Novičar iz slavenskih krajev.
Iz Ljubljane v Terst. Vrednik 3?Novic" se je s starim svojim prijatlom v nedeljo zvečer v Terst podal, pozdravljat ondašnje prijatle svoje. Ker menim , da bi utegnila marsiktera reč častitim bravcem zanimiva biti, jim hočem povedati, ravno z voza stopivši, kar sim vi-dil in slišal na kratkem potovanja. Terst postaja zares Tsako leto lepši in veči; krasne poslopja postajajo tako rekoč čez noč, ker se Teržačanom kamnja iz Občine ne manjka, iz kterega hiše zidajo, denarja pa tudi ne, ker jim ga kupčija dosto privabi iz vsih delov sveta; verh tega so tudi stanovališča sila drage. Že se iz morja vzdiguje velik prostor tikama lazareta, kjer bo kolodvor (JJahnhof) za železnico stal. Na tem mestu se zopet vidi, kaj človeka umnost in dnar premoreta! Tam, kjer je še vlani globoko morje se širilo in je hrib v morje ster-mel, je prostorne planjave že veliko dodelane; morje se zasipa s kamnjem in neko zemljo, ktero vozijo iz Ger-škega in se Santorinska zemlja imenuje; ta zemlja podelana z apnom in namešana s kamnjem ima lastnost, da vtopljena v vodo se berž sterdi kot kamen. Kakor ae je moglo na tem mestu morje vmakniti veličanskemu kolodvoru, tako tudi hrib. Dela bo pa, kakor nam je vodnik te stavbe pravil, še za 5 ali 6 let, preden bo vse dodelano. — Okoli Tersta je letina žalostna; počeli Is tri i je suša pomorila vse tako, da se je ondi velike lakote bati, ako se ne bo revnemu ljudstvu po kaki drugi poti zaslužek naklanjal. — Z milostljivim Terža-škim škofom g. Legat-om smo se peljali na njih gradič v Skedin (Servola), kjer se je ti dan ravno tergatev začela in smo tudi mi v prijazni družbici kaki dve brenti grojzdja nabrali, — al Bogu bodi milo! večidel grojzdja je pokvarila nesrečna bolezin; namest 80 ali 100 veder se ga bo letos nabralo komaj 10. Tudi tu smo našli po-terjeno skušnjo , da grojzdi bolj pri tleh in bolj v senci eo zdraviši ostali od družin. Pred ločitvijo od tega prijetnega kraja, kterega je letošnja uima hudo zadela, smo slišali prepevati krasne italianske, slovenske in nemške pesmi, ki nam bojo drag spominek ostale. Slišali smo pa tudi prav moško muzicirati tiste mlade fante, nekega merliča na pokopališče spremljaje, od kterih so „No-vice" enkrat spomnile, da so z veliko hvalo se obnašali v Terstu in od kterih je bilo rečeno, da so Krašovci; gosp. fajmošter so nam zdej povedali, da so večidel vsi iz Skedinske okolice doma. — Veselo bo vsim našim bravcem zvediti, da zdravje preslavnega našega Kose-eki-ga se je po toplicah toliko zboljšalo, da za terdno smemo upati, da po božji milosti se nam bo ohranilo predrago življenje 5)mojstra slovenske poezije". Čeravno po 14 mescov dolgi bolezni na truplu zlo omamljen,Je njegov duh ves zdrav in ves živ za domačo reč. 53Ce Bog da, še jo bomo zapeli", mi je nadušeno ponavljal , ko sva se ločila. In dobrotljivi Bog bo všlišal njegove in naše želje! — Prečastitega gosp. prosta Ve meta smo našli zdravega in veselega. Marsiktero reč smo se pomenili tudi s tem slavnim našim rojakom, ki so ne-vtrudljivo pridni za slovensko slovstvo. Za gotovo vemo povedati, da imajo visoko spoštovani gospod lepe zaklade že nabrane, s kterimi bojo razveselili prijatle milega našega jezika , kteri, kakor je znano, jim tako gladko teče , da se tako rekoč samo bere. Bog nam jih ohrani zdrave! — Iz šundra sila živega mesta smo se podali po posebnem poslu tudi na tihi, večno mirni kraj — na pokopališče Teržaško. Omenimo tu, da Terst ima 8 po-
kopališč, eno tikoma druzega; 1 je za katoličane, 2 za protestante, 1 za jude, 1 za Anglikance, IzaSlavonce, 1 za Greke in 1 za Turke. Na katoličanskem, na kte-rem smo bili in ki ima svojega fajmoštra, častitega ffosp. fajmoštra Kavčič-a, leži že pokopanih čez 65.000 — zares velika fara, toda tihih, mirnih prebivavcov! Gospod fajmošter so nam povedali prečudno novico, da trava, kina pokopališču raste, se ondi ne sme za živinsko pičo rabiti, in da nekteri celo tirjajo, da se ima soži-gati! Čudna misel, ktera ne zapopade, da je gnjilo človeško truplo zdrav in tečen gnoj, — Al vernimo se od tega žalostnega kraja spet v hrupa polno mesto. Pravilo se nam je, da kupčija sploh nekoliko zaostaja, zlasti žitna, ker velike barke iz Odese nemorejo lahko v Terst; voz ni na, ki je bila nekdaj za star (1% vag.) žita iz Odese po 35 kraje, je zdej po 3fi.!— Mnogo reči bi bilo še povedati, ki smo jih zvedili potovaje po Terstu, kodar nas je naš slavnoznani rojak gosp. France Cegnar, sedaj c. k. poštni vradnik ondi, prijazno spremljal , al — ^Novicam" se mudi v tiskarnico.
—   316   —