl lani pionirske organizacije osnovne šole Pesje so tudi pridni zbiralci papiija. Tudi na pomladek RK ne smemo pozabiti, saj je na šoli zelo vesten pri svojem delu. Vsak razred ima svoj pano, na katerem razstavljajo učenci svoje najboljše izdelke in pionirsko razredno knjižnico, ki iteje približno 200 knjig. Pionirji tretjih in četrtih razredov jo vodijo sami. V nadaljevanju pogovora je ravnatelj osnovne šole Pesje Jože Slatinšek dejal: „Z redom in disciplino nimamo težav, saj skrbijo zanjo učenci sami. Kar se le da, razvijamo samoupravljanje preko razrednih skupnosti. Najboljši razred tekmuje za prehodno zastavico, seveda, če je v vseh pogledih najboljši, od uspeha, discipline do aktivnosti v krožkih in akcijah." Ob koncu tega zapisa pa upamo in želimo, da bi čimprej rešili probleme, ki jih težijo in prihodnje leto razvijali svoj športni duh v novi telovadnici in kar največ znanja osvojili v celodnevni šoli. T. K. Tokrat se bo ljubiteljem slikarstva predstavil slikar Aristid Zoraik. Razstavo njegovih slikarskih del, olj in temper, bodo odprli v petek, 16. novembra 1979 ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra ,Jvan Napotnic" v Velenju. Od leta 1966, koje Zomik prišel v Velenje, je član Kluba šale&ih likovnli ustvarjalcev pri ZKO Velenje in sije po več kot petdesetih letih prizadevnega dela na likovnem področju pridobil izkušnje zrelega ustvarjalca. Poleg motivov iz šale&e doline, njune bližnje in daljne okolice bomo videli še cvetje in tihožitje. slovenskimi pisatelji, akcija torej, ki je prvič v zgodovini povezala delavce s pisatelji. Knjiga paje lahko tudi porok za nadaljnji napredek Gorenja. Tako bodo razstavili zanimive knjige s strokovnega področja elektronike, računalništva, ekonomije, strojništva, elektrotehnike. Tudi strokovne revije bodo našle svoj prostor. Svojevrstno razstavo knjig v prostorih gostinske enote Gorenja bodo spremljale tudi razstave fotografij in likovnih del. Tako bo v prvem delu razstava fotografij o maršalu Titu in Edvardu Kardelju. Knjige o delavcu bo dopolnila razstava del akademskega slikarja Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Karel Pečko je bil svoje dni kovač na Muti. Pozneje se je izšolal in postal viden likovni pedagog ter mentor mnogih slovenskih akademskih in samo-rastniških slikarjev. Videli bomo deset njegovih del iz ciklusa Uršlja gora. Prikazane bodo tudi fotografije z obiska slovenskih pisateljev v Gorenju ter fotografije iz proizvodnje v temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje- Ob knjigah bodo s kratkimi podnapisi predstavljena posamezna dela. Na ta način naj bi knjigo čimbolj približali delavcem Gorenja in jih vzpodbudili k branju. Kulturnemu dogodku ob bližajočem se prazniku bodo posvetili do-kajšnjo pozornost. Ob tem bodo pripravili tudi večjo otvoritveno slovesnost, na kateri bodo spregovorili o pomenu knjige ter razstavljenih delih. V kulturnem sporedu bo nastopil mešani pevski zbor Gorenje ter recitatorji - delavci Gorenja. Razstavo bodo odprli v sredo, 21. novembra 1979, ob 16. uri v jedilnici A. wm i - i i I ygmm—m 4 IIP H i S H l ■HkJ t ' ■" r 4» - i Šmit, Rovanova in Minatti gostje petkovega večera Samo da dobimo še telovadnico, pa bomo v šolo še raje priSi in se še bolj pridno učili. V literarnem večeru pred tednom dni, v knjižnici Kulturnega centra Velenje so nastopili pesnik Jože Šmit,kije napisal več zbirk za otroke, saj se njegova mladinska lirika široko razrašča na nežni poljani otro&e in mladinske literature. Gledalcem se je predstavila tudi pisateljica Pavla Rovan, dobitnica letošnje Kajuhove nagrade v občini Velenje in med drugim seznanila obiskovalce petkovega večera s svojo novo Knjigo „Kje so tiste stezice", ki bo izšla ob prazniku republike. Ob koncu večera pa je nekaj svojih pesmi prebral tudi pesnik Ivan Minatti, ki se je uveljavil tudi kot pesniški prevajalec iz Makedon-ščine, srbohrvaščine, francošči- > ne, češčine in španščine, literarni večer pa je z odlomki iz del Bethovna, Debussya in Ra-vela povezovala pianistka Bla-ženka Arnič, hči velikega slovenskega skladatelja. Šola doživela popolno uveljavitev Na osnovni šoli Biba Roeck se vključujejo v izvenšolske dejavnosti prav vsi učenci in mentorji — Svobodne dejavnosti se vršijo preko mladinske organizacije, ki je za uspešno delo prejela tudi Kajuhov pokal 1! Celodnevna osnovna šola Biba Roeck je po petih letih delovanja praktično doživela polno uveljavitev zlasti preko zunanjih aktivnosti, z izvenšolskimi dejavnostmi Kot nam je povedal ravnatelj osnovne šole Biba Roeck Matjaž Natek, se učenci s tem, ko se vključujejo v svobodne, izvenšolske dejavnosti, seznanjajo s prakso vsakdanjega življenja. Tak način življenja je prav narekoval učiteljskemu zboru osnovne šole, da kar najprimerneje poišče stik z t. i. ..zunanjim svetom To nam je v veliki meri tudi uspelo. Poiskali smo stik z delovnimi organizacijami in našo mladino angažirali po njihovi želji. Zato je danes v izvenšolskih dejavnostih vključenti mnogo učencev osnovne šole Biba Roeck, ki se aktivno vključujejo v program dda vsakega krožka', je dejal Matjaž Natek. Tako je danes na osnovni soli preko 20 svobodnih, izvenšolskih dejavnosti. Tudi učitelji se v te dejavnosti vključujejo in tako izkoriščajo svoj prosti čas. Osnovna šola Biba Roeck je šola, ki zajema najbolj obširen okoliš. Vdiko število učencev osnovne šole je vozačev in ti so prikrajšani za delovanje še v kakšnem drugem krožku. „Toda ni učenca, ki ne bi bil vključen vsaj v en krožek", je povzel besedo ravnatelj osnovne šole Biba Roeck, Matjaž Natek. „Tudi umik je prirejen tako, da vključuje že v redno delo nekatere dejavnosti. Vsak krožek ima svoj načrt ter svojo realizacijo. Zdi pa se mi, da smo prikrajšani za razne dejavnosti zaradi načina selek-cionamja. Drugače pa se vse izvet*- tumemu s snovanju v Gorenju namenjajo vse večjo pozornost. svoje uspei hov pokal. Me tudi Kaju- ed najbolj aktivnimi krožki na osnovni šoli Biba Roeck je prav gotovo pionirsko šolsko športno društvo. Vanj je vključenh največ učencev te šole. S svojo aktivnostjo se uvrščajo med boljša šolska športna društva v republiškem merilu, saj 2asedajo na lestvici tretje ali vsaj četrto mesto. Najbolj razviti športni panogi pa sta košarka in rokomet, kjer sodelujejo s košarkaškim društvom Elektra in rokometnim klubom Šoštanj. V zimskem času organizira pionirsko šolsko športno društvo, smučanje, v poletnem času pa plavalni tečaj. Tako imajo danes na šoli le 10 odstotkov neplavalcev. Člani društva se udeležujejo vseh tekmovanj z več ali manj uspeha. Ostale izvenšolske dejavnosti na osnovni šoli Biba Roeck pa so še šah, kjer pomaga pri vodenju krožka zunanji mentor, prav tako pri modelarskem, kino klubu, mizarskem, strojnem, čebelarskem in elektro krožku, Id je organiziran kar v Termoeletrarni Šoštanj in ga vodi eden od inženirjev tega delovnega kolektiva. Precej aktiven je tudi tabomi&i krožek, ki se uvriSca med vodilne tovrstne krožke v Sloveniji. Na šoli imajo kar dvanajst zunanjih tabornikov. Pa tudi ritmično plesni, recitacijski, likovni krožek, foto krožek, tehnični, strelski, planinski krožek s svojo dejavnostjo ne zaostajajo za taborniškim. Planinski krožek priredi vsako leto vsaj dva izleta, ročno delski in likovni krožek pa sodelujeta na V9eh razstavah. 25. maja pa oba krožka organizirata šolsko razstavo, na kateri razstavljata dela svojih članov. Poleg teh krožkov pa so učend vključeni v Veselo šolo Pionirskega lista, ki traja celo leto. Precej učer cev se poteguje za Kajuhovo bralne značko. Prav gotovo bi na osnovni šoli Biba Roeck našli še več izvenšolskih aktivnosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na zelo delavno pionirsko orga-nizadjo in pionirsko hranilnico, v kateri pridno varčujejo prav vsi učenci. Za svojo pridno štednjo pa so dobili tudi nagrado Ljubljanske banke. Na osnovni šoli Biba Roeck se vsi učenci seznanjajo s prakso vsakdanjega življenja prav s svobodnimi oziroma izvenšolskimi dejavnostmi, katerih na tej šoli ni malo. „Vso pohvalo zaslužijo tudi mentorji, ki se v vse aktivnosti na tej šoli kar najbolje vključujejo," je dejal ob koncu pogovora ravnatelj osnovne šole Biba Roeck Matjaž Natek. T. K. Najbolj aktivno na osnovni šoli Biba Roeck je vsekakor pionirsko Msko Športno društvo, največ učencev pa je vključenih v 'Košarkaško sekcijo. Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti PESJE Leto se počasi izteka, h koncu pa gredo tudi naši obiski v krajevnih skupnostih velenjske ter mozirske občine. V naslednjih tednih bomo obiskali še krajevne skupnosti Škale-Hra-stovec, Cirkovce in Velenje-Šmartno, pretekli teden pa smo bili v Pesju, v krajevni skupnosti, ki sedaj že sodi med mestne krajevne skupnosti, saj je Pesje postalo sestavni del Velenja. Večina hiš stoji na levi strani Partizanske ceste, to je ceste, ki povezuje Velenje in Šoštanj. Le nekaj starih hiš je še na desni strani. Tam sta tudi gasilski dom in pa železniška postaja. Te hiše povezuje Rudarska cesta, ki je sedaj veliko krajša kot je bila pred leti, saj je tudi njo že v precejšnji dolžini zalilo jezero. Ugreznilo se je tudi že nekaj bolj oddaljenih hiš oziroma kmetij, pa tudi drugi krajani ob Rudarski cesti oziroma na desni strani železnice se bodo sčasoma preselili drugam, ker prostor, ki bo še ostal, potrebu- je velenjski premogovnik za svoje nove objekte. Večino naših obiskov smo opravili v večernih urah. Tudi tokrat smo storili tako, saj si krajani oziroma krajevni predstavniki v večernih urah še najlažje odtrgajo kakšno urico ali dve prostega časa — seveda, če nimajo že kakšnega drugega sestanka. Teh pa je — kot so kasneje povedali — tudi pri njih več kot dovolj. V stari zgradbi njihoVvga doma, ki pa zaradi svoje starosti in dotrajanosti že ne sodi več v novo naselje, je stekel naš pogovor. Ob topli peči, ki še sedaj vedno kljubuje času. Kajti tudi v Pesju bodo dimniki kmalu odveč, zrak bo čistejši, saj bodo dobili ogrevanje. V krajevni skupnosti Pesje živi danes okrog 1200 ljudi. Od tega jih je blizu 600 zaposlenih in to največ v Rudarskem elektroenergetskem kombinatu Velenje ter v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje. H krajevni skupnosti spadata V Pesju bodo Pravijo, da je sedaj trgovina na večje nakupe v Velenje : založena in da ljudje hodijo zato tudi zaselka Podgorje in Prelo-ge. Organizacijsko pa so celotno krajevno skupnost razdelili na tri vaške odbore in sicer na zahodni ter vzhodni del in Podgorje. V krajevni skupnosti je tudi štirirazredna osnovna šola, vrtec, gasilski dom, otroško in športno igrišče, nova trgovina v kateri je tudi bife in ekspozitura banke. Večina cest je asfaltiranih, zadovoljni pa so tudi, ker križišče pri domu družbeno-politič'h organizacij ni več črna točka v naši občini. Vsi ti objekti najbolj nazorno kažejo, da so v Pesju v zadnjih letih veliko naredili. Vsega tega pa ne bi bilo brez enotnosti in velike volje krajanov ter prostovoljnega dela. Toda tudi v prihodnje še morajo veliko storiti. Njihov razvoj gre predvsem v tri smeri, kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Slatin-šek. „Stanovanjska vprašanja rešuje vsak zase kot ve in zna. Sedaj imamo praktično odprta tri večja delovišča: končujemo napeljavo vodovoda v Podgorju. Upamo, da bo ta akcija vendarle končana še v tem letu. Vodovod naj bi zadostoval za sto gospodinjstev, na začetku pa se bo nanj priključilo le 47 gospodinjstev. Nadalje moramo obnoviti cesto Podgorje— Strevče v dolžini 800 m, ki bo povezala ta zaselek z Šaleško magistralo. Največja naložba, ki smo jo začeli že lani, letos pa jo nadaljujemo, in bo trajala še prihodnje leto, pa je toplifikacija naselja. V tem trenutku imamo narejenih že 80 odstotkov primarnih vodov." Toplifikacijo bodo krajani Pesja dobili kot prispevek za varstvo okolja od Rudnika lignita Velenje oziroma Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. To so le glavna dela, ki so sedaj v Pesjem v polnem razmahu, ob teh pa jih je še veliko manjših. Iz referendumskega denarja pa bodo v Pesju dobili še novo telovadnico. Med drugim morajo urediti v kraju še del makadamskih cest, ponekod pa morajo urediti še obcestno kanalizacija Ceste so še brez javne razsvetljave, tudi telefonskih priključkov ni dovolj, načrtujejo še postavitev 'javne govorilnice, ureditev avtobusne postaje, ob gozdu bodo zgradili rekreacijski center, za katerega so načrti že v izdelavi. Na tem področju sedaj že stoji manjša smučarska skakalnica, poleg ostalega pa bodo v rekreacijskem centru uredili tudi stezo za sankanje. Ta center nameravajo zgraditi v naslednjem srednjeročnem obdobju. SKUPEN DOM Sedanji dom družbenopolitičnih organizacij v kraju že zdavnaj ne ustreza več, zato v Pesju že načrtujejo novega. Vedo namreč, da bodo morali podreti stari gasilski dom zaradi širših koristi in zgraditi novega, saj sodi njihovo gasilsko društvo med najbolj delovne v kraju. Pred nedavnim so dobili tudi novo gasilsko cisterno, kar jim je po besedah poveljnika društva Ivana Glušiča še večja spodbuda za nadaljnje delo. Društvo ima danes 76 članov, od tega 30 mladincev. Ponosni pa so tudi na mlade gasilke-pionirke, ki so bile na občinskem tekmovanju letos tretje. Društvo pokriva območje krajevne skupnosti ter zaselek Tajno, ki sodi v krajevno skupnost Podkraj— Kavče. Za novi gasilski dom imajo že določeno lokacijo. V kraju so se odločili, da bodo zgradili večnamenski dom, v katerem bodo imeli svoje prostore vse organizacije in društva. Objekt bo s tem resda moral biti nekoliko večji, toda hkrati bo precej cenejši, kot pa če bi si izmišljali — kot so dejali - gasilci svojega, krajevna skupnost in organizacije ter društva pa spet svojega. Tudi lokacijo za novi dom so že določili. V Pesju je zelo razgibana društvena dejavnost Marljivi so seveda v okviru svojih moči in sposobnosti: upokojenci, organizacija rdečega križa, šolsko pevsko društvo, tamburaški orkester... Šolski pevski zbor vodi ravnatelj osnovne šole Jože Slatin-šek st., tamburaško skupino pa Viktor Hladin. V kraju ni nobene pomembnejše prireditve ali slovesnosti brez njih. Še posebej pa je predsednik krajevne konference SZDL Ludvik Hribar pohvalil delovne gasilce in mladinsko organizacijo, ki se je zelo izkazala tudi v septembrski akciji Nič nas ne sme presenetiti, enako delovno pa so v tej dvodnevni preizkušnji in v pripravah nanjo sodelovali tudi upokojencu Upokojensko društvo je najmanjše v občini, nadvse prizadevno pa ga vodi Leopold Meh. Društvo so ustanovili pred sedmimi leti in ima danes okrog 170 članov. Krajevna skupnost jim je odstopila del prostorov v domu, v katerem so si uredili klub zaprtega tipa. No, danes Naši sogovorniki so bili: Jože Slatinšek, predsednik sveta krajevne skupnosti, Jože Jerič, predsednik skupščine KS, Ludvik Hribar, predsednik krajevne konference SZDL. Tone Reberč-nik, sekretar KK SZDL, Štefan Matvoz, sekretar osnovne organizacije ZK, Marija Žorž predsednica društva prijateljev mladine, Karel Hladin, tajnik krajevne skupnosti, Leopold Meh, predsednik društva upokojencev, Ivan Glušič, poveljnik gasilskega društva. pa so nekoliko nezadovoljni, saj je iz tega kluba, kot pravijo, nastala gostilna odprtega tipa, pa tudi mladi jih vse bolj izpodrivajo iz kluba. Torej še argument več, da nujno potrebujejo novi dom. Upokojenci navezujejo stike tudi z drugimi društvi izven občine. Tako so se že pobratili z društvom upokojencev Šentjernej na Dolenjskem ter z upokojenci iz Kidričevega. Delavni so tudi člani krajevne organizacije Rdečega križa, ki združujejo kar 56 krvodajalcev. Poleg človekoljubnih akcij prirejajo razne izlete, pobratili pa so se tudi z organizacijo RK Breza pri Krškem. komunisti sedaj aktivni v vseh organizacijah in društvih Pogovora o delu in življenju v krajevni skupnosti Pesje se je udeležil tudi Štefan Matvoz, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v kraju. Po našem razgovoru so imeli namreč komunisti Pesje volilno konferenco. Zanimalo nas je, kako se komunisti vključujejo v družbenopolitično delo kraja. Naša organizacija ima 24 članov, v krajevni skupnosti pa je vseh komunistov 84. Veliko smo se ubadali z njihovo dejavnostjo. Od številke 84 dolgo časa nismo imeli velika Zato smo dva zbora komunistov namenili prav dejavnosti komunistov v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti oziroma tam, kjer živi. Med mnogimi je prevladovalo prepričanje, da komunist, ki je organiziran v delovni organizaciji, svojo dolžnost opravi ob dveh, ko pride domov, potem pa je njegove politične aktivnosti konec. V zadnjem času se je takšna miselnost občutno spremenila, posebno pa v preteklem letu, ko je našo organizacijo, ki kadrovsko že kar pre okrepilo nekaj mlad letih in po članstvu - ka stov. Mislim, da imamo i osnovno organizacijo, ki je j nje kadrovsko usposohlj< bodoče lahko računamo i no večjo vitalnost. Že i večina komunistov, M| organizirani v osnovni zaciji, aktivno deluje družbenopolitičnih org jah ter društvih v kraju.' pomnik tudi TOl Odbor Zveze borcev j 116 članov, njihova starost pa je okrog I „Kljub letom, ki jih sebi, je večina borcev ; skrbijo za ohranjevanje i NOB, vključujejo se v <" gih organizacij, splošni odpor, letos pa so posta obeležje prvoborcu EdijoJ tinšku. V sodelovanju z o skim odoborm ZZB Velenje bodo postavili I minsko obeležje borcu j Pintaiju Toledu na kraju, k padel, podprli in pomagalil| tudi pri postavitvi br prostoru, kjer je bila med| bolnišnica v Podkraju. bodo postavili nov dom I benopolitičnih org bo treba tja prestaviti danje osrednje obeležje i| min na žrtve fašističnega! in padle krajane", je še | JOŽE JERČlC, ki je L nik krajevne borčevske i zacije. Ob koncu obiska so i govorniki spregovorili še o sveta potrošnikov, ki ustanovljen lanL Njegov | sednik TONE REBERČN O PLUŽENJU CE Veliko skrbi varstvu okolja. Že nek so organizirali akcijo, med katero so c li razne navlake vse i gozdove; zato še tc obsojajo tiste pc brezvestneže, ki takšna njihova prizad Kot da bi vedeli, da I nekaj dni po našem \ ru zima že pokazala ( zobe, so se dotaknili I zimskega pluženja v Menili so, da se je služi« skrbi za to, vse preveč i hovsko obnašala do i cest. „Naše ceste so ; med zadnjimi na vrstil pripomnil eden izmed] govornikov. „Saj tudi zadnji priHji mestu," se je glasil i drugega. povedal, da so se v razveselili nove trgovin jo dobili po težkih njo so bili zadovoljiti] časa, na to pa,.." Prviij bila zelo dobro zale je začelo primanjkovati? Jože Slatinšek. Jože Jerič. Ludvik Hribar, Štefan Matvoz Karel Hladin Marija Žoii & novembra 1979 Pesje pred desetletji ! Pesje je bilo najbolj tipična rudarska kolonija v velenjski kotlini, zrastla na Lilijskem griču. Na njem so kraj stare rudarske kolonije sezidali med obema vojnama več stana sranjskih hiš in skromno bolnišnico, ki pa so jo leta 1956 spustili in preuredili v stanovanja. Po osvoboditvi pa so na griču začeli zidati enodružinske hiše Lilijski grič nosi ime smo trgwino, vendar mislim, da je bila prej dosti boljše založena, kot pa je sedaj. Morali bi imeti še kakšen kiosk. Dolgo smo čakali na vrtec, dobili pa smo ga le. Zgraditi pa moramo še telovadnica Sedaj pristopamo k ureditvi toplovoda in mislim, da bo to za vse krajane zelo pomembna pridobitev. ♦ t ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Spomin še ne tako dolge preteklosti ustanovili posebno sekcijo za rekreacijo, ki bi vključevala tudi starejše ljudi. „Naša nenehna naloga je pridobivanje novih članov, in to mladih staršev, da bi še več prostega časa posvetili otrokom, ne le svojim, ampak v okviru dejavnosti društva tudi drugim, ter med njimi razvijali dobre medsebojne od-nose^ je še dejala Marija Ko ano hoteli našo beležko že zapreti, so se dotaknili še zelo pomembne naloge, ki še ni uresničena. „V tem trenutku," je dejal Jože Slatinšek, vlagamo velike napore v izgradnjo telovadnice, ki je v A-programu referenduma, ki se bo iztekel spomladi. Gradbeni odbor si zelo prizadeva, da bo telovadnica gotova v roku, saj ae moramo zavedati, da bomo nariednjl referendum v kraju, za katerega se bomo verietno spet odločil lažje izpeljali če bo objekt že končan ali vsaj v izgradnji." Na desni strani želi Id"': rih živil. Krajani so imeli največ pripomb zzaradi slabe založeno-*i z zelenjjava Svet se je sestal s [tedstavnilki Ere in dobil odgovor, da zeHenjave pač ni nikjer. trgovino smo dobili banke, ki je bila le dopoldne. Ker «to ni usstrezalo vsem ljudem, BLdosegli,, da je sedaj odprta v Setrtkih tuudi popoldne. V Pesju " nikjer dobiti časo-smo si dejali, da ddobiti trafika Potroš-sse je najprej obrnil na ttovarno Ljubljana, da postavila kiosk, ven-pookazala razumevanja, lice je le še del Pesja češ da je takšnih trafik že preveč, in da ne poslujejo rentabilno. Nato smo dali prošnjo predstavništvu Dela v Mariboru, kjer smo imeli več sreče, saj so obljubili, da bodo poskrbeli, da bomo v Pesju že decembra lahko kupili razne časopise. Medtem smo sami v domu uredili takšen prostor, s sredstvi krajevne skupnosti Tu pa ne bo moč dobiti le časopisov, cigaret idr. ampak tudi najnujnejše šolske potrebščine, da otrokom oziroma staršem ne bo treba za vsako malenkost v Velenje. 1 Ivan Glošič Leopold Meh SVOBODA SE NI ZAŽIVELA KOT ŽELIJO V Pesju je bila včasih zelo aktivna tudi Svoboda. Nato je delo večine sekcij zamrlo, pred dvema letoma pa so znova želeli oživeti njeno dela Stvar so vzeli v roke mladi ali še točneje peščica mladih. Začeli so sodelovati pri proslavah, pripravili nekaj samostojnih nastopov, v letošnjem letu pa so se lotili preurejanja odra. Uredili so tudi nove prostore za knjižnico, ki jo bo nato prevzel velenjski Kulturni center. Žal, danes še vedno ne morejo reči, da so pri ponovnem oživljanju Svobode uspeli, saj je delovna le dramska sekcija. Doslej jim namreč še ni uspelo pritegniti k delu tudi drugih krajanov. Poskušali so ustanoviti folklorno skupino, toda brez uspeha. Enako je bilo z ustanavljanjem pevskega zbora, saj bi ga zelo potrebovali, toda niso mogli najti pevovodje. Vendar niso obupali. Še vedno vabijo krajane, da se v čimveč-jem številu vključijo v delo Svobode in to kot aktivni izvajalci, pomagajo poživiti kulturno življenje v kraju. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MED NAJBOLJ MARLJIVIMI Najmlajše društvo v krajevni skupnosti je Društvo prijateljev mladine. Ustanovljeno je bilo šele pred tremi leti. Ob ustanovitvi smo imeli res srečo, „je dejala MARIJA ŽORŽ, .,da so dobili v odbor pridne ljudi, takšne, ki nikoli ne odpovedo". V tem času so veliko naredili. S pomočjo skupnosti otroškega varstva so zgradili otroško igrišče. Sedaj imajo točno 167 članov, pričakujejo pa, da jih bo ob koncu leta še več, saj želijo k delu pritegniti predvsem mlade starše, ki bi lahko organizirali še več dejavnosti za otroke kot doslej. Njihove stal- Krajevni praznik Šmartnega ob Dreti 24. oktobra, pred 35. leti, je Šmartno doživljalo hude čase. Nemci so prišli čez prelaz Lipo in požgali Šmartno ter nekaj okoliških vasi. V spomin na ta turoben dan praznuje Šmartno ob Dreti svoj krajevni praznik. Letos smo ga praznovali še posebno slovesno. Mladinci so izdali prvo številko svojega glasila MLADA LIPA, v kateri so predstavili svoje delo in obudili spomin na 24. oktober. KS. SZDL in RK so 27. oktobra organizirali pogostitev za krajane, stare nad 70 let Pogostitev, na kateri se je zbralo 39 starejših občanov, je postala že tradicionalna, saj je bila že sedma po vrsti. Najstarejše krajanke, 85-letne Marije Nadvež-nik, žal ni bilo. Na pogostitvi pa je bila najstarejša 83-letna Antonija Kolenc, ki je sedaj v Velenju. Rada se je odzvala našemu povabilu in skupaj z Jožefo Skok (78 let) prišla počastiti naš krajevni praznik. V kulturnem domu pa je bila tudi proslava za vse krajane, ki jo je pripravila osnovna šola, z nekaj toč- kami pa so sodelovali tudi mladinci. Vzdušje v dvorani je bilo enkratna Posebno lepo je bilo takrat, ko so se vsi krajani v dvorani pridružili peijuj otrok in marsikomu se je utrnuM solza. Vsi so bili navdušeni 1UM srečanjem in obljubili so si, da prihodnje leto spet pridejo. V nedeljo, 28. oktobra športno društvo LIPA Šm počastitev krajevnega p organiziralo TRIM streljanje, je Šmartno majhna krajevna nost (šteje le okrog 700 preb. je akcije kljub temu udeležilo5 več kot 80 krajanov. To je rel" malo, saj se je število udeleže; ostalihTRIM akcijah, ki jih no društvo LIPA organizirale le}® (tek, hoja, kolesarjenje) vzdignilo krepko čez 100. Športno društvo1']? zelo aktivno in je za svoje delo v lanskem letu dobilo tudi priznanje Tako je bilo praznovanje krajevnega praznika letos, drugo leto pa bo morda še boljše! m RADO ŠTRUKEtf- Še enkrat: večerja, glasba in: V 44. številki Našega časa, z dne 9. novembra 1979, smo pod naslovom Večerja, glasba in.... lahko prebrali prispevek o obveznem poslušanju glasbe v prostorih Hotela Pake Velenje. Da bi bila zadeva bralcem jasnejša in našim cenjenim gostom razumljivejša, želim v imenu delavcev naše delovne organizacije podati obširnejšo informacija V hotenjih, da bi na področju gostinske dejavnosti naše občine dosegli korak naprej ter, da bi delavcem te panoge gospodarstva zagotovili boljše delovne in življenjske pogoje, so delavci nekdanjih delovnih organizacij gostinske dejavnosti v nasi občini združili delo in sredstva v novo, enovito delovno organizacijo GOSTINSTVO VELENJE, ki kot takšna posluje od 1. 7. 1979 dalje. Pogled vseh ostalih prednosti, ki jih prinaša združevanje dela in sredstev je naš cilj tudi izboljšati ponudbo ter strežbo nasploh. Že delavci nekdanje delovne organizacije Hotela Paka so se junija odločili, da ukinejo barski program in to zaradi sledečih vzrokov: 1. Le malokdaj je bil bar zadovoljivo obiskan. 2. V baru so se zbirali večinoma gosti, ki so želeli tu prebiti noč, ki so s svojim obnašanjem in trošenjem odvračali solidne goste, strežnemu osebju pa povzročili nemalo težav. 3. Posledica tega je bil slabo dosežen promet, stroški poslovanja pa veliki 4. Nočni in jutranji hrup, ki so ga povzročali ob odhodu iz bara „ti gostje", je kalil nočni mir, kar kaže na razmišljanje o novi lokaciji bara izven centra. 5. Ze ob tako premajhnem številu sob za nočitve so člani nastopajočega ansambla zasedli precej sob. Še bi lahko naštevali vzroke za takšno odločitev, pa menim, da so našteti glavni in dovolj tehtni Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je naša naloga ob midenju razvedrila in uslug gostom dobro gospodariti. Dobro pa lahko gospodarimo le, če ustvarjamo dober promet Upoštevajoč oba vidika, smo zato v mesecu oktobru pripravili glasbo za ples v hotelu Paka, restavraciji Jezero in Kajuhovem domu v Šoštanju. Ker pa so to dodatni stroški, je jasno in noimalno, da jih je potrebno pokriti in to na način, ki je običajen: z zaračunavanjem določenega pri-bitka na ceno storitev. Tu pa je tudi vzrok za pisanje v Našem času. Strinjam se in menim, da gostu, ki ni prišel poslušat glasbe, temveč samo večerjat, ne bi smeli zaračunavati pribitka k ceni, vendar je to v enem prostoru neizvedjivo. V ta namen imamo jedilnico (banketna soba) v prvem nadstropju oziroma posebno sobo v pritličju hotela, za pitje kavice pa aperitiv bar. Pomanjkljivost je le v tem, da strežno osebje na to goste ne opozarja dosledno. V ta namen ODSLEJ na to opozarja posebno obvestilo pred vhodom v restavracijo, pa tudi naši delavci so na to opozorjeni Računske napake so mogoče, tudi naši delavci so ljudje, ki morajo trdo delati za svoj osebni dohodek. Menim, da bi morali gostje napake, ki jih opazijo, razčistiti takoj. Osebno jim bom za vsako opozorilo hvaležen, še več, od gostov pričakujem tudi nasvete in predloge, saj bomo le skupno lahko zagotovili ustrezen nivo gostinskih storitev. Ob tej priliki bi se rad dotaknil še nečesa. Z uvedbo glasbe v bivšem barskem prostoru želimo doseči in dati gostu prostor, v katerem mu nudimo razvedrilo v obliki plesa in solidno hrano. Želimo doseči ustrezen nivo, kjer bi lahko mož in žena ali fant in dekle preživljali večer... Žal pa je to povezano z ustvarjenim problemom in rezultati gospodarjenja. Dobrih lokalov pa ni mogoče držati na nivoju samo ob kavici in kisli vodi za to so potrebni drugačni gostje in teh v Velenju ne manjka. Naša prizadevanja gredo v tej smeri,' da bi vsaj v obratih, kjer igra glasbi dosegli takšen nivo, vendar run. doslej to še ni uspelo. Še vedno nam glavni vir dohodka ustvarjajo gostje,' zaradi katerih petični Velenjčani ne zahajajo v lokale. In kaj se zgodi ko skušamo to stanje preseči? Zgovoren primer je naš novembrski gram...... Prva prireditev - MARTINO-VANJE - v restavraciji Jezero jt pokazala, da je bila restavracjjii skorajda prazna, ker smo jo odprli le za goste, ki želijo plesati in dobro jesti ter piti. Namesto 15.000.00 din prometa, ki je normalen ob stalnih gostih, je bil dosežen promet za vež leot polovico nižji... V želji da s pričetim nadaljujemo, ne bomo obupali Poskušali bomo še, rezultati pa nam bodo pokazali našo nadaljnjo usmerite«, pri čemer je potrebno upoštevat predvsem načelo dobrega gospo darjenja, ki je pri nas odvisno od ustvarjenega prometa. TONE HLAD« v.d. direktor* DO gostinstvo Velenje, 0 smernicah tudi študenl Preteklo soboto je Šaleški] študenski klub s pomočjo kluta samoupravljalcev ponovna organiziral seminar za pred sedstvo ŠŠK. Seminar je obseg' dve temi, in sicer smerni«! družbenega razvoja občine Vej lenje za leto 1979/80 in uresi čevanje programa dela ŠŠK ; leto 1979/80. Seminarja so se udeležili šte-1 vilni predstavniki občine Ve-1 lenje, med drugimi tudi člani I izvršnega sveta, načelnik od| delka za gospodarstvo in sek tar kluba samoupravljale« | občine Velenje. Tema se mina je bila zanimiva, saj so se itu l dentje v veliki meri vključili«! razpravo o smernicah družbene-j ga razvoja občine Velenje dol leta 1985. Študentje so opozo I rili predvsem na to, da naša občina dvigniti no raven proizvodnje, ter treba poskrbeti za boljše ške usluge (čevljarji, kro Mnenje študentov je tudi biln da za intelektualca v Velenju n poskrbljeno. Dotaknili pa so se| tudi vprašanja ba (kje je zanj zbranih milijonov). V drugem delu študentje sprejeli za tekoče leto, ki je ren in zajema vsa dročja posameznega prispevki naših bralcev in dopisnikov »Sedaj je malica..." Iznajdljivosti ne manjka mojstru. Tale mSfca (ženski svet pozor) Je kar srčkano držalo za kemični svinčnik. 1R. laz je telesno poškodovan V semaforiziranem križišču v Pesjem se je 13. novembra zgodila prometna nesreča, v kateri je bil lažje poškodovan pešec Mihael Tamše iz Pesja, Lilijska 2. Zbil ga je voznik avtobusa MB 111-995 Maks Kvas iz Šoštanja, Prešernov trg 1. Lažje poškodovanega Mihaela Tamše-ta so prepeljali v slovenjgraško bolnišnico. neprimerna hitrost Dne. 10. novembra se je ob 20. uri in 30 minut zgodila prometna nesreča, ki se je to- krat na srečo končala z lažjimi telesnimi poškodbami. Voznik osebnega avtomobila Edvard Verboten je zaradi neprimerne hitrosti zavuzil s ceste in se lažje telesno poškodoval. Iskal je pomoč v ZD Velenje. HUDO POŠKODOVANA PEŠCA Na Celjski cesti pri bencinski črpalki seje dne 11. novembra zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bila udeležena voznica osebnega avtomobila CE 117- 728 Erna Sušin in pešca Mehmed Džemanovič ter Milena Napotnik. Hudo poškodovana pešca so odpeljali v celjsko bolnišnica Dne 20. oktobra ob 12.30 ari se je mojemu prijatelju Jožetu LOGARJU - Božu na poti med A rjo vasjo in Velenjem pripetila huda prometna nesreča. Ko sem kasneje slučajno pripeljal mimo, sem ga odpeljal v ambulanto v Velenje. V ambulanti je bil takoj sprejet in sta bit tako sestra kot zdravnica zelo prijazni in prizadevni, da pomagata ponesrečencu. Žal njunih imen ne vem. Zdravnica nas je napotila na rentgen. Tu pa se pričenja tisto, kar želim povedati* Ko smo ponesrečeni Jože Logar—Božo, Lev Celinski in jaz prisil v prostore rentgen o loškega oddelka, sem potrkal na okence prijavne službe. Na trkanje je prišel moški, ki je zelo osorrto vprašal, če nameravam razbiti steklo na okencu. Odvrnil sem, da to nisem in ne nemeravam storiti, toda o tem kasneje. Povedal sem, da imamo ponesrečenca, ki je preživel hudo prometno nesrečo in da nas je zdravnica napotila na rentgen. Moški pa mi je odgovoril: JSedaj je malica". ..Prav, bomo počakali,'* sem rekel, ker kaj dragega mi tudi ni ostalo. Vsi trije, ponesrečeni Jože Logar—Božo, Lev Celinski in jaz smo se spogledali in nemo sedli na sedeže. Preprosto, nismo mogli dojeti, da se zdravstveni delavec Zdravstvenega doma oz. ambulante Velenje lahko tako obnaša do strank o/., pacientov, še zlasti potem, ko mu je pojasnjeno, za kaj gre. Poudarim naj. da si je Jože Logar-Božat, invalid, v tej nesreči zlomil obe roki in dobil hud udarec v prsni koš (kar pa niso pokazale slike v Velenju, ko jih je napravi! moški, ki nas je tako „prijazno" sprejel, temveč se je to ugotovilo kasneje v bolnici „Dr. Petra Držaja' v Ljubljani). Prosil sem tovarišico, ki je delala skupaj z moškim na rentgenološkem oddelku (kasneje sem zvedel od Jožeta Logarja Boža, da je rentgenolog), naj mi pove ime in priimek njenega sodelavca, pa mi je odgovorila, da mi ne more ustreču Rekel sem: „Prav, tudi to je podatek". Ko se je mošlri (rentgenolog) vrnil skupaj s ponesrečencem, sem g? zaprosil za ime in priimek. Ni odgovoril. Pač pa je pomenljivo snel s halje oznako z imenom in priimkom in mi jo posmehljivo pokazal. Njegovo ime je Vladimir VUJNOVIC. Poudarim naj, da je bil odnos tega Vujnoviča prezirljiv in nesramen. Prav žal nam je vsem: Jožetu Logarju Božu (spome-ničaiju, podpredsedniku ZZB NOV občine Ljubljana-Šiška), Levu Cetinskemu, general podpolkovniku in narodnemu heroju in meni, ki sem tudi spomeničar in predsednik ZZB NOV občine Ljubljana-Šiška, da smo v velenjskem zdravstvenem domu doživeli tak odnos do človeka, ki je v hudi stiski. In smilijo se nam tisti, ki morajo v Velenju pred tega grobijana Vujnoviča. Obračamo se na Občinski odbor ZZB NOV, da posreduje pri Zdravstvenem domu v Velenju, da primerno „nagradi" rentgenologa - grobijana in ga pouči, da je nehuman, nečloveški, netovariški in da ne sodi na mesto, ki ga zaseda. Predsednik ZZB NOV Ljubljana—Šiška CVETO NOVAK Zbor iz prejšnjega stoletja Sto let zborovskega petja v Šoštanju V starodavnem in slikovitem mestu Šoštanj, ki je zadnje čase znan po štirih termoelektrarnah. katere delajo okrog polovico potrebne električne energije za Slovenijo, in skoro 200 let stari tovarni usnja, je bilo vseskozi prisotno tudi izredno pestro in razgibano kulturno življenje. Takrat, ko so živeli naši dedje in babice, ni bilo avtomobilov niti televizije in radia, zato pa je bila želja po družabnosti dosti večja kot je danes, ko se ljudje zapirajo v svoj svet potrošniških dobrin in tehničnih predmetov. Ko sem pred meseci pričel zbirati dokumentacijo in fotografsko gradivo za razstavo o foO-letnem delovanju delavsko prosvetnega društva ..Svoboda1* Šoštanj, sem nekje dobil tudi to objavljeno fotografija Na tej fotografiji vidimo 24 članski mešani zbor Pfevskega društva šoštanj že iz prejšnjega stoletja. Kako visoka narodnostna zavest je bia takrat prisotna pri naših prednikih priča dejstvo, da je zbor imel povsem samostojno društva Žal neverno, kakšna je bila takratna organizacija pevskega društva — mislim glede pravil in registracije. Znano je le, da je bil pevevodja tega zbora daleč naokoli znani šoš-tanjski organist in ljubitelj lepega petja Remic Jože, v sredini fotografije s taktirko v rokah. Zanimivo je tudi, da so člani zbora bih že enotno oblečeni z enakimi čepicami, ki so jih nosili moški in ženske. Žal je zadnja članica tega zbora Kosi Frančiška, ki bi vedela povedati kaj več, umrla že pred leti v visoki starosti preko 80 let Tako nimamo nobene žive priče več, ki bi nam lahko povedala kaj zanimivega o delovanju in nastopanju tega društva. Res škoda, da smo dostikrat tako malomarni do naših kulturnih vrednot, ki so jih ustvarili naši predniki, da jih nismo utegnili niti obiskati in zapisatL Ti podatki pa bi nam ob raznih jubilejih in pisanju naše lokalne kulturne zgodovine še kako prav prišli V. KOJC Z lučjo pri belem dnevu Preparatorjev je pri nas zelo malo ali pa skorač nič. Eden redki+i. je w Šmartnem ob Dreti. Rad ima živali in svoje delo. mlad je in pravi, da bo še dolgo vztrajal. Dela mu ne manjka in v njegovih delovnih prostorih Je pravi mali živalski vrt. Tole sicer ni družina.podobna pa ji je le. Številka 45 (507) - 16. novembra 1979 r£9 SMARTNEGA OB PAKI Leži 3700 metrov visoka Strmo nad njo se bleščijo najmogočnejši in najdrznejši andski vrhovi. Južno so štirje zobje Hiandoyev, ki se proti zahodu preko Nevada Pisca povezujejo s čudovitim Cacharaju, kjer se je pred leti smrtno ponesečil naš alpinist Igor Goli L Na severu pa kipijo v nebo severna ostenja Chopi-calqi in dveh Hiascaranov, najvišjih vrhov Cordiliere. To so za alpiniste jbolj zanimivi vrhovi V njihovih strminah so se preizkušali največji mojstri alpinizma od Re-bitscha preko Terraya do Jagerja, D'Andomberta, Casarotta, Des-maisona ... Tudi Jugoslovani smo bili prisotni v tem delu sveta, vendar se je naš poizkus, preplezati greben Chacrarayu, končal s smrtjo odličnega alpinista Gollija. Odpravi je pozneje uspelo osvojiti 6400 metrov visok Cho>picalqi. Naši cilji zaradi nezadovoljivih podatkov niso bili vnaprej jasni rkčrtovali smo eno težjo ponovitev in prvenstven vzpon v Huandoyu ali Chacrarajiu. Potovanje v Huaganuco je vsaj zame potekalo precej tragična Potem ko smo natovorili avtobus z vso potrelbno opremo in hrano, smo se vsi dobro razpoloženi odpravili iz Lime. Poi nekaj urah smo dosegli obalo Pacifika, le-ta me je razočarala s svojiimi žalostnimi rdečkasto-rjavimi ogromnimi sipinami Bolj smo se (oddaljevali iz Lime, tem očitneje ;smo se seznanjali s pravo sliko Peruja. Povsod sama revščina in beda. V nekem obcestnem naselju sem nasedel vsiljivim indijančkom in od njih kupil neko vrsto doma pečenega peciva. Iz vkljudnosti sem ga pred njimi pojedeL Kmalu sem začutil slabost v želodcu, ki se je stopnjevala. Ko smo se približevali več kot 4000 metrov visokemu prelazu, je svoje naredila še višina. Avtobus je moral obstati vsakih nekaj minut, jaz pa sem bruhal in bruhaL Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Huares, kjer smo nameravali prespa-ti preostali del noči Tu so težave dosegle višek. Zvilo me je vsakih pet minut in to tako močno, da se mi ie zdelo kot da mi trga črevesje. V mrzli noči sem se valjal po prašni ulici, zdelo se mi je, da bo z mano konec. Prepričan seir bil, da bom svojo pustolovščino končal v bolnišnic u No, stanje se je počasi izboljšalo in nadaljevali smo pot v Yungaj. Od tu smo nameravali z avtobusom v dolino Huaganuca Cesta je tukaj 3>eljana preko lede-niških rečic in preko strmih pobočij. V>znik avtobusa se je uprl. Na vse načine smo ga netako prepričali, da bo peljal v Hiaga-nuco, vendar smo že po nekaj kilometrih vožnje obstali na cesti Zgodilo se je najverjetneje takole: Šofer je izdrl salomonsko rešitev. Zapeljal je na rob ceste in proglasil avtobus za pokvarjen, nesposoben za nadaljnjo vožnja KONEC Prvi borci, aktivisti in zavedne domačije Janko Lesjak je maja 197S skupaj s Čulkom in Knezom stal na 66S4 m visokem Huascaranu. Andi 1978 Zadnji zapiski Lesjaka se tukaj končajo. Veliko bi še moral pisati, če bi hotel prenesti na papir vsa doživetja z odprave. Skupaj z Mišom Čulkom in Frančkom Knezom iz Celja je preplezal Ameriško—italijansko smer v najvišji gori Andov Huascaranu in dobil lažje omrzline na nogah. - Po odpravi je plezal najtežje smeri pri nas, v Italiji, bil je tudi v Fanskih gorah v Sovjetski zvezi. — Njegova strma alpinistična pot pa se je nenadoma končala v severni steni Tofane v Italiji. S Culkom sta se tragično ponesrečila v Italijanskih Dolomitih. V noči od 8. n;: maj 1942 so v bivši občini Šmartno ob Paki Nemci arctituli dvaintridcsci oseb. Tedaj so prišli tudi po gospodarja Franca Turineka. Okrog polnoči je obkolilo hišo deset Nemcev. Ker pri hišni preiskavi niso našli ničesar sumljivega, so veleli gospodarju, naj se obleče, da pojde z njimi. Tedaj je skozi odprta vežna vrata možu uspel pobeg, toda na dvorišču ga je ustrelil policist, ki je bil na straži Krogla gaje zadela v ledja, izstopila pa mu je na trebuhu. Gospodarja so spravili nazaj v hišo, gospodinjo pa so pretepli do nezavesti. Gospodarja so domači odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. Prvo organizirano delo proti okupatorju v Skorncm se pričenja z odhodom Jožeta Letonje v ilegalo. V Skorncm JL št. 20 pri svojem stricu Jožefu Letonji, p. d. Založniku, preživel svojo mladost prvoborec Jože Letonja. V ilegali se je zato tudi zatekel v Skorna Zato je bila v Skornem, kakor tudi v ostali bivši občini Šmartno ob Paki, poleg Letonjeve in Turinekove domačije v Velikem vrhu, Zaleznikova najtrdnejša postojanka Osvobodilne fronte. Izredno požrtvovalna je bila tudi žena Alojzija, ki je bila Jožetu Letonji druga mati Vedno je imela pripravljeno hrano za partizane. Ko so partizani 8. oktobra 1941 ob napadu na Šoštanj predanili v Skornem, so zavedne skorenske žene in dekleta preskrbele hrano za vse borce 1. štajerskega bataljona. Pri zbiranju hrane in pomoči prvim partizanom so se posebno odlikovale Letonjeva, Bizjakova, Kugoničeva, Podvratnikova in S taknetova domačija. Po brežiškem pohodu 1. štajerskega bataljona je decembra 1941 prišla k Ivanu Podvratniku v Skorno skupina partizanov Savinjske čete. V skupini so bili brata Jože in Vlado Letonja, Vili Reberšek - Čuk in še nekateri drugi. V kleti, ki je bila zelo zračna in suha, so jim pripravile Fanika, Terezija in Marija Podvratnik prezimovališče, jim kuhale, prale in šivale. Pri njih so imeli partizani Savinjske čete stalno prebivališče. Kasneje so bili sestanki simpatizerjev OF še v sušilnici Marije Bizjak, p. d. Ramšakove, Skorno št. 26, in pri Francu Kugoniču, p. d. Županu, Ferdinandu Staknetu, Skorno št. 17, Ivanu Podvratniku, p. d. Spodnjem Hriberniku, Skorno št 37, in pri Ani in Jožefi Bizjak, p. d. Vencerlovl Domačiji Ane in Jožefe Bizjak, p. d. Vencerlov:, so dali partizani ilegalno ime „Pri ženskah". Ana Bizjak pripoveduje:.. .Ko so se pojavili prvi partizani v Skornem, so začeli prihajati tudi v našo hiša S sestro sva jim dajali predvsem hrano, kolikor sva je pač imeli Dobro se spominjam dogodka, ko so 15. aprila 1943 prišli k nam Ela Letonja - Atena, Pongrac Raček - Matevž in še neki partizan Vinka Prišli so okoli 11. ure ponoči S seboj so prinesli veliko svinjsko pleče, ki smo ga dali takoj v lonec. Vsi smo imeli dobro večeija Povedali so mi tudi kdo so in da jih vodi komunistična partija. Ker mi je bilo všeč, kar so mi pripovedovali, sem jim obljubila stalno pomoč. Zmenili smo se za sestanek, ki smo ga imeli naslednji dan v gozdu za našo hišo. Povabili smo Pavlo in Marijo Ajdič ter njuno teta Pozabila sem, kar smo na sestanku obravnavali, zdi pa se mi, da smo ustanovili neki odbor. Od takrat so bili partizani rfasi stalni gostje. Prek poletja so se partizani mnogokrat zadrževali v Rožičevi zidanici v Skornem. Jeseni 1943 so partizani Pangrac Raček - Matevž, Ivan Strigl - Žuti in Ela Letonja - Atena pričeli graditi bunker v grabnu nad Spodnjim Hribernikam. Ravno takrat sva midve s sestro hoteli zgraditi novo drvarnica Deske sva dobili na žagi v Nazarjah, dali pa sva jih partizanom. Ko je bil bunker že zgrajen in so v njem partizani že taborili, so mi ga pokazali, da bi jih lahko obvestila, če bi bilo kaj nevarnega. Pisala sem tudi dnevnik. Imela sem popisanih že več zvezkov, ko so nekega večera prišli partizani Na okna in~vrata so močno tolkli in razbijali Zelo sem se prestrašila, mislila-sem, da so Nemci in sem zvezke vrgla v ogenj. Ko sem vsa v strahu odprla vežna vrata, so se mi smejali, ko so me videli vso prestrašena Bila sem tudi njihova kuriika. Redno sem raznašala radijska poročila. Vstajala sem že ob 3. uri zjutraj, se napravila, kakor da grem k maši, in odšla v Velenje, Paško vas in Smartna Včasih so mi dali terenci naslove hiš, kamor sem morala nesti poročila. Večkrat pa sem poročila polagala kar na okna in hišne prage. V Kokarjah sem pošto prinašala Micki Finkšt, za Moziije pa Pepci Mavhar. Na zvezo pa sem hodila tudi v Ljubijo in Braslovče." V Gorenjem je bila najzavednejša Delejeva domačija. Imeli so majhno trgovino in gostilna Od prvega dne sta sodelovala s partizani hči Marta in sin Rada Marta je bila mladinska aktivistka. Bila je v Gorenjem najpomembnejši član osvobodilnega gibanja. Partizani in simpatizerji so dobili pri njej vse, kar je bilo na razpolago v njihovi trgovini Nemci so jo ustrelili 23. junija 1942. Skupaj z njo so padle njene sodelavke Tončka Hramec in Štefka Irman iz Velikega viha, Lojzka Primožič, Zalika Puncer in Cilka Ježovnik iz Paške vasi. O teh svetlih likih slovenskih deklet, posebno pa še o Martini Deleja, je napisal Slatinčan Janez Diev žaloigro „Talci". Drupa najzavednejša hiša v Gorenjem je bila Satlerjeva. p. d. Bognarjeva domačija Gorenje št. 10. Oba Satlerjeva sinova Franc, mizarski pomočnik in Mihael, kovaški pomočnik, sta sc že jeseni 1941 povezala s prvimi partizani na terenu Šmartnega, posebno pa z Jožetom Letonjo - Kmetom. Po izdaji so oba odpeljali v zapore Starega piskrav Celju in ju ustrelili Zelo aktiven član narodnoosvobodilnega gibanja v Gorenjem je bil tudi Zvonimtr Pož, podporočnik bivše jugoslovanske mornarice. Kot upokojenec je živel v Gorenjem. Udeleževal se je ilegalnih sestankov ter zbiral hrano in materiaL Pa izdajstvu je padel v roke gestapu in podlegel v Mauthausnu. V Paški vasi je bilo več zavednih družin, ki so se hitro povezale s partizani Paško vas je organiziral v prvih dneh upora proti okupatoiju Vlado Letonja - Mirko. Osnovali so tudi odbor OF, ki ga je vodil zavedni in napredni kmet Mihael Ažman, p. d. Kovač, Paška vas št 17. Nemci so ga ustrelili v Mariboru 21. maja 1942, družino pa so aretirali Pri Primožičevih, kjer so se povezali: Franc, kmet Martin, kovač, in sestra Alojzija, so bili sestanki Osvobodilne fronte, največkrat v kovačnicl Zelo zavedna je bila tudi Ajdičeva domačija, p. d. Prodnikova, Paška vas št 3, kjer so sodelovali mizar Vinko ter sestri Nežka in Terezija. Tudi pri Puncerjevih, p. d. Plahutovih, Paška vas št 19, kjer so bili povezani mati Terezija, sin Alojz in hčerka Roza, so bili sestanki OF. Po izdaji je bila vsa družina aretirana. Mati Terezija je umrla v Auschwitzu, kjer sta podlegali tudi hčerka Marija in Frančiška. Sina Alojza in hčerko Rozo pa so ustrelili kot talce. Zelo aktivna je bila vsa Irmanova družina z Velikega vrha št 2, ki je bila povezana z aktivisti v Paški vasi. Irmanova diužina je vsa padla kot žrtev okupatoijevega terorja. Pet njenih članov je padlo kot talci, mati in hčerka Marija pa sta umrli v koncentracijskem taborišču. V Slatinah je bila leta 1941 prva postojanka pri Zagradišnikovi, p. d. Vrečnikovi domačiji, št 39,kjer sta se prvimi partizani in aktivisti povezala Zagradišnikova sinova Jože in Franc. Vsestransko jima je pomagala njuna sestra Tekla. V njihovi kleti in v Kuglu so bili sestanki z zavednimi Slatinščani in tudi Letušani. Poleg drugih so Zagradišnikovi vključili v Osvobodilno fronto tudi Kumrovo domačija pri katerih je bila potem do osvoboditve v Slatinah najtrdnejša partizanska postojanka. Sestanki so bili tudi v Ažmanovi, p. d. Kovačevi zidanici v Slatinah. V Slatinah je pričel sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem tudi Rudolf S top ar. Bil je tesno povezan s prvimi šmartinskimi partizani in se je udeleževal sestankov. Junija 1942 je odšel v partizane. Bil je kurir. Njegovo ilegalno ime je bilo Kitak. Padel je v boju IL grupe odredov z Nemci na Dobrovoljah 7. novembra 1942. V Slatinah je stanoval tudi Stanko Puklavec, finomehanik, ki je imel svojo delavnico v Celju. Z narodnoosvobodilnim gibanjem se je povezal takoj po prihodu okupatorja. V, njegovi delavnici v Celju so pripravljali orožje za partizane. Za trosilno akcijo v Šmartnem ob Paki julija 1941 je po izjavi Olge • Majcnove pripravil trosilne lističe. 13. aprila 1942 je bil aretiran. Ker ni hotel ničesar priznati, so ga strahovito mučili V zaporu je napravil samomor. t Druga domačija v Slatinah, ki se je takoj vključila v narodnoosvobodilno gibanje, je bila Klančnikova domačija, p. (L Tomaškova, sin Martin Klančnik, ki je delal v Celju v mehanični delavnici Staneta Puklavca, ki je bil pivi od aktivistov v bivši občini Šmartno ob Paki, ki je pričel s sabotažnimi akcijami Po prihodu Nemcev je odstranil kljukasti križ, ki so ga postavili na spomeniku prve svetovne vojne na pokopališču. Na bivši kaplaniji sredi vasi je bil pritijen velik plakat, na katerem so Nemci prikazovali prodiranje v Sovjetsko zveza Martin je ta plakat raztrgaL Martin Klančnik je v Šmartnem ob Paki dvakrat rezal telefonske žice. Kmalu nato so ga z njegovim mojstrom Stankom Puklavcem aretirali v Celju, takoj nato pa še vso Klančnikovo družina Pet članov Klančnikove družine je padlo za svoboda Kumrova domačija v Slatinah št 18 je bila ena najzavednejših in najpredanejših domačij v Slatinah. Partizani so jo imenovali z ilegalnimi imeni „Na ledini" in „Pri ljubici". Ko so se pojavili pivi partizani v Šmartnem ob Paki, se je z njimi povezovala Ivanka, sinova, Tonče in Franc in mati Ivanka je imela ilegalno ime Venera. Pri Kumrovih je bila tudi partizanska javka, pri njih se je zbirala pošta, hrana in diuge potrebščine. V gospodarskem poslopju pod sadno stiskalnico je .bil napravljen bunker, kamor so se zatekli bolni borci Na kozolcu, nedaleč od hiše, je bilo vedno pripravljeno prenočišče in hrana. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj —----——-----1 85. Obb strani je nekam resnobno stal Simo, fant, ki je pred tremi eti mendda pobegnil iz vojske, ker bojda ni mogel prenašati tegob tovrstneg^a življenja. „Vse to je neumnost", ga je bilo nenadoma Jišati. V/si so ga začudeno pogledali in njegova šala ko da je ibvisela vv zraku. A je hitro k njemu pristopil Joco. Molče je z očmi aziskovalal začudene obraze. „Kdo je pripovedoval nekaj o leumnosfcti? " Njegove oči so svareče zasijale, da je marsikdo »čutil mnravljince na hrbtu. 86. „Jaz", je spregovoril Simo in se vzravnal. „Name ne računajte, gospodje. Mislim pri tisti akciji v domovini. V Jugoslavijo me ne spravite nikoli več!" Zdaj je k Simi pristopil še Apis. „Daj srček, ne jezi se! Ali veš, kaj to pomeni? " Njegov obraz se je počasi zresnil. „Zavračaš čast, ki ti jo zaupa narod ..." „Ne morem, razumite me, ne morem!" Fant je skoraj kriknfl. Nato je brž dodal: „Pa ne bojte se, saj znam molčati o tem, kar je v meni..." 87. „Miro si slišal prejle? " Jocov glas je bil tih, a vsi so čutili, kako nevaren je. Stanku ni ušlo, kako je črnemu Jocu nagonsko segla roka pod pazduha bom v šolo še prihajal, če vam je prav..." je pohitel Simo in začel vidno drhteti. „Toda razumite, tja ne morem več ... „Kdor ni z nami, je odslej proti nam!" Jocov glas je bil še hladnejši. Pomignil je Apisu. Stopila sta bliže k Simi, ki so se mu od prikritega strahu razširile zenice. K>i\* V nedeljo je pred domačim občinstvom po treh letih znova zaigral Stjepan Hohnjec. Igral je zelo dobro, bil pa je tudi strelec prvega zadetka (na sliki) za svoje moštvo. Sedaj v zlati sredini Nogometaši Rudaija spet nekoliko lažje dihajo. V nedeljo so proti dobrim in že po tradiciji neugodnim gostom iz Hras-nice dosegli že svojo tretjo zaporedno zmago. Tako so trenutno v zlati sredini lestvice s trinajstimi točkami po trinajstih kolih, le gol razlika je še vedno negativna (14:17). Do konca jesenskega dela prvenstva sta še dve koli. V nedeljo čaka igralce srečanje v Bihaču, proti ekipi Jedinstva. Srečanje za Velenjčane ne bo lahko, saj je ekipa Jedinstva trenutno boljša za dve mesti in za dve prvenstveni točki. Domači igralci pa bodo gotovo skušali pozabiti hud nedeljski poraz v Zagrebu (6:0) prav v tekmi z Rudarjem. Toda pričakovati je, da bo trener Omeragič podobno kot v zadnjih treh kolih taktično presenetil nasprotnika in morda bo gostovanje Velenjčanov v Bihaču vendarle uspešno. V zadnjem prvenstvenem kolu pa bo v Velenju slovenski derbi, tokrat z nogometaši Maribora. Nedeljsko srečanje s Famo-som, ki so ga nogometaši Rudarja dobili z rezultatom 2:1, je navdušilo okrog 1500 gledalcev. Igralci so prikazali lepo igro in veliko borbenost, pa čeprav so bili pogoji za igro zelo težki, saj je bil teren razmočen, v drugem polčasu pa je tudi deževala Gostje so sicer prvi povedli po napaki domače obrambe, vendar so jih domači igralci v drugi polovici prvega polčasa povsem stisnili v njihov kazenski prostor in v tem obdobju dosegli oba zadetka. _ , Strelca sta bila najprej Hohnjec, nato Glišič, enkrat je mrežo gostov rešila vratnica, nekajkrat pa se je izkazal njihov vratar. V drugem polčasu je igra nekoliko izgubila na borbenosti, kar pa je razumljivo, saj je razmočen teren zelo izčrpal igralce. Kljub temu pa je tudi ta del igre zadovoljil gledalce, ki so že na samem začetku drugega polčasa videli lep strel Hohnjeca z glavo, žal, je s kakšnih šestih metrov streljal naravnost v vratarja. V 60. minuti pa je eden izmed obrambnih igralcev gostov izbil žogo iz svojega kazenskega prostora z roko, vendar sodnik tega „menda" ni videl. tesen poraz V predzadnjem prvenstvenem kolu slovenske nogometne lige so nogometaši Šmartnega gostovali v Izoli in izgubili srečanje z domačini z rezultatom 1:0 (1:0). V hladnem in vetrovnem vremenu sta obe ekipi prikazali dokaj dober nogomet, srečnejši in spretnejši pa so bili domačini, ki so uspeli doseči edini, toda odločilni zadetek. Igralci Izole, ki so na trenutke igrali zelo grobo, so dosegli zadetek z enajstmetrovke že v 25. minuti. Šmarčani so s hitri- mi protinapadi skušali presenetiti domačine, vendar je ostalo le pri nekaterih priložnostih, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. Najlepšo je zamudil A. Omladič, ki se je znašel sam pred domačim vratarjem, vendar pa je ta dobro zaščitil svojo mrežo. ŠMARTNO: Podgoršek, F. Omladič, Bric (Vrčkovnik), Rajkovič (Kregar), G. Omladič, Frangeš, Meh, Žalig, Kopušar, Prašnikar, A. Omladič. V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva bo na igrišču v Šmartnem ob Paki gostoval Železničar iz Maribora. elkroj vse bliže vrhu Nogometaši gornjesavinjske selekcije Elkroj nadaljujejo z uspešnimi igrami v vzhodni slovenski nogometni ligi V tem kolu so se doma pomerili z moštvom Kamnika in znova iztržili dve točki. Z novima točkama so se na prvenstveni lestvici pridružili vodečemu Kladivarju, ki je v tem kolu klonil doma proti Aluminiju. Vodilna na Icstvici imata dve točki prednosti pred tretjim Aluminijem, v zadnjem kolu jesenskega dela pa bodo nogometaši tik roja prosti. Razmere za igro so bile v nedeljo nemogoče. Domačini so sicer z igrišča odstranili novozapadli sneg, vendar je bilo to še vedno spolzko, na nekaterih mestih razmočeno, pred vrati pa povsem blatna Prave igre igralci obeh moštev torej niso mogli prikazati, izkazali pa so se z zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti. Kljub vsemu so bili domačini spretnejši in boljši ter so zasluženo zmagali. Rezultat bi lahko bil še precej višji. Domači napadalci so večkrat nevarno prodrli pred gostujočega vratarja, vendar se v blatu pred vrati niso najbolje znašli. Vsaj dvakrat so premagali tudi vratarja, prenizko odmerjene žoge pa so obtičale v blatu, tik pred črta Po dokaj enakovrednih naporih v začetku igre so domačini v pičli minuti povedli z 2:0. Vodilni zadetek je v 35. minuti dosegel Ko-lenc, rezultat pa je že v naslednjem napadu povišal Zeleznik. Tik pred koncem polčasa so gostje vodstvo znižali z avtogolom domačega srednjega krilca, sicer enega najboljših mož domače ekipe, zadetku pa je v največji meri botrovalo blata V drugem delu igre so domačini igrali še bolj podjetno kot v prvem, od številnih priložnosti pa so na izjemno težkem igrišču izkoristili le ena V predtekmi so mladinci Elkroja igrali neodločeno z vrsto Kamnika, rezultat pa je bil 1:1. Za Elkroj so igrali: Drevt Žunter, Kukec (Brezovnik), Zeleznik, Benetek, Vezočnik, Skok, Špende, Ermenc, Kopušar in Kolenc. J. P. gladka zmaga topolslce V petem kolu I. slovenske odbojkarske lige - vzhod so odbojkarji Topolšice gostovali v Žerjavu. To-polčani so pričakovali naporno srečanje, saj še niso pozabili lanskoletnega gladkega poraza s 3:0. V prvem se tu je bila igra dokaj izenačena, tako da so Topdščani z naporom dobili s 13:15, borben je bil tudi drugi set 12:15, v tretjem setu pa so domačini popolnoma odpovedali in izgubili z 0:15. Zadnji set, in s tem tekma, je bil dobljen z dobrimi servisi in bloki. Za Topolšico so igrali: Menih, Meršak, Marinšek, Globačnik, Žabkar, Golob, Božič, Nahtigal, Juvan in Kompan. Po petem kolu zavzema OK Topolšica z osmimi točkami tretje mesto na lestvici. DARKO MENIH Smučarski sejem v Velenju Kaj moramo vedeti, ko kupujemo smučarsko opremo Smučarski klub Velenje tudi letos organizira sejem smučarske opreme, ki bo v avli osnovne šole Anton Aškerc v Velenju in sicer v soboto, 17. novembra 1979 od 8. do 13. ure. Ob tem ne bo odveč, če spomnimo nekatere zahteve ob nakupu nove ali rabljene opreme. V današnjem času nam trgovine nudijo veliko vrst smuči, vezi in smučarskih čevljev tako domačih proizvajalcev, kot tujih. Ob tako pestri izbiri ima smučar precej težko nalogo, da si izbere primemo opremo. Izbira bo seveda odvisna od finančnih zmogljivosti in znanja smučarja. Davno je že minil čas, ko so smučarji izbirali tako dolge smuči, ki so dosegale iztegnjene dlani roke. Danes se priporoča manj izurjenim smučarjem znatno krajše smuči. To pa zato, ker so smučišča v večini trdno steptana, obenem pa močno grbinasta in jih smučar lažje obvladuje, če ima nekoliko krajše smuči. Pomembno je tudi to, da se je pri učenju začetnikov obnesla raba krajših smuči. Otroci do desetega leta starosti naj imajo smuči, ki po dolžini ne presegajo telesne višine. Pri manj izurjenih ali telesno šibkejših je prav, če izberejo smuči, ki so za 10 cm krajše. To velja še posebej za deklice. Starejši pionirji in mladinci bodo uspešno uporabljali smuči, ki so za 5 do 10 cm daljše od njihove telesne višine. Za ženske so ustaljene dolžine nekako med 170 in 200 cm, seveda pa je zadnja dolžina primerna le za zelo izurjene smučarke. Za moške je najprimernejša dolžina od 190 do 215 cm s priporočilom, da manj izurjeni ne bi nikoli uporabljali dolžine nad 205 cm, tudi če so večji in močnejši. Na splošno velja pravilo, da imajo smučarji, ki veliko smučajo ob žičnicah, nekoliko krajše in tudi za spoznanje trše smuči. Nasprotno pa lahko svetujemo vsem manj izurjenim smučarjem, predvsem takim z manjšo telesno močjo in splošno kondicijo, mehkejše snuči. Smučarske vezi s čevlji pomenijo trdno vez med nogo in smučko. Zato ni vseeno, kakšne so in kako se z njimi pritrdi čevelj, ker je od tega odvisen uspeh smučanja. Danes se uporabljajo pri alpskem smučanju samo vatnostne vezi. Varnostnih vezi je veliko vrst, med najpomembnejšimi in najzanesljivejšimi, ki se dobijo tudi pri nas, pa so „Marker", „Tyrolia„Nevada Look". Te tovarne nenehno izpopolnjujejo kvaliteto svojih izdelkov. Seveda pa izdelki drugih poznanih tovarn niso kaj dosti slabši od navedenih. Dolžino smuačrskih palic izberemo tako, da ob telesu postavljene segajo do sredine prsi. Naloga sodobnega smučarskega čevlja je ščititi stopalo, gleženj in golen ter povezovati smučarja s smučko. Od dobrega čevlja pričakujemo, da se dobro nosi, da ga lahko udobno obuvamo in sezuva-mo, da omogoča varno smuko in da je dovolj trpežen ter solidno izdelan. Za današnjo tehniko smučanja je osnovni pogoj visok smučarski čevelj, ki mu naklon uravnavamo z vzvodom ob strani oz. na zadnji strani. Pri nakupu velja upoštevati tudi, da omogoča izurjenemu smučarju visoka gdenica čevlja več varnosti, slabši smučarji pa naj raje izberejo čevelj, katerega golenico lahko z majhno močjo upognejo naprej. Prav tako je potrebno preveriti, če je konec golenice dovolj mehak in da t. i. spoiler, podaljšek na zadnjem delu čevlja ne tišči mišic na goleni. Paziti je treba tudi, da na čevlju ni ostrih, štrlečih robov, saj je lahko eden izmed vzrokov za hude poškodbe. Pri nakupu smučarskih čevljev vedno oblecite debele nogavice, v katerih smučate. Nikdar ne kupujte čevljev le po običajni številki, temveč jih obvezno obujte in tako preizkusite velikost. Notranja prostornina je namreč zelo različna. Upoštevati pa je treba tudi nasled- nje: da lahko čevlje obujete brez tuje pomoči, da niso ne preozki in ne preširoki, da imajo prsti dovolj prostora, da sedi peta dovolj tesno v čevlju, da je gleženj dovolj tesno oprijet, da ne tišči konca golenice, da se da notranji čevelj vzeti ven in s tem omogoči boljše sušenje, da ni čevelj pretežak. Katerakoli od naštetih zahtev, ki ni izpopolnjena v celoti, lahko krepko skali veselje do smučanja. Pri izbiri oblačil velja osnovno pravilo, da naj bo smučar na progi in na vlečnici dobro oblečen. Oblačila naj bodo topla. Vsi vemo, da veliko časa smučar porabi pri vlečnicah in žičnicah. Zato bodo zlasti ob mrzlih dnevih prišlo prav toplo perilo, nogavice in topla vrhnja oblačila. Precej je uveljavljen „kombe-nizon", torej enodelna obleka. Ker pa smučarji od časa do časa stopijo tudi kam na toplo, so kreatorji naredili deljiva oblačila, s pomočjo najrazličnejših zadrg - to so L L kombinezoni ali po naše deljivi kombinezoni. Izbirčneži, ki pa ne bodo zadovoljni s tako ..preprosto" smučarsko obleko, si bodo pač kupili tekmovalni dres iz superelastičnega blaga, ki je debelo oblazinjen na vseh občutljivih mestih,. Vsekakor pa velja, da ni vse dobro.kar je moderna Se prav posebej pri obleki. Smučarska oprema je zelo draga, zlasti za otroke, ki v letu ali dveh prerastejo obutev in tudi smuči postanejo premajhnf, da o obleki ne govorimo. Ni potrebna da kupujemo vsako leto novo oprema Mnogo bolj ugodneje je, da za nakup izkoristimo sejem smučarske opreme. Zatorej: udeležite se sejma s ponudbo svoje opreme ali z nakupom pri drugih ponudnikih. Upoštevajte pa gornja navodila in ne nasedajte lepim besedam ter reklami. TONE HRIBAR polovičen uspeh v odbojki Odbojkarji in odbojkarice so bili v tem kolu zopet le polovično uspešni. Igralkam Ljubnega v letošnjem tekmovanju v slovenski ligi nikakor ne gre. Premalo izkušenj izredno pomlajene ekipe botruje marsikateremu nepotrebnemu porazu. V dosedanjih kolih so velikokrat visoko vodile, pa na koncu vendarle klonile. Tako je bilo tudi v nedeljo na gostovanju v Celju. Proti igralkam Gaberja so mlade Ljubenke v prvem nizu pwedle kar z 10:0 in ga na koncu kljub temu izgubile na razlika Srečanje so v nadaljevanju gladko iz&ibilc. Že sam rezultat pa pove, da so bile povsem enakovredne domačinkam. Igralke Gaberja so zmagale s 3:0 (15, 13, 13). Srečanje v Celju sta sodila Božič iz Šempetra in Kugonič iz Topolšice, za Ljubno pa so igrale: M. Jeraj, J. Jeraj, Mori, Podmeninšek, Zalesnik, Orlovič, Cerar, Slokan, Orešnik, Klančnik. Uspešnejši so bili odbojkarji Topolšice, ki so tokrat slavili v gosteh. V Mežici so gladko s 3:0 premagali domačega Žerjava. Domačini so se resneje upirali le v prvih dveh nizih, v zadnjem pa so povsem klonili in niso dosegli niti ene same točke. V telovadnici osnovne šole v Mežici sta tekmo sodila Šonaja iz Sevnice in Kraner iz Maribora. Za Topolšico so igrali: Menih, Meršak, Marinšek, Globačnik, Žabkar, Golob, Božič, Nahtigal, Juvan. Igralci Topolšice so po petih kolih tekmwanja v vzhodni skupini slovenske odbojkarske lige na petem mestu. V prihodnjem kolu bodo doma pomerili z zadnjeuvrščonim Stavbarjem (ml) iz Maribora. J. P. za konec zmaga Preteklo soboto in nedeljo so bila na sporedu zadnja srečanja jesenskega dela prvenstva v ženski in moški rokometni republiški ligi. Rokometašice Šmartnega so zadnje srečanje morale, zaradi preplavljenega igrišča v Šmartnem ob Paki, odigrati v športni dvorani v Žalcu. Tu so premagale ekipo Mlinotesta iz Ajdovščine z rezultatom 18:12 (11:9) in tako pred zimskim odmorom pristale na 6. mestu. V prvem delu so bile gostje dokaj enakovreden nasprotnik, saj Šmarčankam ni uspelo ..pobegniti" več kot za dva zadetka prednosti. V nadaljevanju pa so zaigrale mnogo učinkoviteje in si z dobro igro v obrambi zagotovile prepričljivo prednost, ki je zadostovala za novi pomembni točki ŠMARTNO: D. Tajnšek, J. Tajnšek, Meh 2, Ostojič, Ktevzel, Omladič 4, Šmerc 8, Urankar 4, Strgat, Tajnik, Satler. slabo izvajala sedemmetrovke V zadnjem prvenstvenem srečanju v II. zvezni rokometni ligi -sever so rokometašice Velenja gostovale v Labinu in srečanje izgubile z rezultatom 19:8 (11:5). To je bil doslej najtežji j>oraz vcienjskih rokometašic v letošnjem prvenstvu. Omeniti pa je tudi treba, da je domača vratarka kar šestkrat ubranila njihov strel s sedetrunetrovke. Zadetke za Velenje so dosegle D. Golič 2, Podbregar 1, Džordževič 1, Bovha 2. Tako so velenjske rokometašice po jesenskem delu tekmovanja na zelo dobrem šestem mestu, v enajstih srečanjih pa so zbrale 10 točk. zmaga v zadnji prvenstveni tekmi V zadnjem kolu slovenske rokometne lige so rokometaši Šoštanja premagali moštvo Maribora z rezultatom 19:11 (11:8). Tekma je bila odigrana v izredno težkih pogojih za igra saj je celo tekmo močno deževalo. Po začetnem vodstvu gostov 3:0 so domačini uredili svoje vrste in rezultat izenačili. Do konca prvega polčasa so si priigrali prednost treh zadetkov. V drugem delu pa so napeli vse sile in povedli kar za 8 golov. Gostje so prednjačili v grobosti, saj je bil igralec Doberšek izključen do konca tekme. Strelci za Šoštanj: Pori 6, Lesjak in Stvarnik po 5 ter Javornik 3. Pred približno 150 gledalci sta srečanje vodila Bernard in Hafner iz Kranja. rudar trbovlje: šoštanj 27:28 (16:14) V sredo,7. 11..je bilo v Trbovljah ponovljeno prvenstveno srečanje tretjega kola SRL med Rudarjem in Šoštanjem. Rokometna zveza Slovenije je namreč ugodila pritožbi RK Šoštanj zaradi slabega sojenja in kršenja materijalnih pravil na prvi tekmi in določila novo tekma V nabito polni dvorani v Trbovljah, se je odvijala prava drama. Moštvo Šoštanja je srečanje zasluženo dobilo. Tekma je bila vseskozi izenačena in ekipi sta se menjavil v vodstvu. Prvi polčas je pripadl domačinom. V drugem delu igre« so rokometaši Šoštanja uspeli dcsq vodstvo treh zadetke*. Domačini! sicer zmanjšali rezultat, toda toči sta odšli v Šoštanj. V ekipi Šoštanja so dobro« prikazali odlični krožni napad« Stvarnik, Javornik ter oba vrani Slatinšek in Skok. Strelci za M tanj: Stvarnik 10, Lesjak 6, Poriji Kompan 3, Javornik in Špegel i-f Pri domačinih je bil naj boljšal danji igralec Krivaje iz Zavidanja Bartolovič s 7 zadetki. B. VOHAJ obetaven začetek kadetov Kadeti šoštanjske Elektre so i soboto pričeli s sklepnim tekm» vanjem v košarkaški ugi. V pnret kolu so igrali v gosteh, in sicer p ŽKK Maribor in premagali domači ne z rezultatom 77:94. Vsekakotf bila to pomembna zmaga kadetu Elektre. S igro so navdušili gledalci v dvorani. Predvsem se je izkad] Napotnik, ki je dosegel 52 kokt, kar je v kadetski ekipi velik dosežek Mladi košarkaši so pokazali, da r» nično sodijo v vrh slovenske ki šarke. Koše so dosegii: Vajdič I Gombac 3, Grobelnik 13, Kugooi 6, Cajner 12, Madžetko 4 ter Nt potnik 52. N.I dobra igra elektre V derbiju SKL je v soboto prd polno dvorano šoštanjska Elekto premagala Domžale z rezultata 82:73. Tekma je bila na zelo višal kakovostni ravni S prikazano ki so navdušili tako igralci Domžal, n tudi domačini. Gostje so se predstavili kot m<& na, na trenutke pa tudi zelo pok ekipa, saj so poškodovali najbofjfeji igralca srečanja domačina Udrih Kljub grobostim pa so domači zni zaustaviti v obrambi nekatere > vrstne strelce gostov. Za prikaz* igro lahko pohvalimo prav vse igri ce Elektre. Koše pa so dosegi: Sabolčki 29, Udrih 18, Štefane i, Trobiš 8, S. Breznik 11 in Kalnreii 10. NI GIBANJE PREBIVALSTVA MATIČNI URAD VELENJE: Poroke: Milojko KRALJ, roj. 1952, ključ« nič ar iz Velenja in Amalija BOŽI J roj. 1960, dijakinja iz Raven;]« OSTIR, roj. 1957, programer Šaleka in Verica TAMŠE, roj. 19S uslužbenka iz Velenja; Jože GRD DNI K, roj. 1956, strojni delov« iz Plešivca in Silva KLANČNIK,i 1958, krojačica iz Raven; Zajl OMERClC, roj. 1949, pleskar i Velenja in Marta VOVK, roj. 19S uslužbenka iz Velenja; Vekci POCAJT, roj. 1953, električa Škal in Anica TAMŠE, roi prodajalka iz Hrastovca; JožeJAl NIK, roj. 1956, sprevodnik Brezna in Jana KLANČNIK. n 1959, ekonomski tehnik iz Podg« Fikret SALKANOVIČ, roj. 1951 lesni tehnik iz Dere in Jasmini TADŽIČ, roj. 1961, administraliri tehnik iz Kozareca. Smrti: Franc PIRMANŠEK, rudar iz M vca 2, roj. 1933; Franc TEMPRi kmečki upokojenec, Hrastovec ti roj. 1913. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ: Poroke: Anton OBŠTETER, roj. 1954,j fer, Ravne 113/b in Ivica " TERNIK, roj. 1960, tehnična t ka, Ravne 36; Peter ZAPUSEK,! 1957, električar, Lokovica 67 Marica BORŠlC, roj. 1960, stil ka, Slatina 13. Smrti: Karal DRAGAR, upokoj. rud« i Zabukovice 63, star 71 let; I" PODVRATNIK, gospodinja, vica 137, stara 52 let; fl DOLINŠEK, upokoj. rudar, Migaj ca 59, star 67 let; Zdravko MAI NIČ, inv. upokoj. Celje, Ul. Frai žrtev 34, star 46 let. NENADOMA PRED AVTOMOBIL Iz Šoštanja proti Belim vodarnj peljal 22. oktobra voznik oseb« avtomobila CE 106 - 197 Maji Ambrož. Nenadoma je stopi i cesto pešec Martin Slemenšek. V znik je močno zavrl, vendar trio ni uspel preprečiti. Pri nesreči«j pešec telesno poškodoval. ZBIL PEŠAKINJ0 Voznik osebnega avtomobil 923-47 Antun Zacirkovnikjep 25. oktobra po Kajuhovi cesti i Šoštanju. Na prehodu za pdet zbil pesakinjo Ido Pirnat in joM telesno poškodoval. /ilka 45 (507) - 16. novembra 1979 l\=11 UiOV vas obveščevalec >131 koledar .A M dežurstva OBVESTILO LUŽN1K. Koroška c. kuharica, Šoštanj. onfr- *v16. november — Otmar ib^jS. 17. november — Eliza- slja. 18. november — Ro- h t Spljek, 19. november — _a ti srek, i 20. november — ind november — Marija 22. november — Cecili- ■2URSTVO VETERI-IJEV V VETERINAR-lr POSTAJI VELENJE 11. do 15. 11. 1979 Ivo MSOŽEN, dipl. vet. - Vele-, Vrnjačke Banje 7 DEŽURSTVO ZOBOZDRAVNIKOV V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE 17. 11. 1979 dr. Božo JEVŠEK, Kidričeva 17, Velenje 18. 11. 1979 dr. Božo JEV-'ŠEK. Kidričeva 17, Velenje •..GARSONJERO ali majhno stanovanje vzamem v najem za eno leto* ali več. Po dogovoru plačam v naprej. Ponudbe na telefon 851-811 od 7. do 15. ure ob delavnikih. Velenje ali Bližnja okolica. ^ UGODNO PRODAM črno bel TV sprejemnik. Marjana 4rfarovt. Letuš, Šmartno ob Pa- skj. Json,- ggfiP VEGRAD VELENJE išče manjše stanovanje ali sobe z možnostjo kuhanja za svoje Ponudbe pošljite na iv^ GIP Vegrad Velenje, oiŠna služba. 3. 11., 79 se je zgubil majhen črn kuž:ek z rdečo ovratnica Iščeta ga Polona in Primož. :6f- ga najde, naj nam sporoči v$efom 851-085. GODNO prodam osebni avtomobil zastava 101, letnik 1974. llnformacije in ogled avtomobila vsak dan, razen ob sredah, od 15. do 17. ure. Marija Potočnik, Šmartno ob " eti 58j. TERMOAKUMULACIJSKO iC 4 KCW prodam. Informacije tel. 8S51—018. |*2ASTrAV0 101, letnik 1978 prodam.. Informacije po telefonu 850—531 - popoldan. iAVTCO AUDI 60 L prodam, 11970. Informacije po bnui 852-153. ^ JA LJUBLJANSKI CESTI je -fvOžnik oodpeljal otroško pleteno 'jftpiio. IKer je bil viden, prosimo, da jopico čimprej vme v uredništevo Našega časa. PROEDAM trobento, skoraj noVo. Ffranc Ledinek, Topolšica Ft ffldi>. REDNI KINO VELENJE 16. 11. - petek ob 18. in 20. uri FILM NA OGNJIŠČU -ALI KAKOR VAM UGAJA -ameriška komedija. Režija: John Landis. Igrajo: Bili Bixby, Henry Gibson 17. 11. - sobota ob 18. in 20. uri KOMA - ameriška kriminalka. Režija: Michael Crich-ton. Igrajo: Genevieve Bujold, Michael-Richard 18. 11. - nedelja ob 18. in 20. uri KOMA - ameriška kriminalka. 19. 11. - ponedeljek ob 18. in 20. uri PREDVSEM POLICAJ — francoska komedija. Režija: Filip de Broca. Igrajo: Ani Gerardo, Philipe Noare 20. 11. - torek ob 18. in 20. uri RDECILO ZA USTNICE -družbena ljubezenska drama. Režija: Lamont Johnson. Igrajo: Margaux Hemingway, Mariel Hemingway 21. 11. - sreda ob 18. in 20. uri AVTO MORILEC - ameriški avanturistični. Režija: Elliot Silvestein. Igrajo: James Brolin, Kathleen Lloyd 22. 11. - četrtek ob 18. in 20. uri VRNITEV TIGRA -hongkongški karate. Režija: Jimmy Sau. Igrajo: Bruce Lee, Paul Šmith KINO DOM KULTURE VELENJE 18. 11. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - ameriška risanka 19. 11. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE -RDEČILO ZA USTNICE -družbena ljubezenska drama KINO ŠOŠTANJ 17. 11. - sobota ob 15.30 TOM IN JERRY - OTROŠKA MATINEJA - ameriška risanka 17. 11. - sobota ob 19.30 FILM NA OGNJIŠČU - ALI KAKOR VAM UGAJA - ameriška komedija 18. 11.-nedelja oh 17.30 in 19.30 CANTERBURIJSKE ZGODBE - italijanska erotična komedija 19. 11. — ponedeljek ob 19.30 KOMA - ameriška krimi- 21. 11. - sreda ob 19.30 RDEČILO ZA USTNICE -družbena ljubezenska drama KINO ŠMARTNO OB PAKI 16. 11. - petek ob 19. uri KOMA - ameriška kriminalka 18. 11. - nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - ameriška risanka 20. 11. - torek ob 19. uri CANTERBURIJSKE ZGODBE - italijanska erotična komedija Obveštščam občane, da naj ne ^sprejemaiajo v hrambo kakršnekoli preddmete od Marija Atama-$v iz Šasaleške 2 b, Velenje, ker i ni lalastnica le-teh. Leopold :obar, Š Šaleška 2 b, Velenje. Smrti: Marija ŽILNI K. upokojenka. Pondcr 4, stara 67 let; Vinko STE-FANČlC, upokojenec, Dobriča vas l/a, star 87 let; Alojz KRAJNC. upokojenec. Florjan pri G. Gradu, star 75 let; Vincenc PRIMOŽIČ, upokojenec, Vitanje 106, star 81 let; Stanislav TRAVNKR. upokojenec. iz Celja, star 71 let; Janez GLOJEK, skladiščnik. Sp. Krašc. star 59 let; Alojz Š PITA L. upokojenec, Velenje, Prešernova, star 71 let; Amalija SLAPNIK, upokojenka. Bočna 133, stara 71 let. Pokrovitelj razstave je Zveza kulturnih organizacij Vdenje. Razstava bo odprta do 19. decembra 1979. Otvoritev razstave Drevi ob 19. uri bo v knjižnici Kulturnega centra ,.Ivan Na-potnik" Velenje otvoritev razstave olj in temper slikarja Ari-stida Zornika iz Velenja. V kulturnem programu bodo sodelovali dijaki Gimnazije Velenje. zborov V soboto ob 16.30 in ob 19.30 bo v domu kulture Vdenje medobčinska revija pevskii zborw celjske, konjiče, mozirske, šentjurske, šminke, velenjske in žalske občine: Mladinsko gledališče V sredo ob 12. uri in ob 15.30 uri bo v domu kulture Velenje gledališka predstava Levstikovega MARTINA KRPANA v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Predstavi sta namenjeni učencem 7. in razredov osnovnih šol in srednješolski mladini Ure pravljic Ure pravljic za otroke 5,6 in 7 let so vsak četrtek oto 16. uri v knjižnici Velenje. Matični urad Velenje Rojstva Rodilo se je 27 dečkov in 32 deklic Poroke Suad KARALIC, roj. 1955, uslužbenec iz Velenja in Aida MUSEMIC, študentka, roj. 1957 iz Velenja Smrti: Ciril HRIBERŠEK, inv. upokojenec, Paka pri Velenju 74, roj. 1927 Matični urad Velenje: Poroke: Anton RAVNIKAR, roj. 1958, strojni tehnik iz Krške vasi in Ber-nardka LES, roj. 1956, študentka it Krške vasi; Mehmed ABADŽIC, roj. 1958 iz Velenja in Azira BRCANl-NOVIC, roj. 1961, delavka iz Velenja; Boris ZAKOSEK, roj. 1951, novinar iz Velenja in Mira TAMŠE, roj. 1955, novinarka iz Hrastovca. Matični urad Šoštanj: Poroke: Vinko VOVK, roj. 1950, šofer, Šoštanj Aškerčeva 3/a in Marija NAVODNIK, roj. 1957, konfek-cionarka, Šoštanj, Aškerčeva 3/a; Janko SOVIČ, finomehanik, Sv. Florjan pri Šoštanju n. h. in Marina VZGOJNOIZOBRA2EVALNI ZAVOD VELENJE Delovna skupnost skupnih služb. Vodnikova 3 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge TAJNICE delovne skupnosti za poln, nedoločen ddovni čas s poskusnim delam en mesec. Pogoji: — srednja izobrazba (ekonomska ali upravnoadministrativ- na), — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov v loku 15 dni po izidu razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v enem tednu po preteku roka za prijavo. t ELEKTRO STROJNA OPREMA Komisija za ddovna razmerja DSSS DO ESO Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DSS DO Elektro strojna oprema razpisuje prosta dela in naloge »VODENJE SLU2BE VPD DO ELEKTRO STROJNA OPREMA" Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidat je izpolnjevati še naslednje: * — najmanj višja šolska izobrazba — smer varnostni inženir, — 3 leta delovnih izkušenj, — sposobnost vodenja in organizacija dela, — zaželen strokovni izpit iz VPD. Družinsko stanovanje zagotovljena Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave razpisa, kandidatje bodo obveščeni 30 dni po opravljeni izbiri. Vloge z dokazili sprejema kadrovsko splošni sektor DO Elektrostrojna oprema, Preloge h. št, 63320 Velenje. V SPOMIN Včeraj je minilo peto leto žalosti in bolečine, ko sno te v Braslov&em ježem našb mrtvo, kamor te je zapeljal tvoj mož. JOŽICI GLINŠEK -AŠENBERGER Hudo je spoznanje, da se ne boš nikoli več vrnila med nas. Strtih src in s solzami v očeh vedno mislimo nate. Še vedno ne moremo dojeti zakaj, zakaj ravno ti? Hvala vsem za cvetje in prižgane svečke. ^fc • Zi-b .C S":e 1063' 851 -220 • - i :■ :.- 4: