Inseratl se »prejemajo in veljA tristopna vrsta:
8 kr., če ne tiska lkrat, it •)
n n it n - »i
,, „ ,, 3 >i
Pri večkratnem tiskanji se cena primernu zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija ra Starem trgu h. št. 16.

Polt ti Cen list n slovenski naroö.
Po pošti	prejemsn velja:
Za eei«. leto	. . 10 gl. — kr.
zh pol it ta	, . o ,. —
ua četrt leta	. . ii „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 br. za pol leta	4 „ '20 ,,
za četrt leta . . "i „ 10 „
V Ljubljani na dom posiljSQ* velja 60 kr. več na leto.
\
Vredništvo je na Bregu liišng
štev. 190-
Izhajs po trikrat ua leden in sicer v torek , četrtek in soboto.
Občinski predstojniki in duhovniki na Kranjskem, pozor!
Iz Notranjskega, 4. jan.
Stranka nemčurska je v zadnjem deželnem zboru Kranjskem stavila predlog, da bi se naredila postava, po kteri naj bi se zemljišča odkupila od dajatve v denarji in v blagu, ktere morajo sedaj duhovnikom in cerkvam odrajtovati.
Ta predlog ima pa toliko zavitega v sebi, da ga deželni zbor še v pretres vzeti ni hotel, nego je izročil deželnemu odboru nalogo po-zvedeti, kaj da dežela sama misli o tem od-kupilu. Deželni odbor ukazal je vsled tega vsem občinam in po Skofijstvu tudi duhovnikom naznaniti odboru, kaj in kako mislijo o tej reči.
Ta predlog je tako zvit in zapeljiv, da tako zvitega in zapeljivega občine kranjske še nikdar niso pretresovale. Kakor je nekdaj satan motil Evo v raji, da bo neizmerno boljši za njo, ako ga uboga in je prepovedani sad, ravno tako ta prekanljivi predlog že na vse strani stiskanemu kmetu šepeta na uho: „Odkupi se in prost boš zanaprej nadležnega od-rajtovanja duhovske bire!" A tudi marsikteri duhovski pobiralec bire utegnil bi si misliti: „Stokrat rajši hodim v kaso po svoje plačilo, kakor da ga pri kmetih beračim". Toda pozor, preden se verjame tej zapeljivi kači!
Po nekoliko razvidno je že iz načrta postave, po nekoliko kažejo drugi sedanji položaji, da bi ta postava ubozega kmeta pritisnila še veliko bolj, kakor ga pa tlačijo sedanje bire,
in da bi duhovnika pritisnila pod koš, kteri ne bi tiščal le njega, nego bi občutljivo tiščal tudi duhovno občino vkljub vsemu odkupljenju; kajti plačevalec bire mora pomisliti, da ako mora glavnico — kapital — od svojih dajatev plačati v več letih, bode vsa ta leta plačeval mnogo več, kakor je plačeval do sedaj; ker zraven obrokov letne glavnice moral bode plačevati še obresti od neplačane glavnice, in ko bode po pretekli dobi doplačal celo glavnico, ostane vendar le tehtno vprašanje: „Ali res ne bo treba po doplačanem kupilu več odrajtovati davščine za duhovnike in cerkve?" Reči bi se sicer moralo, da ne, ker če sem se odkupil, sem se odkupil, da ne bodem več plačeval! Pa žalibog, da se na to zanašati ne smemo! — Kam se bode plačevalo odkupilo? V državno blagajnico. In kdo zaklada in vzdržuje državno blagajnico? Ali ne kmet s svojimi davki? Sedanje države imajo leto za letom veče potrebe in za te potrebe rabijo denar, ki se plačuje v državne blagajnice: ker pa to še ne zadostuje, delajo dolgove; in da se ti dolgovi zamorejo izplačevati, nakladajo vedno veče davke. Ako tedaj vlada res tudi prevzame dolžnost, namesto kmeta v prihodnje plačevati duhovnike in cerkve, moral bi ravno ta ubogi kmet vkljub vsemu odkupilu v vladno blagajnico dokladati toliko, da bode mogla zadostovati svojim novim dolžnostim.
Ta predlog tedaj, ob kratkem rečeno, zahteva, da naj se dosedanji plačevalec bire odkupi s tem, da bo, ako ne bi mogel cele odkupne glavnice plačati ob enem, celih dvajset let več plačeval, nego je plačeval do sedaj, naj duhovnika ima ali ne, in da bo potem,
naj si že ima duhovnika ali ne, moral plačevati, če bo treba, še pomnožene davke.
Morebiti pa se bo ustreglo vsaj duhovniku, ker mu ne bo treba več uklanjati se vsacemu kmetu za svoje plačilo, ampak bo svojo plačo ob svojem času dobival iz „kase"? Na to je lahko kratek odgovor. Kjer je duhovska občina še toliko krščanskih misli, da duhovnega pastirja potrebuje, gotovo mu ne bo odrekavala tega, s čimur ga je do sedaj preskrbovala, in kakor skušnja uči, so take bire duhovnemu pastirju večidel več dajale, kakor pa imajo zapisanega in odločenega, kar je občino s svojim duhovnim pastirjem v občno korist bolj in bolj vezalo; ako se pa primeri, da občina duhovna nima, jej vsaj plačevati ni treba teh davkov.
Je pa še nek drug pomislek; če začne vlada plačevati duhovne pastirje, oni jenjajo biti duhovni pastirji, kteri bi po svojem prepričanji skrbeli za svojo duh. občino, in postanejo vladini podpetnjaki, ki bodo morali gledati, ako hočejo živeti, da ustrezajo vladi, ker so sicer, ako se vladi zamerijo, v nevarnosti, da se jim plača ustavi. In kdojetepen? Tepen je duhovnik, pa še bolj tepena je občina, ker m'ora v blagajnico plačevati svoje doneske, duhovnika neplačanega pa le ne more imeti.
(Razlogom g. dopisnika dodamo še enega, na kterega bi nekteri morda ne mislili. Če se sprejme nasvetovana postava, odkupila se bo le fatirana ali duhovnikom zapisana bira. Znano pa je, da je mnogo duhovnij na Kranjskem tako slabih, da s pravimi dohodki duhovniki še v prejšnjih boljših letih niso mogli shajati.
Slovanski boji o Metodovem času.
(Anton Umek Okiški.)
(Konec.)
Ker se Nemcem zdel je prenevaren, K sebi njihov ga vladar povabi, Meni Svatopluk, da gre k prijatlu, Al prepozno zmoto svojo vidi. Ko do Nemcev pride, kralj srdito Reče zakovati ga v verige, Vržejo ga v pusto, temno ječo, Kjer je izdihal Rastislav popreje.
Izvedo pa žalostni Slovani, Kako Nemci kralje jim lovijo, Da zapirajo jih v tamne ječe, In zaklade z zemljami jemljejo.
Jeza srca vžiga jim pravična In povsod v deželi glas se čuje: „Svatopluka moramo rešiti, Maščevati mora se krivica!" In zberejo urno se Slovani Iz Moravske, Češke in Panonske. Njim pridružijo se hrabri Sorbje, Iz dežele zapodijo Nemce, Tirajo na večer jih za solncem.
In ko prvi posel dovršijo, Izberö si hrabrega vodnika, Izbero duhovna Slavomira. Tako njemu ljudstvo beseduje: „Besni Nemci vzeli so nam kralja, Ti pa rodovine si kraljeve. Slavomir! junaško srce bije
V	prsih tvojih, bodi nam voditelj, Da oprosti se dežela sužnja,
Da se reši slavni kralj slovenski!"
Slavomir duhovnik odgovarja: „Žalostna osoda je Slovanske, Mir in blagor jemljejo sovragi, Al tud? v krvi naši je krivica. Kralj slovanski brata bil izdal je, Svatopluka zdaj nesreča tare, Ker je Rastislava izpodrinil. Da je pa osoda ga zmodrila, Da mu polno je srce kesanja, Tega, bratje! zabiti ne smemo. Toraj naj orožje gre v desnico,
V	črvste trume urne se zberimo, Oprostiti mora se dežela,
Slava naj se v svet slovanski vrne, Čete ljute pasti mora sila.
Prot' sovražnim vas popeljem četam, Zmaga bode naša, srčno, bratje!"
Na vse grlo zadone Slovani: „Zmaga bode naša, srčno, bratje!" Tako zbrane so slovanske trume, Vžiga srca jim pogum junaški, Slavomir je hrabri jim voditelj,
V	nemške so namenjeni dežele. Zgodaj pa vladar je nemški zvedel,
Kaj godi po zemljah se slovanskih, Toraj zbere vojske neštevilne, In jih nagloma v Moravsko pošlje. Zbrani so Slovani v Velchradu, Kar nad njimi vzdigajo megle se, Proti jutru se pode oblači, In za njimi urno se pomiče, Kar živi pod milim zlatim solncem. In zaprejo Velehrad Slovani, Hrabrost Slavomir jim priporoča, Drugi dan peljati v boj jih hoče.
V	spanje noč oči jim ne zatisne, Krog in krog postavljene so straže,
V	sredi množica se vrla meni, Kako more zmaga se dobiti, Kar približa v poznem se večeru
Zato 80 bile take duhovnije uavadno brez dušnih pastirjev. Da bi tedaj dobili duhovnika, obljubili so mu za pcboljšek vrh pravih zapisanih dohodkov dajati še kako prostovoljno biro, v ktero se gosposka vsled nekega dvornega dekreta, kterega smo unidan objavili, ne sme vtikati, dokler se ljudje sami zoper to ne pritožujejo. Te bire nasvetovana postava nič ne zadeva; pa če se bo odpravila zapisana bira, utegne se marsikje zgoditi, da se bodo nekteri ljudje, sklicevaje se na to, da bira je odpravljena, branili odrajtovati tudi to prostovoljno biro. To bo gosposkam dalo vzrok vtikati se v take prostovoljne bire, in kaj bo nasledek temu? Gosposke bodo to biro ali čisto odpravile, ali pa jo duhovnikom vračunile in ljudi silile odkupiti to bero, ki so jo duhovnikom prostovoljno dajale le za poboljsek. Če se pa to zgodi, potem te bire ne bodo več poboljšek, ker se bode duhovnikom od doneskov, ki jih dobivajo od blagajnice, pritrgalo toliko, kolibor je omenjena bira vredna, in ljudje bodo tam, kjer so bili, to se pravi: zarad preslabe plače ne bodo imeli duhovna, odkupnino pa bodo vse eno morali plačevati.
Vredništvo.)
Taka postava tedaj ue more biti na korist niti plačevalcem niti prejemalcem.
Da bi se plačevalcem v resnici koristno zdelo odkupiti se od duhovske bire, ostane jim še vedno odprta pot odkupiti se za vselej in v resnici. Zložili naj bi glavnice, naložili jih na obresti in jih dobro zavarovali. Po takem bi ostali kapitali vedno le občinski kapitali in z obrestmi plačevali bi se duhovniki in drugi cerkveni strežniki; če bi se pa pripetilo, da bi duhovnika nekaj časa ne imeli, zamore občina obresti imenovanih denarjev porabiti za svoje potrebe. Po tem takem bi ne bilo nobene zgube, pa tudi ne nobene zaveze.
Vzroki vpliva katoliške duhovščine.
(Dalje.)
A še bolj važna, bolj vplivalna je druga oblast duhovnova, mašništvo, oblast obhajati svete skrivnosti in deliti v sv. zakramentih neskončne milosti. Po padcu prvega človeka namreč bilo je vse človeštvo zapadlo grehu in smrti in poginu; a Kristus rešil ga je na lesu križa, otel ga oblasti hudičeve ter ga spravil z Bogom. Obilno pridobljene milosti pa za-
pustil je cerkvi in ona deli jih po svoji du-lovščini vernikom.
Že lepota, vzvišenost in skrivnost, pomen-Ijivost katoliških obredov in šeg, ali kakor se reče z eno besedo, katoliško bogočastje ali iult mnogo pripomore k vplivu, kojega ima duhovenstvo vsled svojega mašništva. Saj to obredje tako tesno vežejo vzvišene krščanske ideje in skrivnosti z našim razumom, z našim srcem. Naravna, človeku prirojena potreba je izraževati notranja čutila v vnanjem obnašanji in ravnanji. Misli in čutila, ktera se polaste tudi priprostih, malo omikanih ljudi pri ginlji-vih in globoko v srce segajočih obredih, ktera jim tako čudovito napolnujejo dušo, povzdigo-vaje jo k čeznaravnemu, netelesnemu, niso in ne morejo biti nikakor brez vpliva na vnanja dela, na vse življenje in obnašanje. Kdor ne čuti sam, kaj vzburja in povziguje srce pri tacih navadah, kako mu povišujejo notranjo srečo, hladivno mazilo vlivajo njegovim ranam in bolestim, obstati mora vsaj, kako da so veličastne in vzvišene, kako harmonično vežejo vero in srce. In pri vseh obredih zavzema vedno prvo mesto duhoven; brez duhovna ni jih obredov in ta zveza bogočastja ali kulta z duhovščino pripomore več ali manj k njenemu vplivu.
Duhoven veže nebo in zemljo; neizmerne prednosti so v njegovej oblasti. Koliko zaupa vernik na molitev, ktero opravlja služabnik Božji, koliko na procesije, ktere vodi, na odpustke, ktere deli v imenu sv. cerkve.
A on je tudi delivec svetih skrivnosti. Pri sv. maši spreminja kruh in vino v telo in kri onega, od kterega ima poslanstvo; kar ni mogoče angeljem, v moči ima on z malo besedami. On deli sv. zakramente; on je, ki sprejme v življenje vstopivšega v družbo izvoljenih otrok božjih ter ga očisti od podedovanega greha; a tudi on prvi vrže zemlje na trugo potnika, ki je šel vživat plačilo po svojih delih. Iz njegovih rok prejema verni zastavo večnega življenja ; iz njegovih ust sliši tolažilno besedo: Sin, pojdi v miru, tvoji grehi so ti odpuščeni! Posebno ta zakrament, zakrament svete pokore je, ki daje toliko vpliva duhovščini; v spovednici jc duhoven sodnik, ki zaslišuje tožnika in zatoženca v eni osebi, učitelj, kteri ga ravnil zopet na pravo pot, zdravnik in mašuik, ki mu celi globoke, od greha zavdane rane ter ga po božji milosti zopet od veže.
Svatopluk na sredi Velelirada, In za desno prime Slavomira. Čudna je Slovanom ta prikazen, Svatopluk pa te besede reče: ,,Zdravi, mili bratje v Velehradu, Odpustite uri, kar sem pregrešil, Danes pa prinašam srečo, blagor. Da sem bil vkovan v verige trde, Da me je temnica dneva krila, To ne more vam neznano biti. Pa izpustil nemški me vladar je, Ker na vesti nimam mu krivice; Da bi čast mi vrnil za sramoto, Izroči povelje trum vesoljnih Roki moji, ter me ž njimi pošlje V trde boje na slovansko zemljo. Dirjali smo urno po ravninah, Danes pridemo do Velelirada, Čete neizmerne so pred mestom. Ali, bratje mili v Velehradu, Čet se neizmernih nam ni bati, Zmago vam brez dvombe zagotavljam. Vas nad Nemce v trdi boj popeljem, Kar živi pred mestom, jutri pade, Zmaga bode naša, srčno, bratje!" —
i	Radostne Slovanom so besede,
Ki jih Svatopluk je kralj izrekel, Kakor angelj bi prišel od neba, Tako ljudstvo vse ga verno gleda, In pogum se v srcih vsem podžiga, Vsi žele, da skoraj dan zazmi se. Ko danica beli dan oznani, Ilrum in vrisk se Velehradu vzdigne, Svatopluk pelja slovanske trume lz trdnjave pod ozidje sivo. Tam razgrnjene so trume goste, Nemške čete, ali brez vodnika. Kot bi prišli kosci nad otavo Zjutraj rano z ostrimi kosami, Tak se vržejo slovanske trume Nad sovražnika pred Velehradom. Ostri meči režejo kot britve, Vlivajo krvavi se potoki, V njih tope se Nemcev besnih glave; Kakor listje se v požaru zvija, Kadar ga po bregu veter nese, Tako zvirajo se Nemci v boji; In ko vzplava solnce na izhodu, čete vse premagajo Slovani, Oproščena krasna je dežela.
Kako bilo bi toraj mogoče, da bi verno ljudstvo, spoštovajoče v duhovnu mašnika in delivca svetih skrivnosti, in spoznavajoče v njem onega, ki strinja tako važna in pomenljiva predstva v sebi, ga ne ubogalo, ne vdalo se voljno njegovemu vplivu tudi v rečeh, ki ne spadajo neposredno v cerkev, ko je vendar prepričano, da se tiče vsaka reč manj ali več tudi reči božjih!
Tretja oblast, ktero je izročil Jezus apo-steljnom in njihovim naslednikom, je vladar-stvo; a ono ozira se poglavitno le na škofe, na cerkev samo po sebi, zato o njej ne bodem več govoril. A nekaj je pri tej oblasi, kar je v tesnej zvezi ž njo, kar tudi pripomore k vplivu duhovščine sploh, namreč cerkvena hierarhija.
Cerkvena hierarhična vlada zgled je vsakej vladi, ker strinja v sebi vse poroštvo reda in moči z najkrepkejimi pripomočki proti vsakej samosilnosti. Tu vidi vsaki vernik pot, ako hoče rešiti kak dvom, on ni odvisen od po-samnega duhovna, ki bi po lastnej volji ravnal ž njim, on pozna neposredno višjega, do kterega se more obrniti tje gori do namestnika Kristusovega. Ta modra vredba stori iz katoliške duhovščine tesno zvezano društvo, edino telo, kakoršno se ne najde drugod v zgodovini; to daje tudi oni stalni vpliv, kterega ni še nikdar zgubila. če te opominja duhoven, ne stori on tega, ampak cerkev po svojem služabniku; kadar se meša v važne zadeve, ne stori tega iz lastne veljave, ampak v imenu sv. cerkve. Za fajmoštrom stoji škof, nad njim papež in okoli papeža vsa cerkev, ustno izročilo vseh časov, veljava občnih cerkvenih zborov, izreki sv. očetov, zgledi svetnikov, in to vse v najlepšem redu, v zvišeni enoti, nikjer ne more se videti vdihovanje lastnega uma, vpliv posamezne volje, ampak povsod deluje skrivnostno telo Kristusovo, hranjeno z njegovo božjo krvjo, ravnano po njegovem svetem ukn, oživljano od njegovega duha. Zato ima duhoven tak vpliv, ser lahko ga je ubogati, lahko skazuje se mu pokorščina, ker vernik ne vklanja se njegovemu umu, ne vdaje se njegovej volji, on, ki ga uči, mu ukazuje in ga svari, je personili-kacija višje moči svetega načela, on je z eno besedo, namestnik božji.
Troja oblast toraj mašništva, učeništva in vladarstva, ali poslanstvo od zgorej zvezano tako tesno z bistvom vere, je tudi najglobokeja korenina vpliva duhovščine katoliške, kakor sem dokazal v obče in posebno. A poslanstvo, ono ima še drug velevažen nasledek, tehten vzrok veljave duhovniške; če imajo duhovni poklic od zgoraj, ne iz rok človeških, ne morejo biti odvisni, morajo biti prosti. Kako bi se mogli imenovati poslanci božji, ko bi povelja prejemali kakor vradniki od ozirnega ministerstva, ko bi se njihovi uki ravnali in menjali, kakor se menjajo pozemeljske, svetne vlade! To resnico poznala je od nekdaj sveta cerkev, ter varovala in branila neodvisnost svoje duhovščine, vedno kazaje na njen čeznaravni poklic. Ko so se kristjani z duhovni v katakombah in podzemeljskih jamah skrivali, storili so to zato, da so si obvarovali vnanjo prostost; notranje tako nikdar zgubili niso. To spoznali so tudi naši sovragi, ki so ravno s tem hoteli vzeti duhovščini vpliv, da so jo hoteli spraviti v vsem pod svojo oblast, podvreči duhovščino državni oblasti ter jej tako vzeti višje stališče, kojejej daje toliko moči. Vsa zgodovina verska in svetna kaže nam vojsko despotizma in tri-uoštva, liberalizma in brezboštva proti neodvisnosti duhovščine in tako njenemu vplivu ua srca ljudstev. Želja zediniti državno iu
cerkveno oblast v svojih rokah, bila je in je še odločilna za vlade in vladarje, ker pa temu nasprotuje neodvisna duhovščina z vsem svojim svojim vplivom, napovedali so jej krvavi boj. kterega še zdaj bojujejo z vsemi pomočki sile, vednosti in umetnosti, laži in zvijač. A duhovščina ostane neodvisna, dokler obdrži svoje više poslanstvo, in tako ni se bati, da bi kdaj zgubila svoj vpliv in svojo veljavo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. januarija.
Avstrijske dežele.
BDmiaiski in drugi listi ustavoverske barve še nič ne govore o kaki ministerski krizi, dasiravno jo je že oficijozni „N. Fremdenblatt'1 sam pripoznal. „Pol. Corr." taji vse, kar seje o obravnavah v Pešti že pisalo, rekoč, da so tisti, ki se jih vdeležujejo, zavezali se k stro gemu molčanju. Ti so avstrijski ministri Auer-sperg, Lasser, Depretis, Chlumecky, in ogerski ministri Tisza, Szell, Simonyi in Wenkheim Po tem je sklepati, da bodo Ogri zmagali, avstrijski ministri pa se podali. Vsaj ogerski ,,P. LI." naravnost povč, da je ogersko mini sterstvo izreklo: „Ako nam ustavoversko ministerstvo ne dovoli, kar zahtevamo, in se ž njim ne moremo poravnati, obrnili se bomo do državnopravne opozicije in skušali s to pogoditi se." S tem so gotovo Ogri ostrašili naše ministerstvo in tako utegnejo doseči, kar žele, zbog tega, ker naši ministri se hočejo držati svojih stolov, dokler se bo dalo. Če bi pa vendar-le padli, potem pade gotovo tudi Andrassy, kakor je za grofom Ilohenwartom naglo šel grof Beust, ki ga je pritiskal. Za tem utegne najbrž priti administrativno (gospodarsko) ministerstvo.
Odsek državnega zbora, ki je tudi med prazniki obravnaval novo kazensko postavo, je sestavil neki §. 399, ki se glasi: „Kdor javno krivo govorico, ki je v stanu pri ljudstvu vzbuditi za javno varnost nevaren nemir raznaša, ne da bi imel zadosti vzroka misliti da je resnična, se kaznuje z zaporom do šest. tednov ali plača do 200 gld." — Ta paragraf bi bil za državna pravdništva na Sloveuskem kakor nalašč.
SISramlMictfcr je odpovedal se državnemu poslanstvu, ali mandata v deželnem zboru štajarskem še ni položil. Tudi mu ga še. niso odvzeli, do česar bi imeli pravico, ker je v sodnijski preiskavi zarad velikih goljufij. Zato mariborska okolica, kjer je voljen, v prihod njem zasedanji štajarskega deželnega zbora ne bo imela nobenega zastopnika. Zoper tako ravnanje se misli okolica pritožiti. Najbrže je vzrok vsemu temu to, da se liberalci boje, da ne bi bil voljen Slovenec, ako bi se nova vo litev razpisala zdaj, ko so Brandstetterjeve goljufiji še v dobrem spominu.
ft'a Koroškem bo 31. t. m. volitev novega poslanca za državni zbor ua mesto Eggerja, ki se je poslanstvu odpovedal. Volila bodo mesta Beljak, Ilermagor, Pliberk, Trbiž Malborget, Spital, Gemcd, Greifenburg, Gorenji Dravberk, Gorenji Beljak in sicer v Beljaku Hermagoru, Trbižu, Spitalu in Gorenjem Beljaku.
O Oifi-ili je spustila „D. Ztg." neko raco po svetu, namreč, da hočejo za svojega kralja kronati cesarjeviča Rudolfa, tedaj sina proti očetu. Nam se ta novica neverjetna zdi pa če bi tudi imela kaj prave podlage, ni ni kakor tako pomenljiva, kakor morda nemški listi mislijo.
Vnanje države.
la jugoslovanskem bojišči
zadežuje mraz in sneg turške operacije. Kakor se čuje, ima priti na Cetinje turški komisar za Hercegovino, Server-paša, s posebnim polom; kak je ta posel, se še ne ve. Po Bosniji potujejo neki ruski poslanci, ki imajo prebivalce pripravljati na to, da utegnejo spomladi tuje ojne zasesti Bosnijo; tudi se čedalje več govori o tem, da bi si Avstrija prisvojila Bosnijo.
Nrltija se je vendar-le jela pripravljati za vojsko. Obrist Nikolič je popolnoma za njo n napenja vse žile, da bi bilo spomladi vse dognano. Telegrafično se poroča z Beligrada, da se tam zvedeli za neko skrivno zarotbo, obrnjeno proti knezu. Ta, boječ se za svoje življenje, ueki že več dni ue gre nič s hiše.
'ifnrčija se z vso silo pripravlja za boj; da bi ji v ta namen še kaj denarja ostalo, ne bo plačala za zdaj kupona, ki zapade januarija mesca. Upnike tolažijo s tem, da je bolje, ako zgube to majhno svotico, nego če bi zgubili vse, namreč, če bi Turčija zavoljo pomanjkanja denarja propadla.
Izvirni dopisi.
■ * lioxic^ii na Štajarskem.
3. decembra. (S a m o m o r.) Nemški libera-izem brez vere nam donaša grozne reči: po boje, rope, goljufije, samomore. Naj Vam k zadnji besedi naznanim grozni prigodek, ki smo ga doživeli v našem sicer zelo mirnem kraju:
Dne 2. t. m. se je tukajšnji poštni in brzojavni uraduik Fr. Klinger z revolverjem vstrelil Pred kakima 2 letoma je prišel nesrečni umrli v naš kraj, ter se je vedel s svojim priljudnim in prijaznim obnašanjem naši gospodi prikupiti.
A s časom smo opazovali pri njegovem službovanju nerednosti; poštnemu mojstru so se naznanile tu in tam pritožbe, tako da je prisiljen bil, Klingerju službo odpovedati. Prav z novim letom bi imel priti nov ekspedijent, Novo leto pride in ž njim nova poštna uradnica; mesto pa naslednici pisma in denarje izročiti, gre Klinger v krčmo, poje. razsaja in pleše celo noč do prve zore, iu čez nekaj ur si ustreli kroglo ravno v srce.
Bil je nesrečni samomorec po rodu Nemec njegovi stariši šc živijo na Stajerju v Gornjem Avstrijanskem; vere ni imel nobene.
Prišel je le enkrat v cerkev zavolj lepšega, dne 18. avgusta, ko seje njegova „feuerwehr pokazala v svojih pikelhaubah. Sicer se za verske reči ni nikdar zmenil.
Bog si ga vedi, bo li pri tem groznem prizoru eden ali drug naše i z o b r a ž e n e (?) gospode pomislil na dušo ranjega in na svojo lastno smrt.
Ä 53tiis«tjs». 4. januarija. (Minister ska kriza. — Spred državnega zbora Kučker.) Kdo ne ve, koliko bojev in napa dov je moralo sedanje ministerstvo že prestati ne samo od nasprotne, ampak tudi od stranke ustavaške, ki je pri raznih prilikah minister stvu hrbet obrnila? Pa ministerstvo se za vse to ni nič brigalo in je mirno vladalo dalje kakor bi se nič ne bilo zgodilo. Pa kar zdru žene moči stranke nasprotue in kruŠenje lastne stranke ni doseglo, to bodo menda dosegli dr žavniki ogerski. Že nekaj časa sem naši mi nistri iu ogerski obravnavajo novo colno pogodbo med obeiaa državama, pa se še niso porazu meli, dasi bi bil človek mislil, da boljših pri jateljev ni, nego so naši ustavaki pa Madjari Toda zdaj je razvidno, da je bila naša vlada
ogerskej le toliko časa po godu, dokler je bila pripravljena streči ji in izvrševati njeno voljo. Ko se je pa jela tega braniti, jel je tudi po-nehovati vpliv ministrov naših, in žesegorori, da grof Andrassy je ministerstvo Auersper-govo že zavrgel, in da mu je čas že odmerjen. Pa kdo bo za njimi prevzel ministerstvo avstrijansko? Dunajski „Tagblatt" naznanja, da K e 11 e r s p e r g p revzame ministersko pred-sedništvo. A to še ni gotovo; Madjari marveč mislijo, da tukajšnja vlada naj pride možem v roke, ki bi na vso moč podpirali početje liberalne stranke ogerske. A to je razdražilo tukajšnje prusake tako zelö, da še „N. fr. Presse" piše, da Avstrijanci pogodbe 1. 1867 niso sklenili zarad tega, da bi se Madjarom vdali na milost in nemilost, ali da bi Tisza šaril, kakor bi hotel in zato jim prevzetno obnašanje Ma-Ijarov nič kaj ne dopade, in stranka ustavoverua ui pri volji odjenjati jim. Vprašanje je le, kdo bo zmagal, ali ustavoverci ali Madjari, ki so dokaj na boljem memo unih, ker imajo v svojih rokah najimenitnejši službe državne takrajlitov-ske. Sploh pa vsi mislijo, da bode ministrom kmalo treba odstopiti, in da se bodo že te dni vršili silni politični dogodki. Bog daj le, da bi ti dogodki bili Avstriji na korist, kar se o dosedaujih dogodkih pa ne more ravno reči.
Državni zbor se ima v prihodnjem tednu zopet sniditi. Gosposka zbornica namerava obravnavati novo samostansko postavo, ktero je še zelo poostrila. Vsled tega je češki kar-lina Schwarzenberg vse škofe povabil, da se prihodnji teden zbero na Dunaju ter da se posvetovajo o novi samostanski postavi. Pa če bi tudi omenjena postavo bila sprejeta od zbornice gosposke, bi vendar ne obveljala, ker so cesar neki odločno rekli, da je ne bodo potrdili, kakor bi tudi Vildauerjevega predloga ne bili potrdili.
Vradni in na pol vradui listi so nedavno poročali, da imenovanje Kučkerjevo za nadškofa dunajskega je že dognano. A za gotovo se pripoveduje, da imenovanje njegovo še ui dognano, in da je olomuški kanonik in pomožni škof grof Lihaovski eden najnevarnejših tekmecev njegovih.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. januarija.
(Vabilo gosp. pevcem Čitalniškega zbora'.) Drevi 8. t. m. bo „pevski večer" v salonu čitalniške gostilnice.	Pevski odbor.
(Umrl) je ss. 3 kraljev dan ob eni popoldne na Krki gosp. župnik, častni kanonik in dosluženi dekan Andrej Pečar. R. I. P.
(Podobo „Jugoslavije",) jako krasno izpeljano, smo videli v prodajalnici podob (hiša banke „Slovenije" v zvezdi). Res zasluži, da je videti to po oni, ki jo je škof Strossmayer daroval zagrebškemu vseučilišču, ponarejeno podobo v hiši vsakega Slovenca, ki si jo more omisliti. Cena je jako nizka, namreč 28, 30, 32 in 36 gold., če je okvir širji ali ožji. Kdor ue more vsega kar na en pot plačati, utegne podobo dobiti tudi na obroke.
(BožiSnici kat. rokodelskega društva) bili ste prav veseli in prijazni, in se je njiji vdeležilo prav obilno število prijatlov rokodelskega stanu. Božičnica pomočnikov 1. januarija se je pričela s pesmijo in nagovorom predsednika g. Gnjezde, ki je razlagal božično veselje in pomen božičnega drevesa. Burkasta novoletnica je napravila veliko smeha, in deklamacijc pa pesmi, zlasti „popotnica banovcev", so zelo dopadle, za kar gre hvala preč. o. Angeliku,
ki družbenike podučuje v petji. Tudi igra: „Zdaj gre sem, zdaj pa tje", je bila zabavna in dobro igrana. Sv. treh kraljev dan pa so imeli, kakor uni dan pomočniki, tudi učenci svojo božičnico z jaslicami in božičnim drevesom. S primernim deklamovanjem in veselim petjem so vsim zbranim jako dopadli ter se tako za trud in skrb svojim učiteljem in blagim dobrotnikom in dobrotnicam srčno zahvalili. Ko so dečki obilno obdarovani vsi veseli in s hvaležnimi srci odšli, igrala se je tombola. Pričujoči so se zopet prepričali, kako koristua in potrebna so rokodelska društva na kat. podlagi, posebno današnje dni. Društveniki se po potrebi izobražujejo, a tudi pošteno razveseljujejo, in pozneje postanejo pošteni mojstri in krščanski družinski očetje. Zato društvo iskreno priporočamo vsem, kterim je za razvoj krščanskega življenja kaj mar.
Gospodarske reči.
Nekoliko migljejev občinstvu o novi meri
in vagi.
(Konec.)
Malo ali nič bolje ko krčmarji so nastavili štacunarji novi meri novo ceno. Prvič velja že povsod za resnično matematično pravilo, da n. pr. polovica od 7, 9, 11, 13 kr. itd. ni3'/2, 4%, 5ya, 6'/a kr., ampak 4, 5, 6, 7 kr.; čim manjše je število, za toliko več v primeri je kupovalec poškodovan. Drugič so tudi štacunarji novi meri pristujočo ceno, če je število neravno ali ima dele krajcarja zraven sebe, povsod ogladili iu poravnali tako, da se da v štiri, vsaj pa v dva dela razdeliti; kar je veljalo na pr. funt 9 kr., ima veljati kilo (kilogram) IG1/,0 kr.; teh '/10 kr. bi pa štacunar bil na zgubi, ako bi blago dal za t C kr. kilo, tedaj se mu bolje zdi, da kupec zgubi 9/10 kr. in plača za kilo 17 kr. Toda „17" je čudna številka; ne dii se razdeliti ne v polovico, ne na štiri dele; zato jo potisne na 18 ali celo na 20; kdor kupi potem cel kilo, ga dobi morda za 18, celo še tudi za 17 kr. (v prvem slučaju plača 1®/ioi v drugem le ,J/10 kr. preveč), ali za četrt kilo bo moral dati 5 kr., kar znese 20 kr. kilo.
Najhuje pa je pri tem še to, da tak, ki na drobno, t. j. v delih litra (pol, četrt litra) ali kilograma (pol, četrt kilo) kupuje, ne dobi skoro nikdar celega litra ali kilograma. Kupi 4 četrtlitre vina, ki je bilo po 40 kr. bokal in bi moralo biti po 283/i0kr.; za vsak četrt-liter boš daš 8 kr., tedaj za liter 32 kr., t. j. 3"/I0 kr. preveč. Potem stoči te 4 četrtlitre v posodo, ki drži liter, iu videl boš, da nimaš polnega litra — če ti krčmar ni natočil čez črto, kar se pa kaj redkokrat zgodi. Ravno tako težko boš iz 4 četrtkilogramov, za ktere si po zgoraj navedenem primerljeji mesto 1G '/j o kr. dal 20 kr., dobil popoleu kilo.
Vrh vsega tega je še druga še bolj nevarna past za nevedne kupčevalce in prodajalce nasproti brezvestnim ljudem, in to pri vagi. Kilogram ali kilo je toliko, kolikor dva čolna funta po 28 lotov. Dozdaj se je pa (izvzemši pošto in železnico) pri nas kupovalo in prodajalo le po dunajskem funtu, ki ima 32 lotov, tedaj 4 lote več od colnega. Kilo ima pač dva čolna funta ali 56 lotov, ne pa 2 navadna funta po 32 lotov; do 2 funtov manjka celih 8 lotov ali četrt funta. Zato ima kilogram veljati le toliko, kolikor veljata dva čolna funta ali 56 lotov, nikakor pa ne toliko, kar sta veljala dva navadna funta. Če si za stari funt kakega blaga dal n. pr. 14 kr., ne daj na podlagi iste cene za to blago več ko 25 kr. za
cel kilogram ali 100 dekagramov. Ravno tako se varuj, kedar kaj prodajaš. Zapomni si, da je kilogram četrt funta manj, ko dva cela stara funta in po tem se ravnaj pri ceni.
Ceno nekterih reči, n. pr. mesti, v nekterih krajih določuje mestna ali krajna gosposka. Vendar je ne glede na to, da se mesarji ma-lokje drže te cene, občinstvo izročeno milosti in dobrotljivosti mesarjev, pri vsem tem pa da za isto kvaliteto mesa pri kilogramu gotovo par krajcarjev več, ker se mesarji priteletini, svinjini, koštrunovem ali kozlovskem mesu, pri slanini, sploh pri mesnem blagu, za ktero nobena gosposka ue določuje cene, ampak mesarji sami, ti drže napačnega pravila, da je kilo toliko ko 2 funta (navadna, ne čolna) in za pol kilograma n. pr. slanine (špelia), tele-tine itd. zahtevajo toliko, kolikor so zahtevali prej za funt. Če kupec to plača, dobi tri lote mesa pri funtu premalo. Na ta način se je sploh bati, da bo meso izdatno podraženo, dasiravno cena živine pada.
Najslabše bodo skonca shajali tisti kupo-valci, ki bodo po dosedanji navadi jemali zlasti reči za kuhinjo ne po vagi, ampak po „groših" toliko „krajcarjih" ali „deseticah." Ti se morajo popolnoma na vest in poštenost prpdajalca zanašati. „Za groš tega in tega", veli ženica, ki pride v štacuno. Za groš je dobila prej n. pr. 6 lotov; 6 lotov pa je 3 4/iu dekagramov (3 dekagrame in 4 grame); gram je tako majhen, da se razen v lekarni drugje rabil ne bo. Zato bo štacunar na stran pustil 4 grame in dal ženici le tri dekagrame, ker bo rajši sam se varoval zgube, kakor ženico škode. Če bo ženica prišla lOOkrat s svojim grošem, bo imel štacunar od nje 400 gramov ali 40 dekagramov, t. j. pri 5 gld. 13 grošev več dobička, ko po stari vagi.
Po mestih so pivopivci mnogo na slabšem od prej. „Vrček" je do malega pol litra in se prodaja večidel po 10 iu 11 kr. Zdaj so prišli ua vrsto tudi četrtlitri, ki pa povsod veljajo 6 kr. Zguba za pivce nadrobno je tu očividna. Kdor namreč pije pivo po pollitru, plača za 4 vrčke ali 2 litra 40 ali 44 kr.; kdor pa pije po četrtlitrih ravno toliko, plača 48 kr. Prvi pa je vsaj res dobil za 40 ali 44 kr. vsaj blizo 2 litra, če bi pa zadnji vseh 8 četrtlitrov zlil v 2 litra, manjkalo mu bo vsaj dobro četrt-litra. Tako je za 10 do 12 kr. že pri 2 litrih na škodi. Zato bode, kakor slišimo, vsaj v Ljubljani pri pivu odpravljena mera po četrtlitrih in stari maselci (:,/10 litra) se bodo obdržali, ker bi pivci po četertlitrih pene predrago plačevali. To je pametno iu pravično, kajti kolikor manjša mera pri pivu, toliko več dobi gost pen, toliko dražje plačuje pivo.
To so za zdaj kratki migljeji občinstvu, kolikor jih moremo podati po prvih skušnjah. Gotovo se bo še mrsikaj nepristojnega, krivičnega zapazilo, o čemur bomo imeli zopet priliko spregovoriti. Zato bo nam in našemu občinstvu vstregel vsak, kdor nam naznani kako nepristojnost, zlasti po štacunali, gostil-nicah in krčmah, ali nam pove, kteri trgovci, krčmarji, mesarji itd. se najbolj drže pravične cene. Take bomo radi občinstvu priporočali, nasprotno pa naznanili tudi one, ki novo mero mero in vago zlorabijo za krivičen dobiček in za to, da kupovalce iu goste peliarijo. Nova mera in vaga je postavno vpeljana, zato skrbimo vsi skup, da ne bo nikomur na škodo I Popravek: V zadnjem listu na zadnji strani, v prvi koloni v 13. vrsti od zgoraj se je vrinila neka prav bistvena pomota. Namesto: „7 vatlov da 9 metrov", se mora glasiti: O val lov dii 7 metrov.	J. A.
Listnica vredništva.
G. dopisniku iz litijskega okraja: Ker je bil nedavno „Slov." zarad neke enake reči zapečaten, Vašega dopisa nismo mogli sprejeti. — č. g. G. v B.: Vprašanje do banke „Slovenije" izročili smo ravnateljstvu ter naprosili ga, da Vain odgovori. — č. g. N. v M. : Spis „Vzor pravega katolika in rodoljuba" smo sprejeli in ga bodemo hvaležno porabili.
Eksekutivne dražbe.
10.	januarja. 3. Jan. Murnik-ovo iz Adergaza (1318 gl.) v Kranju. — 3 Jan. Žnideršič-evo iz Studenca (963 gl.) v Krškem. - 2. Jan. Dež-man-ovo iz Zagoric (1419 gl.) v Radoljci. — 3. Terezije Koprivc-eve v Ljubljani. — 1. Jan. Za-laznik-ovo iz gor. Logatca (6620 gl.), 3. Ant. Tac-ja-vo iz Jakovice (5860 gl.), 1. Jan. Petrič evo iz Planine (700 g!.), vse v Logatcu — 2. Ant. Kiir-sehnerjevo (108 gl.) v Ljubljani. —
11.	januarja 3. Jože Scdinar-jevo iz Nadan-jescla (239 gl.) v Postpjni. — 3. Mih. Kuntarič-evo iz Vrhovskc vasi (583 gl.) v Kostanjevici — 3. Jože Kračna vo iz Budanj (2150 gl.) v Ipavi. — 3. Mih. Štokel-jevo iz Planine (1642 gl.) v Ipavi — 3. Jože Cveblar-jevo z Dolenjega polja (445 gl) v Kostanjevici. — 3. Marije Vidic-eve iz Mal. Mraševega (854 gl.) v Krškem. — 2. Luk. Godina-vo iz Gor. Košane (1588 gl.) v Postojni. — 3. Jože Olovc-evo iz Brloga (976 gl.) v Kostanjevici. — 2. Jan. Ostank-ovo s Stermicc v Postojni. — 2. Andr. Tomažič evo iz Ilraš v Postojni. —
12.	januarja 3. Jan. Seles-ovo iz Bere (600 gl.) v Bistrici. — 3. Jan. Mošnar-jevo iz Ašelic (490 gl.) v Metliki, — 3. Jak. Klepc evo iz Cer-kvišča (2934 gl.) v Metliki. 3. Ant. Tomšičevo iz Bistrice (9900 gl.) v Metliki. — 3. Ant. Penko-vo iz Parij (1650 gl.) v Bistrici. — 3. Matej Gril-ovo iz Šentvida (40 gl.) v Ipavi. — 3. Bošt. Antončič-evo iz Dolenje vasi (1775 gl.), 3. Stef.4 Jager-ovo iz Landola (1845 g).), 3. Jan. Orne-tevo iz Šent. Mibela (870 gl.), vse v Seno žečah. — 2. Luk. Žitko-vo iz Podlipe (3110 gl.) na Vrhniki. — 2. Jak. llren-ovo iz Gorenjega Gradiia (420 gl.) v Kudolfovem. — 3. Jože. Dovgan ovo iz Stare Sušice v Postojni. —- 3. Ant. Lukažic-evo iz Gor. Košane (275 gl.), 3. Luk. Brne jevo iz Orehka (472 gl.), 3. Fr. Stradjot-ovo iz Neverk (1550 gl.), 3. Mart. Šušelj-cvo iz Dol. Košane (1570 gl), 3. Jože Likon-ovo iz Gor. Koš ane (550 gl.), S. Jože Domicelj-evo iz Dol. Košane (771 gl.) vse v Postojni. — 1. Jož. Žgur-jevo iz Podraga (200 gl.) v Ipavi. — 3. Matija Milavc-evo (15125 gl.) v Logatcu. 1. Jožo Jarc-evo iz Preske (3734 gl.) v Ljubljani. — 1. Jan. Zakrajšek-ovo z Hove gore (1352 gl.), 1. Ant. Perme-tovo iz Vel. staro vasi (1062 gl.), 1. Jan. Primc-evo iz Iške vasi 3743 gl.), vse v Ljubljani.
Telenrnlične denarne cene 7. januauja.
Papirna renta 69'55 — Srebrna r«nt« 73 95 — 18601etno državno posojilo 112-30 — Bankine akcije 902 — Kreditnj akcije 192' — — London 114 30 — Srebro 105 —. — Ces. kr. cekini 5 40 — 20Napoleon 9 18.
Nove mere in uteži (kemblji)
po nizki coni se dobivajo v prodajalnici železja pri
Albinu Slitscherju,
(2 — 1)	v Ljubljani na dunajski cesti št. 64,
Voščene sveče
in zavitke (Wachsstöckl )
vsake vrste za cerkve, pogrebe in trgovino po najnižji ceni prodaja in se častiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu priporoča zagotovljaje, da bo vsem najbolje in hitro postregel
Oroslav Dolenec,
(3—1) svečar, glediščne ulice št. 140.