14 didakta november 2013 Med teorijo in prakso izzivi vrstniške mediacije v regiji: kOnferenca na Ohridu / Andreja Kokalj / DIALOGICUM CGP Center za dialog in politike Misija OVSE v Skopju in nemška organizacija Forum Ziviler Friedensdienst (Forum Civil Peace Service) sta v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in znanost Republike Makedonije organizirala drugo mednarodno konferenco o vrstniški mediaciji, namenjeno razpravi o institucionalni podpori in regionalizaciji. Konferenca je potekala na Ohridu med 10. in 12. oktobrom 2013. Na konferenci se je zbralo 50 udeležencev iz ministrstev za šolstvo v regiji, predstavnikov šol, univerz ali drugih izobraževalnih institucij ter predstavnikov mednarodnih organizacij in organizacij civilne družbe iz balkanske regije ter drugih evropskih držav. Na konferenci so se predstavljale dobre pra- kse 1 , hkrati pa je bila to priložnost za krepi- tev regionalnega sodelovanja z izmenjavo znanja, pogledov in mednarodnih izkušenj s področja šolske ter vrstniške mediacije. V okviru konference so bile obravnavane teme kot so: možnosti za institucionalizacijo me- diacije, primerjava med sodišču pridruženo mediacijo in vrstniško mediacijo, spregovorilo se je o mehanizmih in orodjih za vključevanje mediacije v šolski kurikulum ter vključitev vrstniške mediacije v šole kot enega od dolgo- ročnih načrtov za zmanjšanje nasilja šoli. Potekala je razprava o regionalnih standardih in pristopu k mediaciji ter vprašanju formali- zacije regionalnega sodelovanja, predstavlje- ni so bili izzivi, vezani na evalvacijo vrstniške mediacije, ter pogledi na vlogo mediacije pri premagovanju etničnih in kulturnih razlik. V nadaljevanju predstavljam nekaj izzivov, vezanih na vrstniško mediacijo. Vrstniška mediacija (peer mediation) je eden od nači- nov, ki jih lahko šola uporabi za spodbujanje in razvijanje strpnega ter konstruktivnega razreševanja konfliktov. 2 Pri vrstniški medi- aciji učenci (vrstniški mediatorji) pomagajo učencem, ki so v medsebojnem sporu, najti rešitev spora in spremeniti način vedenja, ki je do spora privedel. Pogledi na izzive vključitve programa vrstniške mediacije v šole Posebna kvaliteta vrstniške mediacije je, da spodbuja pozitivno komunikacijo med ude- leženci – vrstniki ter opolnomoči učence, da sami prevzamejo odgovornost za razrešitev la- stnega spora preko dialoga, ob pomoči njiho- vega sovrstnika – vrstniškega mediatorja. 1 Več o vrstniški mediaciji na Hrvaškem v Pavlica, V. in Kokalj A., Primer dobre prakse – vrstniška mediacija na Hrvaškem, v: Didakta, št. 142/2011, str. 15–16. 2 Betteto, N. idr., Bela knjiga o mediaciji, str. 62. V okviru konference smo udeleženci iz regije poudarili pomembnost kakovostnih trenin- gov za vrstniške mediatorje, saj je to eden od načinov za vzpostavitev kakovostnih pro- gramov vrstniške mediacije v šoli. Različne nevladne organizacije (zavodi, društva) lahko preko svoje neprofitne aktivnosti pripomo- rejo k oblikovanju kvalitetnih programov za vrstniško mediacijo, sodelujejo pri obli- kovanju gradiv ter učnih pripomočkov za treninge vrstniških mediatorjev ali šoli nudijo podporo pri vzpostavitvi njenega programa vrstniške mediacije s svetovanjem ali ponud- bo treningov. Smiselno je, da se za šolske in vrstniške medi- atorje usposobi učitelje ali strokovne delavce, tako da v prihodnje šola sama usposablja učence za vrstniške mediatorje in s tem pri- hrani pri nadaljnjih stroških usposabljanj. didakta november 2013 15 Med teorijo in prakso Vrstniška mediacija pa ni zgolj eden od nači- nov za zmanjševanje konfliktov v šoli, temveč – kot so poudarili udeleženci iz Makedonije ter Srbije – predstavlja tudi orodje za boljšo vključenost učencev iz občutljivih družbenih skupin v šolo. Pri vseh prednostih vrstniške mediacije je smiselno posvetiti posebno po- zornost tudi zagotavljanju ustrezne pozitivne podpore in spodbude s strani vodstva šole, učiteljskega zbora in drugih zaposlenih ter staršev in lokalne skupnosti. Pogledi na izzive evalvacije programa vrstniške mediacije Še pred vključitvijo programa vrstniške medi- acije v šolo je smiselno razmisliti in določiti načine, kako se bo program spremljal in eval- viral (vrednotil). Evalvacija je postopek, po katerem se ovrednotijo in vsebinsko ocenijo koristne informacije, ki se zbirajo med izva- janjem programa vrstniške mediacije in slu- žijo kot povratna informacija o spremljanju programa, njegovemu razvoju, napredku in so podlaga za morebitne prihodnje izboljšave, spremembe ter zaključke. Pomembno je, da se vzpostavijo kriteriji in kazalci, po katerih se bo spremljajo napredo- vanje programa, ter določijo tudi merljivi cilji ali spremembe, ki jih želi šola z vključitvijo programa vrstniške mediacije v šolo doseči. Pridobljeni rezultati tako predstavljajo infor- macijo šoli, učencem, staršem in ustanovi- telju oziroma lokalni skupnosti o napredku in smiselnosti izvajanja programa vrstniške mediacije v šoli. Izzivi, ki smo jih udeleženci na konferenci izpostavili, so bili predvsem povezani z omejitvami glede pridobivanja objektivnih podatkov. Rezultati, ki jih prido- bimo z vprašalniki, ki se jih daje učencem o zadovoljstvu, na primer v zvezi z izvedenim usposabljanjem za vrstniškega mediatorja, so subjektivno obarvani. Smiselno je, da se subjektivnost rezultatov ozavesti tako pri tistih, ki evalvacijski material pridobivajo, kakor tistih, ki ga pripravljajo. Vprašanja, ki si jih je glede evalvacije smi- selno postaviti, lahko poimenujemo v trojki: KAJ – KAKO – KDAJ. Oseba ali skupina oseb, ki bo zadolžena za evalvacijo, se torej vpraša: kaj se bo merilo in katere kazalce se bo za to uporabilo (KAJ); kako se bo podatke pridobilo, ali se bo uporabilo vprašalnike, intervjuje, ali se bo podatke pridobivalo skozi igro ali kakšno drugo aktivnost in na kakšen način se bo podatke predstavilo (KAKO); ali se bo na začetku pripravila neka ocena obstoječega stanja, se bo podatke pridobivalo že med samim izvajanjem neke aktivnosti ali šele po njenem zaključku (KDAJ). sklep Regionalno povezovanje na področju šol- ske inin vrstniške mediacije je dragoceno z vidika delitve izkušenj. Izzivi, s katerimi se srečujemo, so v regiji podobni in zagotovo je nova priložnost za tovrstno sodelovanje pomembna. Konflikti so normalni in sestavni del življenja, tudi v šoli in med vrstniki. Vr- stniška mediacija je eden od načinov, kako učencem v šoli omogočiti neposredno izku- šnjo samostojnega razreševanja medsebojnih sporov ter jih tako tudi vzgajati v odgovorne osebe, ki medsebojne spore rešujejo s kon- struktivnim dialogom, iskanjem alternativ za razrešitev spora ter izbire rešitve, ki bo sprejemljiva za vse udeležene v sporu. Za otroke je poleg večkratne izkušnje, da so zmo- žni sami razrešiti spor brez posredovanja ali odločitve odraslega (učitelja, svetovalnega delavca), pomembno tudi to, da jim odrasli zaupamo, da bodo spore uspešno reševali in rešili sami.