Beseda slov. županom. Stara resnica je, a zmerom ae ponavlja, da kaže posestvo najbolje, kaj da velja njegov gospodar. Kedar vidimo poaeatvo zanernarjeuo in polje zapuščeno, pride nam pryo na misrl, da mora njih. lastnik biti ali lenuh ali pijanec. na vsak način pa ga obsodimo za zapravljivca. Ravno tako pa se pozna tudi pri ob<-ini, kakošenj da ji je zaatop in še (-isto poaebej kakošenj da je njen predstojnik. V tem pojrleda človek ali že na občinske ceste, ali pašnike ali gozde in celo lehko si napravi sodbo i-ez župana in več manj tudi čez vea občinski zaatop Ta bo le redko celo kriva. Župan biti je lepa čast, toda ona je združena z dolžno-tmi in ualaga veliko skrbi. Kdor torej vzprejme čast župana. vzprejmi; ob enem tudi vse njegove dolžnosti in poatane očitna oaeba, največkrat ae zato zadene ob vijega in to vaak, komur ni kaj v občini prav. Županu ae očita vsak nered in vaaka pomanikljivoat v občini zvali ae nazadaje na njegova ramena. In zato preetoji svojo častuo službo eelo tisti le težko, ki ima akrb za obi'-. zadeve in je kos svoji nalogi, hudo pa se godi možu, naj je aicer poatenjak od nog do glave. če kaj zanemari ali pa zvrne vae delo na piaarja. Ta nima po mislih srenjskih prebivalcev in more biti po pravici, drugega poala v obč. zadevah, kakor da lepo na papir spravi to, kar ae je v sejah obe. zaatopa aklenilo ali kar je župan sam v 8vojem področju izpoznal za dobro. Ako si pa pisar lasti ali pa že ima moei črez to, to ae amatra od njih rado le za alaboat župana in ae prej ali slej hudo vtepa županu. Dobro atori torej župan, če drži avojega pisarja, ako ga ima. trdo v njegovib mejah; ako ga pa nima in opravlja ali že sam piaarska opravila ali pa si naprosi rodoljubnega izvedenca da mu pride na pomoč v rečeh, katerih ne zmore sam, tembolje je za-nj, kajti tako ima vse aam v rokah in ne bode z lehka čeaar izpregledal, vedoč, da ne atori nihče drug tega, kar bi on opuatil. Veliko si alov. župan olajša v tem avoje delo, ako se drži alov. uradovanja ali f-e ga še ne najde, treba mu je brž skrbeti. da ga vpelje. Temu ae ne more nihi-e po pravici zoperstavljati, tako dovoljuje postava, terja pa ga zdrava pamet. saj more slov. župan le s težko veatjo podpisati kako piamo, ako ga ne umeje, celo pa ga ne more sam spisati ali če se kaj tacega loti, spravi le pravo žiobudro vkup, in bi je gotovo ne podpisal, ko bi jo^ppepoznal. Za to, da kdo epiše, recimo'nemško' piamo. ni zadoata, če zna za silo govoriti nemški ali če je par let ceaarja služil. Kaf se v goyoru ne zapazi, to pa štrli iz pism»..čloVeku kakor rogati kozel nasproti in ako '¦jk/rdobra duša, vzbudi v njem pomilovanje za župana, ako pa je hndomušen. debel po<meh ima za-nj. Oboje torej župan odvrne od sebe, ako vpelje alov. uradovanje, kajti 8 tem ve, kaj spiše ali pa podpiše. Mogo^e, da mu gre akraja, ker ae ni učil in se ni nikoli vadil pisati alovenski, malo trdo, toda to ne trpi dolgo in gibčen. kakor je po navadi alovenski župan, privadi se takemn uradovanju v malih tednih. ln za nj je potlej lepo zadostenje v tem, da vč in zastopi, kaj je apisal ali podpiaal, pri nemšketn nradovanju pa ne pride nikoli do tega. Nekaj pa je še posebno, kar terja od župana, da nraduje slovenaki, to je sklep srenj- skih računov. Da ga poda na koncu srenji, na to veže župana poatava in tak racun si ogleda lehko vsak, kdor živi v srenji in plačuje davke. Ljudje so v tem natenčni in veatni župan želi gotovo, da se vsak srenjčan prepriča, kako da je s srenjakim premoženjem goapodaril. Toda o tem se trdim Slovencem ni moč prepričati, ako je račun nemšk in ker človek v tacih rečeh kaj rad sumi, češ da more biti pri računu ni vse v redu, zato se izgodi tudi rado, da obvisi najvestnišemu županu tak sum pri ljudeb. Njegov izgovor, da ga je višja gosposka potrdila, pomaga mu malo, kajti ljudje ne verujejo tudi gosposki v tacih rečeh veliko in to bi vse odpadlo, ko bi se racun napravil alovenski in bi se tedaj vsak na svoje oči lehko prepričal, kako da stoji z njim. Ako torej sedaj, ko so si skorej že vae občine svoje župane odbrale, mi resno povidarjamo slov. uradovanje, imamo le blagor občin pred očmi in seveda bi celo prav ne bilo od naa, ko bi to opustili. Itnamo pa že tndi zadostenje v tem, da je več občin samo od aebe sklenilo alov. uradovanje, to pa najbolj take, ki imajo vrle, izobražene župane na čeln. Ni naš namen in menimo, da nam tudi ni treba jih naštevati, saj smo že o nekaterih, ki so v novejaem času tako sklenile, na drugem mestu poročali, upamo pa zato tem ležje, da jih bo Ieto3 še prav veliko tako atorilo. To jim bo vsekako v eaat, nikakor pa ne na škodo.