EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume xx. — leto xx. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JANUARY 7, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 5 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VLADA IZGUBO DIRKO Z VOJNIM DOBAVITELBI Zavlačevanje v nižji kongresni zbornici je omogočilo, da je ladja z letali j za špansko vlado pravočasno prišla na visoko morje. Clevelandski stavkovni odbor odgovarja predsedniku G.M. Sloanovo pismo, naslovljeno na delavce v tovarnah kor-poracije General Motors, mrgoli raznih potvorb, pravi odbor. Odbor, ki vodi stavko v tukajšnji tovarni družbe Fisher Body, nam je poslal v priobčitev Washington. — španska tovorna ladja Mar Cantabrico, vozi tovor letal in letalskih Motorjev v Španijo (vladi), je Včeraj odplula iz newyorskega pristanišča, prispela na visoko preden je zvezni vladi '^Pelo, dobiti od kongresa pooblastilo, da sme ustaviti poši-'jatije vojnega materijala v Špa-s tem je vlada izgubila "Melodramatično dirko z vojnim dobaviteljem Robertom Cuse-iz Jersey Cityja, ki je ta to-odposlal. In utegne se celo Ugoditi, da bo izgubila tudi dru-dirko, namreč s californij-skim municijskim izvoznikom ^iehardom Dineleyjem, ki ima v ''okah dovoljenje državnega de-Partmenta za izvoz (v Španijo) °^ožja in municije v skupni vrednosti štirih in pol milijona dolar-^®v. Vladni uradniki so sicer •ttnenja, da bo vzelo še najmanj ^8 ur, predno bo mogoče odpo-slati nadaljni tovor, toda Dine-včeraj izjavil, da bo nje-tovor v 24 urah lahko že na v Španijo. On je čakal vče-Samo še prihoda španskega ^topnika, ki se je zakasnil, da ^^Gvzame tovor, nakar bo isti "^poslan. Senat je sprejel resolucijo, ki (Dalje na 2. str.) ! sledečo izjavo, s katero odgovarja na pismo predsednika korporacije. General Motors Al-I fredu P. Sloanu, katerega so ob-IjaviU clevelandski dnevniki (kot oglas) preko celih strani: Če je bila kdaj servirana jav-' nosti kaka bolj munchhausen-l.ika (lažnjiva) storija, kakor je bila ta, ki jo je potom oglasov preko celih strani v vseh cleve-landskih listih razširil Alfred P. Sloan ml., tedaj je mi nismo še slišali. Najmilejši izraz, ki ga zasluži za to storijo, je "lažnji-vec"! Možje Mr. Sloanovega mentalnega kahbra so preveč dobro poučeni o vsem, da bi sami mogli verjeti izjavam, ki so tako nesramno potvorjene od začetka do konca, kakor njegovo pismo vsem delavcem korporacije. Človek, kateremu so znana dejstva, o katerih govori Mr. Sloan, mora zelo natančno pregledati ta dokument, da najde v njem nekaj, kar je vsaj od da-'eč podobno resnici. Dejstvo je, da korporacija : nadaljuje s smernicami, ki so odgovorne za vse dosedanje ne-prilike, dočim se je to odgovor- niji cd strani širokogrudne javnosti. Predstaviti se v vsaki kontroverzi z najlepše strani, je sicer nekaj vsakdanjega, vsakdo pa se zgraža zavijanjem z očitnim potvarjanjem. Če je imel Mr. Sloan, v mislih poslabšanje situacije, katero bi bilo treba reševati s previdnostjo, tedaj zasluži pohvalo, da je dosegel svoj namen. Ali vidi Mr. Sloan v mezdni lestvici, ki je najmanj za pet sto dolarjev nižja od minimalnega poštenega mezdnega standarda, ki ga je postavila vlada Združenih držav, mezdo, o kateri se sme reči, da je "najvišja u-pravičena mezda" poleg 25 mih-jonov profita, ki ga je korporacija napravila lani? Ali se Mr. Sloan upa govoriti, da bo "delo . . . nadalje odvisno od zmožnosti in uspešnosti", ko je bilo dokazano, da se je zahtevalo od delavcev skozi dobo več let tedenske prispevke v gotovini, da so mogli obdržati delo? Vprašanje priznanja (unije) in kolektivnega pogajanja bomo spustili mimo. .Mi namreč nismo razpoloženi za šalo. Vzeta kot celota bo morala iti Pred pogajanji med unijo in General Motors? Korporacija zahteva, da 'sedeči slavkarj^ zapustel njene tovarne; unija pa jamstvo, da ^orporacija ne bo začela (^montirati tovarn. ! "Amenška Domovi- Roosevclt oDozarja na na jezaspanske 1 ^ fašiste! voljo ljudstva nost krivično stvu. s to izjavo je Mr. Sloan uničil vsako pravico do vpošteva-nja njegove pozicije v kompa- naprtilo delav- Mr. Sloanova izjava v zgodovino kot dokument, ki bo lahko služil za vzorec vsakemu neso-cialnemu in protiunijskemu industrijskemu tiranu bodočnosti. Slov. šola S. N. Doma ^sled praznikov se zadnji dve ^'^boti ni vršil pouk v Slovenski ^^adinski šoli S. N. Doma na Clairju. V soboto 9. janu-pa se bo reden pouk zopet ^^■Žel. Nekateri učenci vsled Počitnic še niso vrnili vstopnic denarja od božične predstave: Jurček" in so torej starši pro-da gledajo, da to gotovo ®tore prihodnjo soboto. Pri bo-; ^'cni predstavi je bilo navzočih več bivših učencev šole, ki ^ Se izrazili, da jim je žal, ker ^ izostali iz šole in da bi se ra-J Zopet vpisali. Vsem tem in •^gim, ki pogrešajo slovenske-pouka, se naznanja, da se drugo polletje šole 6. .fbfuarja, vpisovanje pa se vr-ob sobotah tekom januarja sicer od 9. do 12. ure dopol-v šolski sobi št. 2, novo po-^ °Pje S. N. Doma. — Za Pro-klub SND, Mary Tva-učiteljica. 25-letnica in Mrs. Cyril Rant, 15319 SLOVENSKIM DELAVCEM PRI FISHER BODY GO. "Employees Committee" (kompanijska unija Fisher Body Co.), je razposlala pisma na delavce, zaposlene v tovarni Fisher Body kompanije, v katerih nagovarja c^e-lavce, da bi se vrnili na delo pod obstoječimi razmerami. Poleg je priložena nekakšna glasovnica z izjavo, katera se v prestavi glasi: "Jaz sem voljan vrniti se nazaj na delo kakor hitro mogoče pod delovnimi razmerami, ki so obstojale ob času izbruha stavke, ker verjamem, da se vsa nesoglasja lahko poravnajo po vrnitvi nazaj k delu." Tako piše na glasovnici, katero želijo, da jo podpišete in pošljete na skrivnostno poštno številko; zraven je pismo, v katerem tolmačijo njih namen, kateri je, da bi se pričelo s skebanjem, spodaj so pa podpisani "generali" in ostanki ponesrečene "kompanijske unije," kompanijski priliznjenci. Ta unija je nepostavna, zato se skrivajo tovarnarji za temi ljudmi, kateri tudi financirajo vso stvar in najamejo nekaj takih "garjevcev," da jih imajo za o-spredje svoje "sance." Na slovenske delavce se apelira, da naj nikar ne nasedejo temu vabilu, ker s tem ne samo, da naredite škodo sebi, pač pa tudi ostalim sodelavcem, kateri se borijo za boljše delavske razmere, za resnični življenski standard ter za človeško ravnanje z delavci od strani dobička la-komnih avtokratskih avtomobilskih tovarnarjev. Misli- (Dalje na 2. str.) DETROIT, 6. — Sinoči se je zvedelo, da je^iprava korporacije General Motors pripravljena začeti pogajanja z zastopniki avtne unij<^ (U. A. W.) ako se odstranijo k njenih tovarn "sedeči stavl^rji," dočim je na drugi strani u^ja pripravljena sestati se i,]**' zastopniki korporacije samo v'slučaju, da dobi definitivno z^otovilo, da korporacija ne bo .^kušala premestiti strojev iz »zaprtih tovarn drugam in z^la s produkcijo v drugih krajih. To se je zvedelo potem, je imel posredovalec delavslc.'-ga depart-menta James F. .Dewey dve konferenci, z zastc^niki korporacije in dve z zastopniki unije. Dewey je imel konferenco z zastopniki korporacij^.tudi danes dopoldne. Obenem se je zv'^elo, da je korporacija pripravj'jwia priznati U. A. W. kot poR'eiDvalko ali zastopnico delavce\V ni pa pripravljena priznali unije kot edine zastopnice delav- cev. Unija bo pa«jbrž vztra-jalaj,^a se jo >^|&t^astop-nico vseh produktivnih' delavcev korporacije. P r edsednik avtne unije Homer Martin in eksekutivni predsednik korporacije G. M. William S. Knud-sen nista sinoči hotela podati nobenega komentarja. Dewey pa je izjavil, da je treba premostiti samo eno zapreko, nakar bo omogočena konferenca zastopnikov obeh strani, ni pa hotel povedati, kaj je ta "edina zapreka." Dewey je videti optimističen in pričakuje, da se mu bo posrečilo spraviti zastopnike obeh strank skupaj. Uradnik korporacije so mu baje dali obljubo, da ne bodo skušali obratovati zaprtih tovarn tekom pogajanj. Unija bi v takem slučaju bila pripravljena odrediti evakuacijo tovarn družbe Fisher Body, št. 1 in 2, v Flintu, Mich., ki sta postali središče spora. Sugestira-no je tudi bilo, da bi se doseglo kompromis s tem, da bi korporacija umaknila injunjccijo proti "sedečim stavkarjem" v tema tovarnama, ki sede pri strojih že cel teden. Toda nobena stranka ni včeraj podala komentarja. Zadnjič nas je neki rojak iz L3S''naki™j'et N. R. A. jc fliorala iti, pravi predsednik, to- 'SgoTOriu'smria nedvomno i da probleitii, katere je skušala rešiti, so o-simpatizira z njimi, da pa je pod. Z Haitii ill aitieriško Ijudstvo zahteva od pritiskom javnega mnenja po-' stala previdna ter skrila svoje VSCh trcH vladtlih Vej, da jih SlOZHO TeŠijO simpatije do Francovih fašistov _^__ pod krinko bolj "nepristranske-, ga" poročanja. Včeraj pa je šment premotil urednika tega lista, da sta zopet pokazala nju- Predsednik je mnenja, da z ustavo ni nič narobe, potrebno je le bolj širokogrudno, liberalnejše tolmačenje. WASHINGTON. -4 Predsed-*------- no pravo barvo. V včerajšnji iz- nik Roosevelt je včeraj osebno daji "A. D." beremo namreč sle- prečital svojo letno poslanico deči fašistični hujskaški ocvi- kongresu na skupni seji obeh rek: S zbornic ter ob tej priliki opom- CADEKOVA PROŠNJA ODKLONJENA COLUMBUS. — Državno vr-. , ... j-vv J . hovno sodišče je včeraj odklo- akega policijskega kapitana J ■ T J. ci ■ , i u 1 J 1. , Louisa J. Cadeka za ponovno she socialiste. Seve E »ravi, vseh treh vladnih vei — zakono- ,.v . rojaške^- =" —zashsanje zavednosti. Torej bo Mr. M al- da. se složno lotijo cementni Icontraktor, Anton riško ljudstvo lani 3. novembra Malnar, deset dolarjev za span- jasno povedalo, da zahteva od v zadevi odklonjene- J , , , .. 7 . , . . , ., . reševanja i gp^ejemanja podkupnine. To so- narjev desetak kupil nekaj kro- nujmh socialnih in ekonomskih , u - ■ 1 J. 7-7-7 , . , ^ je Že pred dvema tednoma gel za pobijanje katoliških d«-,problemov, od katerih rešitve le j,, u ., hovncv i„ redov«k:. Nam se .di,.idyiser, blagor dežele. Zakon o # M Malmrjev desetak taftito gospodarski obnovi (N.R.A.) je""' f kar bi I,no re. zgleda »rerfno,; rešiti, so ostali z nami in čijo zadnjo sled krščanstva r da je sprejel več kot kracije.Toda on ne misli, da Je dolarjev podkupnine. Mož v ta namen potrebna spremem ba ustave. Ustava je dobra, po 60 tisoč se na- špamji in na svetu sploh. To je ^ ta namen potrebna spremem- {"T " dobro, dm ai znpom- K. iT.*.......J.,---Prostem pod kavcijo. trebno je le bolj širokogrudno, Njegov odvetnik William J. Co- rrigan je izjavil, da bo gnal za- m 70. nar pnspeval deset dolarjev, v ustavne debate pred 150 leti, o ^ . J_ • - fond, ki ga zbirajo demokratič-1 katerih je dejal, da jasno govo-ni ameriški delavci, da z njih po- j-e, da so se očetje republike za-magajo španskemu ljudstvu v vedali, da bo civilizacija ustva-njegovi težki borbi proti fašis- rjia probleme, o kakršnih se tični reakciji — proti Francu, Hitlerju in Mussoliniju! To jo je, tako razkačilo, da je v hudi jezi' izrekla novo laž, da je "E." zapisala, da je Mr. Malnar s tem dal "krasen vzgled rojaške zavednosti", kar se ni zgodilo, ker pri nas pač dobro vemo, da "ro- CDalje m S. fitr.) Mastne plače izvoljencev sistema Ave., Dearborn, Mich., ^I^znujeta 8. januarja 25 let-' skupnega zakonskega živ-Za to priliko jima Mrs. j'^Panc in hčere, 15707 Water-^ Road, čestitajo in želijo, da ^kata čila in zdrava še zlato Poroko. V bolnišnici Svetkovo ambulanco je bila j^. Poljana v St. Alexis bolniš-^'^0 Anna Ostanek, hčerka Jo-®Pha in Mary Ostanek, 708 ^st 157 gt Nahaja se v sobi 403. Progresivne Slovenke jy[ ob 7:30 imajo sejo piil ^ • Starman Progresivne Slo-| nke, krožka šl. 3. Članice naj j o gotovo navzoče. C1.AN KLUBA LAŽNJIVCEV V NEVARNOSTI BURLINGTON, Wis. — Farmar Matt Weiler iz Wetaskiwi-na, Albeita, Kanada, Je v nevarnosti, da izgubi člansko pravico v burhngtonskem Klubu lažnjivcev. Mož je namreč pravil, da je na njegovi farmi zra-stel krompir, sedem in pol palca dolg in štiri palce .v prerezu, zdaj pa ga dolže, da je govoril — resnico. Resnice pa člani tega kluba ne smejo govoriti, če nočejo izgubiti članske pravice. (Burlingtonski organizirani laž-njivci bi morali podeliti članski certifikat našima sosedoma Lojzetu in Jaki; ta dva bi ga ne zapravila tako lahkomiselno, kakor Weiler . . . ) "Žužemberk" Vse člane društva "Žužemberk" se poživlja, da prineso ne-, prodane tikete nazaj do petka; zvečer k predsedniku, tajniku ali blagajniku. Kdor jih ne pri-: nese, bo moral plačati vse, ker se bo smatralo, da jih je prodal. ■ Gospodinjski odsek SND i V petek 8. januarja ob 8. uri | zvečer se vrši seja Gospodinj-i skega odseka S. N. Doma na St. Clair Ave., in sicer v starem po-, slopju. Članice so prošene, da se i v polnem številu vdeležijo. Seja Društvo Svoboda, št. 748 SN-PJ, ima jutri zvečer ob 7:30 se-j jo v čitalnici SDD na,Waterloo' Rd. Članice naj bodo gotovo j navzoče. odbora Clev. fed. v pomoč bra-niteljem demokracije v Španiji. Smrtna kosa Staršem Louisu in Mary Hočevar je umrl triletni sinček Donald. Spadal je k društ\|i Mir, št. 10 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8. iz hiše žalosti na 9407 Reno Ave., pod vodstvom pogrebnika Louisa L. Ferfolia. Seja in shod Opozarja se vse člane in članice kluba št. 27 JSZ, da se vrši redna mesečna seja v soboto 9. jan. ob 8. uri zvečer v prostorih kluba v SND. Da se ni se-; ja vršila v rednem času je vzrok, i Novo leto, ta petek se pa vrši shod v City klubu, na katerem bo govoril poročevalec, ki se je WASHINGTON. — Zvezni ^^^hajal v Španiji. Govoril bo o jaška zavednost" res ne more i- kongres je včeraj odkril imena ^^^merah, ki se godijo tam. meti pri tem nobenega opravka, ygg tisoč Američanov, katerih sklicuje mladmska liga saj se ne gre za kako domačo piača in provizija ali bonus znn,- stranke. Upam, da se ga prireditev, temveč za ohranitev letno več kot 15 tisoč dolar- "beležite. Upam tudi, da se ude-svetovne demokracije! Potem je jgy Na vrhu te liste je milijo- ^ polnem številu. Po- seveda morala pogreti tisto o carski lastnik verige žoltega ^ažite, da ste v resnici za napre-"vlivanju krogel za duhovnike' g^sopisja, William Randolph — Tajnik. in nune , kakor bi imel Franco Hearst, ki je dobil letne plače v Smrtna kosa v svojih strelskih jarkih same skupni vsoti pol milijona dolar- V sredo je po dveletni bolezni škofe, župnike, kaplane, meni- ^a njim pa pridejo po vr- i preminula Mrs. Frances Žurga, he in nune, kar zabeli z opazko,' . filmska igralka Mae Wc^t roj. Tekauc. Stara je bila 58 da si morajo katoličani to "za- g <^480,833, Alfred P. Sloan, let in je stanovala na 14923 As-pomniti", kar je z drugimi be- predsednik korporacije General pinwall Ave. Rojena je bila v sedami poziv na bojkot (Mr., j^jotors s $374,505, jeklarski vasi Jagorje, fara Strcjan pri Malnarja). In da bi vse skupaj ^lagnat C. W. Guttzeit iz Latro- Doljenskem Teljaku. Tukaj za-"bolj držalo", še nekaj krokodi- s $398,808, filmska pušča žalujočega moža Mathewa lovih solz zaradi "sirotnih o- igialka Marlene Dietrich s $368- in 9 otrok, Josepha, Mrs. Fran-trok", pri čemer pa popolnoma QQQ predsednik filmske korpo-ices Horvath, Louisa, .Jane. pozablja, koliko čevljev, oblek racije Twentieth Century-Fox Mary, Mathewa, Rose, Franka in mleka, kruha itd. bi se lah- g $344 230, eksekutivni podpred- i" Williama. Pogreb se bo vr-ko kupilo s težko prisluženim gednik korp. General Motors šil iz hiša žalosti v cerkev Ma-denarjev naših rojakov, ki leži j William F. Knudsen s $325,869, rije Vnebovzete v soboto ob 9. zakovan v ledu propadle "naj-, fjjjngjjj jjj radijski pevec Bing zjutraj pod vodstvom Grdino-varnejše banke na svetu"! Crosby s $318,907, predsednik vega pogrebnega zavoda. Tako, rojaki v Girardu in pri;p. w. Woolworth Co. B. D. Mi- člani "Slovana" ; nas, zdaj veste, da se A. D. Her s $308,800 in predsednik Člane, pevce in tudi častne postavlja za Francove fašistične korporacije International Busi- člane pevskega zbora Slovan se morilce. Zdaj ne morete več ^ess Machine Thomas J. Wat- poživlja, da vsaj do nedelje vr-dvomiti o tem. "A. D. je samaiggn z $296,028. Podatke je pre- ne jo vse vstopnice od konccrta, prostovoljno razpršila vse dvo- gkrbel zvezni zakladniški de-! da se bo lahko vse uredilo dru-me o tem! partment in se nanašajo samo gi teden, ko so računi veselice. --na plače in provizijo ali bonus. Prosi se tudi, da prinesete pla- Stanovnikova umrla teh ljudi, dočim ostali njihovi' čilne knjižice, da se vse uredi. Sinoči je umrla Ana Stano-1 "»ff®' If,/!™" "vesticij: Dne 16. januarja je letna ^ja itd.) niso vključeni. zbora m volitev odbora za leto ----1937. Prosi se. da upoštevate SUHAČ MORA PITI VINO : ta poziv in da pridete na sejo NEW ORLEANS. — Škof januarja. suhaški j Seja Redna seja društva Woodmen Kratko pa jedrnato Na včerajšni komentar—podlost, pod naslovom "Velikodušen dar" v Ameriški Domovini." Naj bo moj komentar ali odgovor tale: Od društva Ribnica št. 12. Slovenske Dobrodelne Zveze sem sprejel svoto 7 dolarjev in 48 centov. Pri tem društvu je ustanovitelj in član tudi Louis Pire, urednik Ameriške Domovine. Pirca bi vprašal, komu je ta denar namenjen: fašistom ali braniteljem demokracije? — Louis Zorko, tajnik, nik, stara 25 let in stanujoča na i : 6707 Bliss Ave. Truplo pokojni-1 i se se nahaja v pogrebnem za-, vodu Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti bo- ■ JaJi^es Cannon, znan demo poročali jutri. križar, ki pravi, da bodo Združ.l države zopet "suhe" 1. 1945, je Circle, št. 110, se vrši jutri zve-"Verovsek" , včeraj na konferenci metodi- čer ob 8. v Slovenskem dtlav- V petek zvečer je redna seja istovskih škofov priznal, da "za- skem domu na Waterloo rd. /a-i dramatičnega društva "Anton! uživa vino" — ker je zdravnik bi se tudi vse članice Hlpplei : Verovšek". Ker je to seja pred | tako odredil. Pravi, da ga jem- Guards, da so gotovo navzoče. : prireditvijo, je važno in potreb-1 Ije po 30 kapljic naenkrat in da kjer se bo ukrepalo neiraj po-I no, da se je udeleži vsi člani. |se mu ne dopade. sebnega o njih. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. januarja, 1937 "ENAKOPRAVNOST" Ownec*. and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. « PUB. CO. VATRO J. GRILL, President IVAN JONTEZ, EcillOl-6231 HT. CLAIK AVE.—HEncler.son 5311 - 5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po jaznašalcu v Cievelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev .......$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v ClevelM.;)dzvalo pismo, da še nadalje ostanejo člani te potrebne ak-l cije. Organizacija the Ohio! Association for Social Security) in tudi druge grupe ki se bore; za socialno zavarovanje bodo| imele dovolj posla, da se amen-; dira v dižavni zakonodaji sprejeti zakon. Izboljšati se ga pa I mora, ker je v sedajni obliki, pomanjkljiv in ne nudi nikake' zaščite sedanjim brezposelnim.' Iz poročila navzočih društvenih, zastopnikov je razvidno, da je dokaj društev sklenilo finan-, čno pomagati centralnemu od-boi-u, kateremu ni mogoče vršiti dane naloge brez denarnih sredstev. Razmotrivalo so je apel or-! ganizacije Workeis Alliance of America. Omenjena organiza-' cija namerava predložili svoj program kongresu v Washing-' tonu. 9. januarja bo podan ta načrt potom National Radio Hookup po predsedniku David Lasserju, pobijal ga pa bo predsednik narodne trgovske zbor-j nice, za njim pa bo govoril administrator Hopkins. Komur bo dana prilika naj posluša. Odborom društev, kakor tudi posameznikom se priporoča, da pišejo, ali brzojavijo kongres-nikom in senatorjem, da podprejo program Workers Alliance. Velike važnooti je za celotni živel j, drušLva, trgovce, male obrtnike, kakor tudi po-, sameznike, če se delavce obdrži pri delu, da jim je možno plačevati mesečne asesmente pri društvih in pri trgovcih za potrebščine. Cas je kratek med 11 in 15 tega meseca bo kongres razmotrival o preje imenovanim načrtu. Toraj pišite kongrss-manom takole: ! Home of Repieaeii'aiiviN, | Washington, D. C. (Ime kongres rti a na) ' Dear Sir: , 1 urge you)' support and vole' for the program of the Woikers Alliance of America. I Na lo se podpiši te in oddajte' na pošto ali pa brzojavite. Društvenim zastopnikom se priporoča, da so \'si navzoči pri prihodnji seji, da lj izvoli odbor. Navzoč bo tudi govornik; iz centrale, kateri bo podal v' govoru marsikaj zanimivega. j Jos. Merhar, zapisnikar: žane v Pliskovico v- neko bolj malo vas na Krasu in odzveta; mu je bila čast nadučitelja. Bil je samo učitelj y Pliskovici in s tem je zgubil boljši zaslužek.' Služil je tam mnogo let in zopet se je povspel za nadučitelja v Tomaju v deški šoli in je bil moj učitelj celih pet let. Kot vidim se ta narodna družina še vedno nahaja v Tomaju. Pouče-' val je nemščino in velikokrat nam je čital in tolmačil članke iz časopisov iz Trsta, ožit o; ; iz Popolo di Trieste in iz II S: varotore, dva italijanska 1' Nadučitelj Anton Ko; » oče pojkojnega Srečka KoK je bil tako razgrel nekeg? ; atrijskega častnika radi na -nosti, da mu je isti častnik kel, da ako bi ne bil učitelj, -bi mu vrgel rokavico, to pi' ni, ako bi jo on pobral bi i \ dvoboj. Seveda oficir :;i i ' napravil. Anton Kosovel je bil v--j premeščen iz Sežane v Plib..ovi-co m kdor pozna te vasi ve dn je bilo to ponižanje. F. M. f-nip-i Glas Napredka, št. I32JSKJ ŠKRAT Kot običajno so prve dni januarja želi vsem srečno novo leto. Koliko se uresničijo te besede pa povedo nasledni dnevi. Tudi budalo in lopov nista Tudi jaz se pridružim voščilcem naša ... in voščim vsem članom in čla- ,, „ . nkam amšhm pn 'T%ip«dku je v ISSiwem Wanmn m mawre 9wed%,ih drwkev. ter vsem g^.|PnobMl.zwMnnvo premadjmm-jjemin wtakljicMn bg* ° , skvnio. m he- s*,nazada^ paib WK»1%u Ena-isedn«" 8pwK,ja%i%,, ki im tako :o;%nivn()9ti ifeselo. :adra\'o ini^ISaja' da Iga poiiatlskujein i, ce-. 6,10 iiovo leto. loti- Okusi ■^aj bo že tako ali tako, jaz Na novega leta dan sem pre-v-dek, št. 132, JSKJ je bilo ganjal Silvestrov krok lepo pri (ilenjeno da se seje vrše pol domačem ognjišču kot se za -i^rem, to je drugi petek v me-izgrevano dušo spodobi. Saj u v navadnih prostorih v j veste, človek ob takih prilikah ~ iovenskem Društvenem Domu. ni za nobeno rabo. Ni ne ža-Kar jaz značim za sejo je zbira- losten ne vesel. Edini občutek, vsaj polovice članstva po ki ga ima in se ga zaveda, je velikosti društva. Nikakor pa^ ta, da je v njem vse votlo. Lah-pri meni no velja za sejo nava-; ko bi tudi rekli, da je človek v deu sestanek društvenega od- takem položaju za vse na svetu bora in par članov in to se godi popolnoma nevtralen. To se pri večini društev. Ne vem kaj j pravi za vse. razen za svojo gla-bi človek naredil, da bi privabili vo. Ta pa je navzlic svoji vot- o Kosovelu i Ko sem bral božično izdajo 1 Enakopravnosti mi je nekaj ši-! nilo v srce ko sem bral ime mo-j jega sošolca, Siička Koaovel. Njegov oče je bil p. moj učitelj, ali nadučitelj, ko sem pohajal v j šolo v Tomaj. Ker se nisva videla dolgo vrsto let, sem vedel, da se nahaja nekji v Jugosla-j vi ji, toda prav nič niriem vedel 8 kom si ubija življenje. Bil je zelo mailjiv iu prijazen deček. Tudi njegov oče, Anton Kosovel je bil zelo dober učitelj že koti mlad iant se je povspel do nad-! učitelja v Sežani. Radi narod-1 ne ideje je bil preineattn iz Se-| Boj španskih delavcev 2e precej časa opazuj časopisih gibanje za ])" -španskim delavcem ki st bui " proti fašistom. Časti je vie&y delo, teh na: ih rojakov, I'e; zavedajo kako njuno pot a je pomoč, onim ki se tak. ■. '-bro bore, ne le samo za šr pač pa proti reakciji ccleg., ta. Doižnosi naša je, da strgamo materija Ino kar nai-i j<^ meči, kakorludi da opo;i-i,ij;;-mo ljudstvo, čemu je ta *- ■; ■ ; Španiji. Tam se jc začel k ■ daleč pa bodo še segali p! tega vojnega ognja? Tod- nt':; še nadaljnega opomina kakšna je svetovna situacija sedaj, bi bil čudež ako bi ne bil pri;'.f dr-zadnji kotiček te zemlje 'u! i.' posledic. Že zdavnaj tiem ponavlj;'; . .• ponavljam šf danes, da lian. -nja doba preobiaia nikakv • ne odgovarjajočega kapitai' nemu sistemu v drugo dobu a.-bo lahka. Kako dolga pa bo i;: doba, jc odvisno ne samo od zavednega proietarijata, pač pa od slehernega človeka kdor čuti in hrepeni za boljšo, lepšo in svetlejšo bodočnost človeštva. Zato delavci in delavke in sploh vsak ki čuti z nami, ne prezrj-mo boja ki ga danes bojuje španska ljudska fronta, podaj-mo jim roke, vsak dar, vsak mali prispevek jim je v pomoč, obleka, jestvine. gotovina, vse je dobrodošlo. Nam ne sme biti vseeno kdo zmaga v Španiji, demokracija ali fašizem, kajti demokracija je nase življenje, fašizem naša smrt. To nam mofa biti v mislih, kajti s tem principom se boie danes delavci ,y, Španiji. Nemčijo in Italijo že stiskajo fašit&tična pota. Zmaga' fašistev v Španiji bi pomenila še hujšo silo borba demokraci-| ji. Ne preziite če \am kdo ponudi nabiralno polo za pomoč španskim delavcem, darujte po svoji moči, ali pa pošljite na '■ 6409 SI. Clair Ave. Mr. Zorko^ je tajnik te organizacije. I M. Preijcl članstva na sejo. jlosti tako neznansko debela, da Naj bo že tako ail tako, jaz se človek kar čudi, kako jo '"THaim vse člane in članice dru-Vore slabotno telo okrog nosi-ž-va Napredek na prihodnjo se-jti. Pa kaj bi vam pravil, saj ■o v petek; 8. januarja. Na pro-, sami veste, kako je, kadar ima arnu bo vpeljevanje novih u-1 človek poštenega mačka. - dnikov. ali ixilje rečeno na- geni vzel v roke knjigo, ki u.,1 jeva nje starih uradnikov. P^u^gj^ jq ge iz starega kraja pri-i ot sem že prej omenil, da bo-L^^g^j kot spomin na tista leta, ►lie navzoče na seji ne samo^j^^ gem v šolski klopi hlače tr-borniki, ampak tudi skupno j Slovensko slovnico sem mstva, da boste slišali sklep j y^el v roke. Klin se s klinom ctmberske seje. j zbija, sem si mislil, kajti če je John Ko'iosec, predsednik katera reč na svetu, ki jo že od nekdaj prav tako navdušeno sovražim kot mačka po prekrokani noči, je to slovnica, zlasti slovenska sloraica. Kajti že od nekdaj sem bil takiii misli, da vtepati človeku v glavo pravila jezika, ki se ga je v zibki učil, je največja neumnost in neodpustljiva potrata časa. Kdaj pa je bil še kdo od slovnico sit. to bi rad vedel. Če % '.ADA IZGUBILA DIRKO Z VOJNIM DOBAVITELJEM (Dalje s 1. strani) pooblašča zvezno vlado, da sme Izstaviti v Španijo namenjene pošiljke orožja in municije, po . lanj kot enourni debati in soglasno. V nižji kongresni zbor-.ici pa je to preprečil farmarsko-delavski kongresnik John Tou- .. aint ISerruird iz Aiinnesote, ki' "»dmo etlen nima mc v glavi, . di prvič v zveznem kongmaau.! njegfovo i»8anje raao(ie. Načelnik Icongi-esnegfi odselka za! **1° osdoidco i)aniet, pa naj trn inozernslte odnoSaje SSam I). Alc.i slovucno ae talco cio inJce ,)ra- Reynolds, ki je mislil, da ne bo| (Dalje na 3. str.) nobene opozicije, je predlagaj,! ' da bi zbornica takoj prešla na j ki je pozneje pojasnil, da je to razpravo o resoluciji. Tedaj se'storil zato, ker smatra, da je je oglasil Bernard z; "Jaz ugo-jbila pristranska, ker se nanaša Vcirjam." S tem je zavlekel pro-1 samo na Španijo. "Če hočemo i-ces sprejetja resolucije za dve u- j meti nevtralnostni zakon, tedaj ri. kar je zadostovalo ladji Mar, vključimo vse dežele, ne samo Cuntabrica, da jo je odkurila iz} Španijo. Če smo za nevtralnost, ameriških voda (ki se nehajo 3 tedaj bedimo nevtralni in nikar milje cd obrežja). Pravila na-[ne diskriminirajmo", je dejal mreč zahtevajo, da je treba v j ter pristavil, da ne simpatizira takih slučajih (če ni soglasne-' ne s fašističnimi niti z levičar-ga pristanka) sprejeti poseben i skimi silami v Španiji, temveč dnevni red, določiti čas za deba- je samo goreč pristaš miru. tiranje, razmotrivanje o dodat-' Ladja Mar Cantabrica je od- kih in še več drugega. To pa pomeni zavlačevanje. Člane senata je to zavlačevanje razjezilo, da so zaključili svojo sejo, kar pomeni, da bo sprejeta resolucija šele danes podpisana od pred- plula iz newyorske luke ob 1.45 popoldne. Spremljala jo je zvezna obrežna stražna ladja, da bi jo ustavila in privedla nazaj, a-ko bi kongres sprejel in predsednik podpisal omenjeno reso- aednika senata Gainerjti (pod-j lucijo, preden bi španska ladja preds. Združ. držav), kajti vsi j dosegla visoko morje. Spotoma zakoni, ki jih sprejme kongres, j je stražna ladja enkrat ustavila mcrajo biti podpisani od pred-1 Mar Cantabrico, toda jo je mo-sednikov obeh zbornic ob na- j rala kmalu nato spustiti naprej, vzočnosti njunih članov. Tako i ker ni bilo nobenih legalnih žabo dobil predsednik Roosevelt držkov. Ob 4:15 popoldne je španska ladja minila svetilnik SLOVENSKIM DELAVCEM PRI FISHER BODY CO.' (Dalje s 1. strani) I mo, da se je vsak, ki dela pod današnjim priganjaškim sistemom, zadosti prepričal, da tako ne more iti naprej;' posebno starejši delavci naj se spomnijo, kako se jih je preganjalo zadnje čase. ZATOREU, prinesete vse glasovnice na unijski urad, Local No. 45 na 140. cesti, Coit Rd. Imejmo toliko dostojnosti do samega sebe, da nas ne bodo mešali lakole podplačani izvržki človeške družbe. Mesto, da bi sledili njim, rajši pojdite in vpišite se v pravo delavsko unijo United Automobile Workers of America, Local No. 45, kateri tega še dosedaj niste storili. S tem bo stavka dobljena ih preje končana. , Stavkovni odbor za slovensko sekcijo. resolucijo v podpis šele danes popoldne. Nižja zbornica je sprejela re- Ambrose ter odplula iz ameriških teritorijalnih voda. Izvoznik solucijo po dveurni debati. Pro- Cuse in španska vlada sta dirko ti nji je glasoval samo Bernard, | dobila. SKRBIPOLNE PODROBNOSTI F'oleg brtinena žaloiti, je za klijente lažko skrbeti Se brezštevilne podrobnosti, ki nastanejo v času pogreba. Ml smo svojo orgHnlziieljo tako Izpopolnlil, da se preskrbi vse od zadeve pokopališka do zahvalnih kprt in to brez vsake brige za klijenta. Posledica Je vsesuioSna postrežba, in to brez vsake skrbi za preostale ŽAlU.'0"f LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGUEBNIK 3515 EAST 81 st ST. Michigan 7420 Dnevna Iii močna postrcibu. Ali je vaš otrok varen pred davico? Ph^e Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar h)efi1a Neir Y n'k. Starši oti-ok, ki iiisu Mli iiinniizii-iiai, viakirajo ob Iciii letnem času veliko nevarnost. Zima Je čas, ko se da v i ca (difterija) najbolj pogosto pojavlja in edini otrok, ki je varen ])roti tej bolezni, je oni otrok, ki je bil imunizii-an. Xovi ])reprečihii lek — toxcjid — raz\'i-je zaščito proti difteri ji v roku šestih do osmih tednov, pa vsak otrok pod starostjo šestih let bi moral biti vcepljen z istim brez nadaljnje zamude. Ako Vaš otrok ni bil še imuniziran proti difteriji, ])ozovile takoj svojega domačega zdravnika in dogovorite se ž njim glede obeli injekcij, kajti dve injekciji sta potrebni. V mestu New York je bila difterija malone premagana v s led te imunizacije. Pred sedmimi leti je difterija odnašala vsako leto povprečno 750 smrtnih žrtev. Lani se je to število skrčilo na (io in vse kaže, da v 1. 1936 ne bo niti 50 smi-ti. Več kot 1,500,000 otrok je bilo imuniziraniU v mestu New York, več kot 1,L'50,000 izmed njih v zadnjih sedmih letih. In imunizacija je bilo ono sredstvo, ki je tako zmanjšalo število smrti. Kak boljši dokaz bi si mogel vsak roditelj želeti glede uspešnosti imunizacije? Skoraj neverjetno je, da je še jiekoliko ljudi, ki nasprotujejo imunizaciji, iu takih, ki odsvetujejo staršem, naj ne dajo take zaščite svojim otrokom. Vsak roditelj, ki posluša tak nasvet, stavija življenje svojih o-trok v nevarnost. Vaš zdravnik Vam pove, da je potrebno imunizirati otroke. Poslušajte njegov nasvet, kajti on zna iu ima Vaš blagor na srcu. Dokler ni vsak ot rok, čim je devet mesecev star, imuniziran, bomo še naprej imeli slučaje difterije — in morda smrti. Kjerkoli *0 dojenčki registrirani v Baby llealtli Stations v mestu New York, je imunizacija teli dojenčkov postala stvar rutine in ti otroci ne bodo dobili difterije. In ko bodo starši dali i)Ovsod to zaščito svojim otrokom, 1)o difterija postala vua izmed najbolj redkih bolezni. Kar jr i ... na^i se T. - : ,/ ri I-/ ■ i;w. takoj imun fr;, Knjižnica Društva narodov Xa vsem svetu ni menda knjižnice, ki bi prekašala novo knjižnico Društva narodov, kar se tiče njene lege ol) enem najlepših alpskih jezer, njene opreme in velikosti. Njena skupna notranja prostoi'iiina znaša 60,000 kubicniii metrow Načrt zanjo je pa izdelal llolandec dr. Seven,^ma, ki Jc obenem nje ravnatelj. V es komjjleks te knjižnice še ni povsem dogotovljen. Tako bo ves zavod |,ozneje |,o-leg drugih \ elikih^ dvoran nastanil tudi posebni muzej Društva narodov. Stroški za takšno zgradbo in za njeno opremo so seveda velikanski, pa se bodo krili večinoma iz posebne ustanove - milijonov dolarje\, ki jiii je dal na razpolago John Rockefeller ml. Stene visokih in zračnih prostorov so ;)0-krite s krasnimi preprogami iu ob stenah so ]'azvrščeno knjige, ki Jih Je že sedaj 200.-000. Po številu knjig to torej še davno ni največja knjižnica na svetu, lahko jja še poslane. Ta čas ima štiri oddelke, Juristični, politični, gospodarski in vojaški. Vsak oddelek vodi poseben stroko\njak. Skoraj vsako knjigo, ki si jo želiš iz teli strok, lahko dobiš v nekoliko minutah. Kdor poseti Ženevo, da bi tu pripi'avljal daljše znanstveno delo. pa ima na razpolago jjoseline dvorane, kjer dela nemoteno. Knjižnica namreč ni na razpolago .samo uradnikom ali članom Di-uštva narodov, temveč \ sakomui", ki lioče znanstveno delali \- področju Društva narodov. ITALIJANI NA NAJVIŠJEM ETIOPSKEM VRHU Kolona italijanskih črnosrajčnikov Jc ponesla italijansko zastavo na vj-ii najvišjo abesinske gore, na 4680 m visoki Dašan. To je bilo prvič, da Je človeška noga stopila na ta vrh in treba Je bilo premagati velike težave. Prebivalstvo ob vznožju gore, ki še nikoli ni videlo belih ljudi, Je sicer z začudenjem gledalo oborožene Italijane, vendar pa se Jim je brez boja |iodvrglo. NOV FRANCOSKI OBSERVATORIJ Francoski prosvetni minister Jean Zav Je dal v zvezi z državnim podtajnikom Per-rinom pobudo za zgraditev iio\ ega francoskega observatorija Forcal(|uieru v Sa vojsk i h Alpah. Observatorij nameravajo o premiti .s teleskopom, ki bo drugi največji na svetu. S tem se bo. upajo iuiciato?ji. mogočno I Ml veča I francoski piMjstiž v astronomski zuanusU. janusrja, 1937 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Lojze 'novak: Slap in Slapljani Kausov oče je bil slpaljanski Meksikajnar, ki se je prav na ciiden način rešil gotove smrti v Mehiki. Pripovedoval je, ka-ko so jih peljali na morišče. ženske so iz strašnega sovrašt-do Avstrijcev vpile kakor jih polivale z nesnago, Spojnico in jih obmetavale z raznimi predmeti, dokler niso Prispeli na prostor, kjer so bile Jame že izkopane. Ob te so jih postavili in čakali, da pridejo strelci ki jih bodo postrelili. Bil J® velik naval radovednežev, ki stah prav blizu na smrt obsojenih. Kaus, ki je bil zelo Ijati poljska delu in se zanimati za živinoiejo. Le Janče, zadnji moški potomec Kosancev, se ni in se ne bo vdal v usodo ki ga jc tako kruto prevarila. Zadnji ribiški moški potomec iz rodu Kosancev je — kakor rečeno Janče Kosančev sin Franceta Kosanca. Star je 46 let. v njem se burno pretaka neugnana ribiška kri. Po svojem očetu je dedoval posestvo, za katero se pa ne zmeni: ne o-pravlja ga in ne obdeluje, saj je bil rojen za to, da bo živel vse življenje na vodi. Ni si mogoče predstavljati, kako ®"iipatičen fant, je stal ob strašen udarec je bil za Janče- skrajni levici čete. Ozrl se je ®ialo na levo, v gnečo radoved-^ezev, ill je zapazil da mu nek-° 2 roko ob nogi maha, v znak 11^3 uide mimo njega v gnečo. zaneslo me je k njemu.' ^'klonil sem se na vse štiri, in se mimo nog izplazil iz gne-pri čemer so me kar rinili z j da bi mi beg uspel kar tudi je. človeka dobrota ni- koli Vek' zapusti; človek je le člo-^ je pravil na stara leta oče: "Eden je poka-iskro dobrote, pa se je vnel P^rneti dobrote v prej tako div-%deh. Prav porivali in su-' so me, da sem hitreje pri- po varno." Potikal se je gozdovih. Dobri ljudje so P, Preoblekli in je potem na % parniku 1. 1867. kot ku- ta, ko je ribolov prišel v druge roke. Ne smemo se čuditi, da paragrafi niso v stanu ugnati Jančeta. Ko je bil že tolikokrat zaprt zaradi ribolovske tatvine, je šel v Ameriko. Tam ss je pridružil Indijancem in lovil z njimi ribe na Michigan Lake "na mišjem jezeru", kakor on pravi. Indijanci so ga vzljubili, zakaj Janče je srčno dober človek. Spoznali so njegovo silno spretnost. Pletel jim je mreže, sake in pripravljal drug ribiški pribor. Potem je šel k neki ribiški družbi, ki je s parnikom odplula na morje na ribolov. Postal je tako spreten morski ribič in tako junaški, da so ga vsi občudovali in radi imeli. Strašne trenotke je preživljal nekoč na morju, ko vzlic tule-nju sirene, ki je naznanjala, da se bliža vihar in da naj zato ribiči v čolnih hitijo k parniku, da jih bo potegnil na krov, ni ubogal. Janče bi še rad vlovil, pa so ga medtem, ko se je iz da- deli po bratpvsko z njimi. Zdaj se je k njemu preselil stari mizar Johan in kar dobro se mu godi pri Jatičetu. S svojim posestvom in z dohodki Janče ne razpolaga več saj mu za to tudi ni kdo ve kaj. Posebnih življenjskih dobrot ne zahtevo. Le svoboda in ribolov sta mu vse. Janče je znan daleč naokoli in vse ga ima rado in deli z njim kruto usodo, ki mu zdaj prepoveduje nalogo, za katero ga je poklicala v življenje. Ko je nekoč spet stal pred ljubljanskimi i sodniki ga je sodnik vprašal; "Janče, kolikokrat pa ste bili že zaprti zaradi ribolovske tatvine?" "Ne vem, si nisem zamer-kal." "Vam bom pa jaz povedal. 14 krat." "Že mogoče." "Janče, saj vendar veste, da jie smete loviti, da je to tatvina in da Vas moramo kaznovati, nehajte že vendar, saj nimate pravice loviti." "Kdo pa more to reči, da nimam pravice, saj sem bil za to rojen!" "Tu v knjigi stoji zapisano, da ne smete loviti." (Dalje prihodnjič) ftelte- srečno prispel spet v Ev-domov, v ljubljene Slape. S Francetom Kosancem, so ovili Vsi njegovi sorodniki, vsi .^pijani, poziieje tudi sin Jan- Ribaril je France več deset", ,.. N h učalil starost okrog 70 'J"™ b'""' ' Iftr ^ -,T«1 /^1 ŠKRAT • (Dalje z 2. strani) vilno. Kot ta-le kolona na primer, Ampak kot zdravilo zoper krok je študira nje slovnice imenitno sredstvo, ki ga vsem toplo priporočam. Ko sem namreč listal skozi orumenele liste če-stitljive Janežičeve slovnice, je moje motno oko obviselo na poglavju, ki je obravnavalo besede naše mile materinščine, ki smo si jih tekom stoletij vzeli na posodo od drugih narodov. Slovničarji jim pravijo "tujke". In tu sem naletel na naravnost čudovita odkritja. Poslušajte in strmite! Budalo je turško, burkle so latinske, birič je italijanski, bi-saga je grška, bilje so latinske, barantati smo se naučili pri Lahih, in pri njih smo dobili tudi coklo. Čorbo so nam dali Madžari, in prav tako smo si čižme pri njih izposodili. Lopov je madžarski, figa je latinska, goljuf pa italijanski. Jetiko smo dobili od starih Grkov, mr-iio in hlev pa od starih Gotov. Mešetariti smo se naučili od Albancev, rablja so nam dali stari Nemci, pajdaša Madžari, oštarijo pa Lahi. Repa je latinska, krompir pa nemški. Rohneti smo se učili pri Mad-žarih in šantati tudi. In pri Dne 10. januaija bo priredil nismo dobili samo poga- mladinski pevski zbor Kanarčki temveč tudi podgane. Torba svoj koncert v Slovanski Delav-, turška, šema pa nemška. O- pico smo dobili pri starih Nemcih, koruzo pa pri Turkih. In Pev. zbor "Kanarčki' na 10814 Prince ski Dvorani Ave. Že dolgo časa se pripravlja naše niso samo hlače, ampak iiiuiilvu: '-i I velik val, obkoUh morski psi in ;i šilih v čoln, prenapol-rlbami, ki je bil v vodi roba. Zdaj z eno zdaj z a i, S'>tl sviov'je tocl mjl-aj- >"-ugo nogo je suval pse v gob-S ®«ovca, ker se je lahko ša-,™ " ^ ""Porom veslal k ^/-jegovo neokretaostjo pri Prav v zadnjem tr£- ^ezovec ni bil pri- Sltvpljan, zato tudi ne kaj . ®ten liijig Bezovčev oče se ift ^ Slape iz Bizovika je dobila po njem novo hi, SHo 2a inie "Pri Bezovcu," pisal je za Hribarja. Sla " ribiških družin v - so se začeli hudi časi, ko ^ohti ribolov. Stali so pred 1;,^^ ;-*<;arji" in druga gospoda ^'"-"nljivim dejstvom, da ne ^i'leli več loviti rib. ŠE C""' t^ačani so si lovili rib po po osvoboditvi iz tla-1)Q| 80 postali zčikupniki ri-ki jim je donašal lep Kosanci, ki so lovili ti? let, naj bi ne smeli lovi-w ^ '-agonetka jim je ostale Prav težko so se u-novi položaj in le pola- rno za ta koncert in vem, da bo j gg nam dali Latinci. vam vsem veselje poslušat m a-j najbolj mi je zaprla dino, ko pojemu preljubljene pe- j ^a-le; Jaz in ti in vsi dru-smi T/ nsuSem matfiruieni ^ gj-anjci. Iti clekleta, I\aš pevovodja nam je pre- -jih ne štemamo po skrbel lepe pesmi katere po;?-mo z veseljem. Razdal je tudi sole in duete, katerih je precej in bodo tudi dobro izvršeni. Vsak koncert ki ga priredi kakšen mladinski zbor, je go- nutku je zataknil kavlja vrvi, ki so mu jo vrgli s parnika, spredaj in zadaj v železna obroča in v trenotku, ko so ga potegnili, je butnil velik val njega in čoln ob ladjin bok. Kaj hujšega se mu ni pripetilo. Slap in Ljubljanice ni mogel pozabiti, pustil je ženo v Ameriki ali pa je ona njega pustila v Evropo, in prišel je spet domov v Slape. Začel je spet ple-jyečer 9. januarja se bo serviral sti mreže in sake in je lovil paprikas in bo igral J. nove zakupnike, mnogo pa tudi orkester. — Se toplo pri- vzlic prepovedi in mnogim | poročamo za obilen obisk, icaznim. V svoji stari hiši pre-j biva, kuha in gospodinji si sam, John in Louise Flaisman le kake dobie sorodnice pride-jo ia poskrbijo, da je opran in naše, ampak po laško-latinsko. Tudi ta je "tujka", potem pa si človek pomagaj, či si moreš. "Hoj, Slovani, kje so naše meje!" je s.hripavim,navduše- , , i njem prepeval rojak na Nove- tovo oDiskan po kakemu Kanar-| j, ^o f na vse zgodaj čh,, m .ato prosimo, 4. t«d, ^ drugI zbori pridejo nas poslušat. Godbo bomo imeU tudi dobro. Se vidimo v nedeljo, 10. jaiiuarja. Kanarček, Albina Kodek r.%w/wwA".vw"j"iWAV.%Wif^ FLAISMAN CAFE 6400 St. Clair Ave. nam naznanja, da bo v petek 8. januarja igral ZBOR ZAGREB — vsi dobrodošli. — V soboto meril glavno ulico naše dične metropole na oba kraja. In prav je imel! Imamo trišni špeh in salo po I4c FUNT Pripeljemo ga tudi na dom LOUIS OSWALD Grovewood ROOSEVELT OPOZARJA NA [ predsednik v kratkem obrnil na VOLJO LJUDSTVA ' kongres tudi z ozirom na to potrebo. Toda ni dovolj za demokratič-njim ni moglo niti sanjati in da no vlado, da gleda, da se vrli so tedaj, ko so sestavljali usta- (Dalje s 1. strani) kolesje industrije in da imajo ljudje delo in zaslužek; njena naloga je, da pomaga kar največ mogoče državljanom, zlasti najpotrebnejšim, da si izboljšajo življenske razmere, ohranijo vso potrebno osebno svobodo in dosežejo gospodarsko gotovost in priložnost za razvedrilo in kulturno izživljanje. Od tega cilja smo še zmerom daleč. Pred nami so še daleč segajoči problemi, katere bo morala demokracija rešiti, ako se bo hotela smatrati uspešno. Nato je predsednik opozoril, da milijoni Američanov še vedno žive v brlogih, ki so gnezda bolezni in ki ogrožajo zdravje bodočih generacij, in na problem, ki ga predstavljajo miU-joni najemninskih farmarjev. Tudi ta dva problema bo treba takoj začeti reševati. Predsednik je dalje poudaril, cije se ne sme ogrožati z zani-1 da smatra, da je nemogoče, da kanjem bistvene moči proste | bi se dalo doseči dostojne de-vlade!" je poudaril predsednik, j Ibvne razmere in mezde, in po-Problemi, pred katerimi je' štene dohodke za poljedelca postala dežela marca 1. 1933, sojtom istočasne akcije posamez-bili mnogo resnejši, kakor so bi-jnih držav. Takisto je nemogoče Uvideti na pogled, je dejal pred-j na ta način preprečiti monopo-sednik. Dežela ni doživela samo le, nepošteno konkurenco in špe- vo, imeli v mislih in pričakovali, da bo tako liberalno tolmače-na, da bodo imeli prihodnji kongresi enako relativno oblast nad novimi problemi dežele, kakršno so oni dali kongresu tedanjega časa nad problemi tistih dni. Vse ustavne težave, s katerimi smo imeli opravka, so posledice ozkosrčnega tolmačenja; če u-stavo pravilno tolmačimo, nam lahko služi za orodje napredka in ne kot sredstvo za prepreče-nje akcije. Predsednik je s temi besedami na nedvoumen način opomnil zvezno vrhovno sodišče, katero sicer ni imenoval z imenom, da je njegova dolžnost, da z liberalnim tolmačenjem ustave pomaga kongresu in administraciji rešiti pereče gospodarske in socialne probleme, ne pa zavirati delo kongresa in vlade z ozkosrčnim tolmačenjem ustave. "Poslovanje naše demokra- (fašizem, komunizem). In Amerika zahteva. In naloga vseh treh vej zvezne vlade je, da složno deluje v tej smeri. "Amerika mora gledati, da bo demokracija v njenih mejah u-spevala!" August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorsbe parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. najhujši gospodarski polom v svoji zgodovini, temveč je ljudstvo, čigar potrebe se je tako dolgo zanemarjalo, začelo tudi dvomiti o rešitvi v okviru demokracije. Naloga vlade je bila, dokazati, da je bil ta dvom brez podlage. Vlada je to storila. N. R. A. je bila dobra, križ je bil le, da si je naložila pretežko breme. Toda samo kongres ima moč odločati, kaj naj ostane in kaj je treba odpraviti. Na drugi strani pa je samo predsednik odgovoren za izvrševanje kongresnih sklepov. Ker je nastala potreba moderniziranja zvezne administracije, se bo Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESRE' ČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 kuliranje. Skušnje se dovolj jasno pokazale, da lahko opravi to delo samo zvezna vlada. Če bi bila zvezna vlada I. 1931 podvzela korake, ki jih je pod-vzela 1. 1933 pod njim (Roose-veltom), bi dežela nikdar ne za-gazila tako globoko v gospodar-sko krizo, kakor je dejanski za-gazila. Njegova letošnja poslanica kongresu je bila v jedru ugotovitev, da Amerika lahko reši vse ] svoje probleme v okvirju demo- j kracije, brez da bi se ji bilo tre-; ba zatekati k drugim vladnim oblikam, ki zahtevajo od ljudstev tako velike osebne žrtve i' # 666 Tekočina, tableti, mazilo, nosne kapljice TABLETI za PREHLAD # 111 GLAVOBOL Cena 25c da je drugače f.nažiio v hiši. Pii njem se oglašajo potepuhi in drugi reveži in Janče jim rad ^ so začeli vestneje oprav- nudi streho in še skromni živež LIFE'S BYWAYS ON THE "FlR-ST" "FmtLoiJcill k, "Port- > TWELM MOTWETZ- 14A& A JLITTXE ^URT'KUS'JC TOTS VfaiJ —^OME N\CE BAKEP itEAlsiS ' Aw ga-wasj ^Mow as WtuiiecYA Got TATTOOEC - VCIL^VA ! 1^ AWf? M£.NOIKC T »HA - ViHAT I G-ums THAT--^woot-TwiisrrY MiijES ! T JPoUT" JBELI£VE IT" ^ rfC,,<>A=|-'T*-nwhlSl»'^ Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S elixir OF BITTER WINE Želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorec — Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send-me a free sample. .\ddrcss ...... I Pri vseli drugJstil) Kam pa v nedeljo, 10. januarja? gotovo na BANKET IN PLES ki ga priredi St. Clair Rifle & Hunting Club V Slovenskem Delavskem Domu, Waterloo Road Dobra godba — fina večerja — dosti zabave. Banket se prične ob 9. zvečer potem sledi ples. Jj I W I I! li @1 i i Pristopajte k Cankarjevi ii-stanovi iii naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, tla naprednjaki ne znamo samo g\. voriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzeinemo! Pokažimo^ da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! Kidneys Must Clean Out Acids Tho onls way your bo'ly can olcan Acids uml poisonouK wastes from youi blooil-iH tlini ;> liiiy, uoIlcvLie KkI- ney lubuH nr filters, bui beware ul choiiy, drastic, IrVitJiUnij druga. If fTirr-tinnal Kidney or Hlad». Wei liie Doctor's guaranteed prest-ripiioii called Cjatex (i5it>:-Tox). Wcrks I'ltst, safe and sure, 1'> 4S hours It ;!iUFt bring new vitality, and puxrxnteed to nx you up in one week or inonry back on return of empty packagc. Cystt.*: coats only Uc a day at druggist s ttnd the guarantee protects you. # Cistc, svetle, zdrave KRASNE OČI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno nc zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome I Halitosis (bad breath) quickly yields I to Listerlne, safe antiseptic and I deodorant Either because of ntomach uisturbanccp, fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have haiitositt (had broath). , Ko wonder others consider them a nuisancc. 1 But now Science lias found that the regular I use of Lietcrino will oftun overcome olTcnaivo ! mouth odors duo to tho fermentation of tiny j bits of food on mouth, teeth, or dental pla^o Burfacc'B. I This safe antiseptic and quick dnodoraur worlds quickly. It. cluunsea mouth, tooth, and ram eurfaccs. Halts fermentation and putr*^ faction, a major cause of odcrs, ^'.nd thou jounteracti the odors themselves. Try usintf Lii:tcrino every two or inrto d%y \ See how much more uholosomo it leaves your mouth. Hov/it sweetens your breath. LambcrJ Pharinacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others - Check halitosis with LISTERiNE DELNIŠKA SEIA DRUŽBE The American Jugoslav Printing and Publishing Co. (ENAKOPRAVNOST) se vrši v NEDELJO, 21. JANUARJA, 1937 v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. V zgornji sejni dvorani št. 3. Pričetek ob 2. pop. Delničarji so vabljeni, da se polnoštevilno udeleže iste.—TAJNIK. SEZNANITE JAV NOST Z VAŠO TK GOVINO POTOM @ ' C Enakopravnosti (h T Ar TTT'. . i-au.'»IV.: 1 i|f STRAN i. ETNaKOPRAVNOŠT 'T. januarja, 1337. Carica Katarina Zgodovinski roman — Kadar pa vidim tvoje oči, — reče Elizabeta in prime lepo deklico za roke, — se mi zdi, da gledam dve svetli zvezdi na nebu, — prva zvezda pomeni ljubezen, — druga pa upanje! — Če pa tako misliš, — vzklikne Lalinka, — ostani pri nas! Skupaj bova živeli, vedno si bova dobri prijateljici! — Da, ostani pri nas, — reče sedaj tudi mladi Dany, — prisegam ti, da ti bom zvest prijatelj, ki te bo branil pred vsakim sovražnikom in pred vsako nevarnostjo! Zvezda ljubezni, — zvezda u-panja, — primerjala si oči moje Lalinke z zvezdami, zato te bom vedno branil! Poglavar ciganov pokliče svojo četo iz sobe. Dany in stara ciganka sta odšla zadnja in sta zaprla vrata za seboj. — Ali ljubiš Danyja ? — vpraša Elizabeta mlado deklico, ko sta ostali sami. — Ljubim ga, — odvrne lepa ciganka, — kakor ljubiš ti — svojega Potemkina! Elizabeta se zdrzne, začudeno je motrila Lalinko. — Ti veš mojo tajnost? — vzklikne naposled Elizabeta. — Slišala sem njegovo ime, ko si spala. — Mnogo si govorila o njem v sanjah, bledlo se ti je od vročine. — Če ga tako ljubiš, — zaihti Elizabeta, — ti želim iz vsega srca, da boš z njim srečna. Naj vaju nikdar ne zaloti nesreča, — da bi vaju nikdar ne razdružile sovražne sile kakor Elizabeto Voroncov in Aleksandra Potemkina, ki sta mislila, da sta neločljivo združena! Draga Lalinka, bodi z njim srečna! In Elizabeta objame lepo ciganko, tudi Lalinka je zaihtela — deklici sta se poljubili, tega trenutka sta si bili prijateljici. Tako je minul ves dan. Lalinka in Elizabeta sta se pogovarjali, ko pa je stopil zvečer poglavar ciganov v sobo, da bi slišal Elizabetin odgovor, našel več deklice v postelji, dje so napravili iz mene ciganko — usoda mi je namenila, da bom potovala z brezdomci po svetu, — naj bo, — potovala bom z vami, zvesto bom z vami v vseh vaših pustolovščinah in nevarnostih — pozabila bom na svojo bolest, — odslej bo Eliza beta ciganka! Poglavar ciganov ji prisrčno stisne roko, starka pa jo poljubi na čelo. Uro pozneje je odšla povorka ciganov iz krčme "Grozna mrtvašnica" — njih število pa je bi lo sedaj za eno osebo večje. 156. POGLAVJE Subov na vLšku svoje moci m njegov konec. Platon Subov se je naselil v petrograjskem zimskem dvorcu. Platon Subov se je udomačil v sobah, kjer je nekoč živel A-leksander Potemkin, kjer je carica Katarina občudovala njegovo lepoto in preživljala srečne trenutke svoje ljubezni. Sedaj je postal Platon Subov gospodar teh sob. Da, sedaj je prispel na cilj, sedaj je dosegel to, za čemer je častihlepni mladenič že zdavnaj hrepenel. Slučaj ga je pripeljal v cari-čino bližino, njegove intrige in načrti so se mu posrečili, znal je carico opozoriti nase, znal si je pridobiti njeno naklonjenost in se povzpeti do najvišje moči v Rusiji. Takrat je caričin miljenec vladal državi, če se mu je ljubilo, je lahko uka.zoval in gospodaril. Moč caričinega miljenca jje bila večja od moči ministerske-ga predsednika grofa Panina. Ministerski predsednik je od i predlagal lahko carici, kar je hotel, to se pravi, kar je bilo potrebno v dobrobit Rusije, — carica sama pa je odločala o vrednosti teh predlogov, odobrila jih je ali pa zavrnila, ena sama beseda Platona Subova je lahko uničila vse. ni ci- bila je že preoblečena v ganko. Lahnka ji je prinesla obleko. kin je bil mogočna osebnost na dvoru, vendar pa tega ni hotel nikdar izkoriščati. Aleksandru Potemkinu je pripadalo Katarinino srce, on je vzbudil v njem plemenita in čista čuvstva. Z lahkoto bi vladal carici, če bi le hotel, kakor je to nekoč delal nenasitni Gregor Orlov in kar je sedaj poskušal mladi Platon Subov. Toda Aleksander Potemkin ni hotel uporabljati nedovoljenih sredstev. Nikdar ni izkoriščal svojega vpliva na carico Katarino, da bi drugim škodoval, sebe pa o-bogatil. Mnogokrat so prihajali k njemu dvorjaniki in ga prosili, naj izposluje kaj pri carici Katarini, toda Potemkin se je vedno zavzel za tiste, ki so bili upravičeni za pritožbe in prošnje in so se posluževali pravice, druge pa je vedno energično zavrnil. Nikdar se ni lotil ničesar, s čemer bi Katarino prevaral, nikdar ni storil ničesar, kar bi moglo carici škodovati. Kljub temu pa so se mu mnogokrat nudile sijajne ponudbe. Nekoč se je nahajala neka odlična obitelj, ki je uživala globoko spoštovanje, v veliki zadregi. Sin te rodbine je bil častnik caričine telesne straže. Nekega dne pa je ubil svojo ljubico, ki je živela z njim. Ni se hotel poročiti z njo, čeprav mu je rodila dvoje otrok, da pa se bi je znebil, je sklenil, da jo bo spravil s sveta. Nekega dne sta šla na izpre-hod, šla sta iz mesta ob obali Neve, naenkrat pa je ča.stnik planil na svojo ljubico, jo žadu» šil in jo vrgel v Nevo. Toda valovi so vrgli truplo na obalo, sum pa je takoj padel na mladega kneza Gragorskega. Poklicali so ga pred sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. ; Carica sicer ni rada obsojala {ilemičev na smrt, tem slučaju pa si ni mogla kaj, da bi ne podpisala smrtne obsodbe. Ves narod je zahteval najstrožjo kazen radi tega surovega, brutalnega in nečloveškega dejanja. Tedaj je pripotoval nekega Na vsakem posestvu mi služi] Kljub temu pa ne boste odšli mu — rdečo suknjo, belo srajco ki tem človekom. Ni minilo dolgo in Platon Subov se je povzpel do moči, kakršne ni imel niti Gregor Orlov. Ves dvor je trepetal pred se je tesno oprijemala njenih prsi, temne nogavice in majhne čeveljčke, — vse to je Elizabeti prekrasno pristojalo. Bila je sedaj še mnogo lepša, kakor kadarkoli poprej. — Odloči se, Elizabeta, — vzklikne poglavar ciganov in ponudi Elizabeti roko. — Ali hočeš postati ciganka? Ali hočeš potovati z nami po širnem svetu? — Hočem, hočem! — vzklikne Elizabeta Voroncov. — Lju- Brezplačna farma Brezplačno se odda 80 akrov farmo s vsemi potrebnimi poslopji, v dobrem stanju, vzhodno od Clevelanda na R. 85, poleg šole in pošte. Zemlja je v lepi legi. Jako pripravno za Slovenca ali Hrvata, kateri mora danes plačevati najemnino od farme. Za pojasnila se obrnite, ali pišite na M. Klemen 16119 Waterloo Road. Cleveland, O. Ljudje, ki so se vedno upirali proti Aleksandru Potemkinu, ki jim ni storil nikdar ničesar žalega, so se morali sedaj ukla-njati volji tega človeka, tega mladeniča, ki je bil še hujši tiran, kakor nekoč grof Gregor Orlov. S tem pa ni rečeno, da Aleksander ni imel toliko moči, kakor mali Subov, da, tudi Potem- deset tisoč kmetov in mi prinaša letno tri četrt miljona rub-Ijev. Nagovori carico, Aleksander Potemkin, da bi uničila smrtno obsodbo in jo spremenila v pregnanstvo v Sibirijo, za to uslugo si izberi katerokoli moje posestvo. — Zelo žal mi je, knez Gra-gorski, — mu je odgovoril tedaj Aleksander Potemkin, — toda s to zadevo nočem imeti posla, nočem se vmešavati v stvari pravice. Vaš sin je surov in podel morilec, kot takšen pa ne sme uiti svoji usodi! — Dal ti bom dvoje posestev, — vzklikne stari knez razburjeno, — samo edinega sina mi reši! - Če bi ga mogel rešiti, — je odvrnil Aleksander Potemkin, — bi storil to brez vsake nagrade. Ali misliš, knez Gragorski, da bi me mogel podkupiti? Jaz ne potrebujem tvojega denarja in tvoje zemlje, toda Rusija potrebuje pravice! To je bila zadnja Potemkino-va beseda v tej zadevi. Stari knez je s solzami v o-čeh odšel iz sobe, ko pa se je vrnil domov, je svojim dejal: — Ta Potemkin • ni človek, — to je angel j! Potemkin je videl solze v p-čeh starega kneza. ...Še istega dne je govoril s carico o; slučaju Gragorskija, in rezultat tega pogovora pa je bil ta, da je carica obsodila mladega kneza na desetletno prisilno delo v Sibiriji in uničila je smrtno obsodbo. Tako vsaj staremu knezu Gra-gorskemu ni bilo treba objokovati smrti svojega edinega sina. Ne, M. . iirder Potemkin ni bil po( likdar si ni prir a na nepošten dobiva način. Kar daroy; bova! je pai ni im( dobil rica Katarina : vestno je oskr-. ' ja, z denarji ' cdaril, tako da kar bi si bil pri-,a :h šton način. " Kadar pa so prišli k njemu siromaki, berači, vdove in sirote brez vsake podpore, — jaz vam bom izplačal vašo pokojnino, vam pa bom dal večjo vsoto ki vas bo rešila iz stiske. V Rusiji je bilo mnogo ljudi, ki so Aleksandra Potemkina blagoslavljali, kakor pa se je pozneje pokazalo, mu vsi ti blagoslovi niso mnogo pomagali. Platon Subov je živel popolnoma drugače. Ko je začutil, da ima vso oblast v svojih rokah, je zavladala v zimski palači korupcija. Ruski uradniki so bili za vladanja carice Katarine vsi brez razlike podkupljivi. Ta podkupljivost pa je bila že davno razširjena med njimi, nihče ni mogel tega preprečiti, samo en človek je nekoč živel, ki je znal gospodariti tem ljudem, to pa je bil Peter Veliki. Toda Peter Veliki je samo z največjo brezobzirnostjo mogel doseči svoj cilj, — z uradniki, ki so se dali podkupiti, ni imel niti najmanjšega sočutja, za njih podkupljivost jih je strašno kaznoval. Kadar je dognal, da je kateri uradnik podkupljiv, ga je takoj odpustil, za kazen pa ga ni poslal v Sibirijo, temveč kar enostavno — na morišče. Peter Veliki je spoznal, da more vladati ruskemu narodu tiran, radi tega je postal tiran tudi sam. V začetku svoje vlade je hotela tudi Katarina po zgledu Petra Velikega, naposled pa je bila vendar samo žena, ubogala je svoje svetovalce in tako se je j zgodilo, da so ruski uradniki zopet postali podkupljivi. Podkupil si lahko vsakogar od najmanjšega zakotnega pisarja in uradnika do najvišjega ministra. Grof Panin si je pošteno prizadeval, da bi odpustil vse nepoštene uradnike, to bi se mu morda tudi posrečilo, če bi bil ostal na krmilu njegov zaveznik Aleksander Potemkin. Toda po padcu caričinega miljenca je izgubila tudi carica Katarina mnogo od svoje moči. Platon Subov je takoj sklenil prijateljstvo z vsemi nepoštenimi ljudmi na dvoru in na via Vsakdo je torej lahko dosegel, kar je želel, samo, če je i-mel toliko denarja, da je lahko podkupil Platona Subova. Subov pa je bil lakomen na zlato, kakor nihče. Niso mu bili dovolj mnogoštevilni bogati darovi, s katerimi ga je obsipala carica in katere si je z laskanjem pridobil, — hotel je postati še bolj bogat, j hotel je imeti vedno več, — radi tega se mu niso studili tudi najostudnejši in najnižji posli.- Pisatelji tedanje dobe pravijo, da je ta mali Platon Subov zaslužil več, da mu je sleherni dan prinašal več dobička, kakor vsem petrograjskim trgovcem skupaj. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v — "Enakopravnosti i •II u dne stari knez Gragorski v pre-stolno mesto Petrograd. Knez je obiskal Potemkina. Caričin miljenec ga je sprejel, med pogovorom pa mu je stari knez Gragorski dejal: — Jaz imam tri velika posestva, o katerih pripovedujejo, da so najlepša v vsej Rusiji. državnih uradnikov, da bi ga čez malo časa se je dogaja-prosili, naj govori s carico, da bi lo samo to, kar je hotel in želel jim pomagala, jim je po navadi dejal: — Carice ne smem motiti s takšnimi prošnjami, — ona mora misliti na več važnejših stvari. — Kdor vlada Rusiji, se ne sme baviti s takšnimi malenkostmi in se ustavljati ob njih. Pečlar išče s+ano-anje dve opremljeni sobi ali večjo sobo z uporabo kuhinje (zjutraj, zvečer in ob nedeljah), pri mirnih ljudeh v Collinwoodu. Pustite naslov pri "Enakopravnosti", 6231 St. Clair Ave., telefon HEnderson 5311 in 5312. Odda se v najem se odda 4 sobe, spodaj, nizka najemnina. — 965 Addison Road. Lepi prašiči od 150 do 500 funtov težki, živi ali zaklani, se dobijo pri Anton Babiču, Hubbard Rd., Madison, Ohio. Oglašajte v — "Enakopravnosti* — VABILO NA — VESELICO katero priredi SAM. PODP. DRUŠTVO ŽUŽEMBERK ob priliki 25-LETNICE SVOJEGA OBSTANKA V SOBOTO, 9. JANUARJA v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, posebno pa še tisti, ki spadate pod Zužemberško faro, da se po dolgih letih zopet vidimo. Za prazne želodce bodo preskrbele kuharce, za žejne natakarji, za plesaželjne pa JACKIE ZORC ORKESTER. Vstopnina je malenkostna, samo 25 centov. Začetek ob 8. zvečer. ZA OBILNO UDELEŽBO VABI—ODBOR. m Millions prefer it to* mayonnalse- # Miracle Whip is differtnl-AAi-dousl The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip .beater that's exclu-I JIM with Kraft. tedanji caričin čitalec. Kadarkoli je carica zvedela za kakšno nepošteno dejanje, katerega izmed svojih uradnikov, se je prizadeti zatekel po pomoč k Platonu Subovu, žrtvoval je veliko vsoto, Subov pa je za ta denar odstranil listino, ki je uradnika obtoževala, ali pa je tako dolgo nagovarjal Katarino, dokler ni storila, kar je hotel njen miljenec. Pisec dobi prosto transportacijo za štiri tedne "Kupi ledenico in soprog znnanjša stroške na trgovskih klicih." Cenjeni: Živimo v apaiimcnlu, ki nima ledenice. ITočomo kupiti svojo. Ker nas avto .stane $5 na leden za ga sol in in olje, je bilo to nemogoče, ^loj soprog je prodajalec in je mislil, da mora rabiti avlo. Vsak večer so je pritoževal, ker ni mogel dohiti ]ivoslorov za parkanje. Navsezadnje je privolil, da bo rabil ulične pas se dokler ne obišče vseh svojih klijentov. Pronašel je, da prav laliko ohi^ee vse odjemalce in ko hodi je dobil nove odjemalce, ki j ill bi drugače ne videl, ko se je vozil z avtom. Kmalu bomo prihranili zadosti za lede- KiSO llower Avenue, Rast Cleveland, Ohio BREZPLAČEN KONTEST ZA DARILA Vsaki se lahko vpiše, samo uslužbenci Cleveland Railway družbe ne. Pisec najboljšega pisma, ki pripoveduje o prihranitvi kot gori navedeno, dobi za štiri tedne prosto vožnjo na uličnih — štiri S1.25 tedenske pase. štiri pase se tudi da za vsako pismo, ki je priobčcno, tudi če ni pisec zmagovalec meseca. Pogoji: (1) Lahko ste si kaj prihranili, ko se vozite z ulično, ali pa imate cilj zakar hranite (2) Pismo ne sme biti nad 100 besed. Vi nam morale dovoliti, da lahko rabimo vaše pismo v naših oglasih. Naslovite \'sa pLsma na Cleveland Railway Company, 600 Midland Building, City. (V slučaju duplikacije bosta oddana dva darila) #^ELANK#L##MPANY i Lično delo Za društvene prireditve, družabno sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 VABLJENI STE NA KONCERT Kanarckor KI SE VRŠI v NEDELJO dne 10. JANUARJA, 1937 v Slov. Del. Dvorani na Prince Avenue Pričetek ob 3:30 popoldne Zvečer prosta zabava in ples. i