0 vinu in vinarstvn v starem Poetoviju
Vsak pravi Rimljan je nekaj razumel o vinu in vinogradništvu. Bogati vele-posestnik je pač tnoral poznati najbolj-še in najrodovitnejše trte, revni suženj, ki je z muko obdelova! vinograde, bo-gati trgovec, ki sa \e privoščil najfi-nejše in najdražje vrste, priprosti bro-dar in ribič, ki sta se okrepčala v ob-dravskih krčmah, zčravnik, ki je pri-poročal zdravitn in bolnim gotove vrste, potepuhi, ki so razgrajali, če je primanj-kovalo vina. vsi so spoštljivo cenilj Bac-chusov   nebešk:   dar.
O vinarstvu in vinogradništvu je pi-salo mnogo rimskih pisateljev, a najplo-dovitejši med njimi je bil učeni prirodo-slovec Plinij. Sam omenja nič manj ka-kor  150  raznib   vinskih  vrst in   trt.
Ko so Rimljani prišli v naše kraje, so že našli pri nas trto, kajtj okolica sta-rega Poetovija je imela vse predpogoje za uspešno vinarstvo. Sicer je Rim gle-dal v prvi vrsti na svoje vinograde v ftaliji in 6kušal povsod v provincah zatiratj domače vinogradništvo, da bi sz-važal do čim višji ceni svoje pridelke. Sele rimski cesar Probus je ukiinil v za-četku 3. stoletja po današnjem časov-nem štetju vse prepovedi, ki so ovirale vinogradništvo v provmcah in ukazal svojira vojakom, da morajo zasaditi no-ve vinograde. Tudi v ptujski okoliici je zmage vajena roka rimskega legionarja skrbno požlahtila in negovala trto, da je prišlo tu prj nas vinogradništvo do polnega razmaha. Vinogradniki so se •združiLi v močna združenja. Njihov de-nar jim je v nekaterih krajib celo po-magal do viteškega stanu. Pozneje so nastaJi tudi vinogradniški trusti, kajti vino  je bilo glavni dzvozni pridelek.
Rimsko vinogradništvo je bilo v 1. stoletju po današnjera časovnem štetju že na svojem višku, kajtj že Piinij toži, da viničar gleda samo na kolioino in ne na kakovost vina. Znatni izvoz slabših vinskih vrst v province je bil vseka-kor dono6nejši, kakor prodaja boljših vrst v Italiji. Torej iiz vinogradov se je dal kovati znaten dobiček, ki je polnil mošnje bogatih Rimljanov. Zaloge v vi-norodni Italiji so bile ponekod ogromne. Tako je zapustil Hortenztij svojim de-dičem 10.000 sodov vina, čeprav ni ni-koli štedil v svojem življenju. Lukul je razdelil po svoji vrnitvi iz Azije med ljudstvo 100.000 sodov vina. Zloglasn.i Elagabal se je celo kopal v vinu in ne-koč je dal v potokih teči vino. On je dal v cirkusu celo na vinskih valovih izbojevati pomor6ko bitko. Kakšne mno-iine pa so Rimljani konsumirali na svo-jih pojedinah, o tem je boljše da mol-čimo.
Rimljani so vedeli kot dobri vinograd-niki. da je v prvi vrsti odvisen njihov pridelek od vrste trt, kakovosti pod-nebja in tal, letnika in zatiranja škod-ljivcev. Kje so bili nekcanji rimski vi-nogradj v Halozah in Slovenskih gon-cah, je danes prav težko določiti, ker je skoraj 20001etno obdelovanje vlnogra-dov, posebno pa globoko rigolanje, za-bri6alo skoraj vse sledove. Vemo pa, da so bili Rimljani pravi mojstri v izbolj-šanju tal svojih vinogradov. Poznali so vse vrste gnojenja z vsemi dobrimi in slabimi posledicami za kakovost vina, tudi zeleno gnojenje ]iw ni bilo tuje. Za nove nasade so si najraje izbrali gozcna.to zemljišče in tam 6O pač krčili in  rigolili.  Pri nas  so  Rimljani  zasledo-
vali ista načela pri obdelavi svojih vi-nogradov, kakor jih imamo še danes. Ob sončnih pobočjih so se vrstile trte ob koleh v točno izmerjenih vrstah. Kakor najdemo skoraj pri slehernem kmečkem domu brajde, tako so že Rim-ljani tudi z njimi krasili svoje domove. To vidimo tudi na antičnem reliefu, ki je bil nekoč vzidan v hajčinski c^rkvi in se sedaj nahaja v mestnem muzeju. Predočuje rodbinsko pojedino pod braj-do v vinogradu. Mož in žena sedita na počivalniku z visoikim naslonom. Pred njdma je miza. na njej so hlebi kru-ha in ovalen krožnik. Med staršema se igrata dva naga otročiča; eden nadeva materi venec okoli vratu, drugi sega po očetovi čaši. 2e odrasli otroci prihaja-jo v domači obleki k mizi, da bi se ude-žili gostije ali trgatve. S skrajnega le-vega konca prinašajo strežnice kozarce in skodele. na desnem pa moški pre-takajo vino v araor.
Za vezanje trt so sploano uporabljali vrbovo lubje, a pri rezu so bili Rim-ljani nenadkriljivi mojstri; kar se pa tiče trgatve, se je do današnjega dne le malo kaj spremenilo. Podbiranje je bilo običajno, enako so ločili t,nijo grozdje od dobrega in pazilo se je tudi na • enake vrste grozdja. Slabše, bolno ali n&dozorelo grozdje je dalo pijačo za služinčad in sužnje. Kakor danes, je bila trgatev vesel dogodek v življenju vi-nogradnikov. Petje in razposajenost sta odmevala »d hriba do hriba in takrat je bila zabrisana razlika stanu med go-spodom in služinradjo.
Rimljani so stiskalj grozdje v posebnih poslopjih, zidanicah ali kar na dvo-riščih, kjer so postavili -včasih ogrom-ne stiskalnice, da je lahko vino teklo v potokih. Tam so napolnili ogromne do-lije.   To   so   velike   gltinaste   posode,   v
katerih je raošt v kleteh prevrel. Boljše vrste so pustili vreti kar v amforah. Rimske kleti v ©plošinem niso bile ta-ko globoke kakor naše, vendar so bile ponekod zelo velike. V alpskem pod-ročju so jih v zimskem času tudj ku-rili. Celotno kletarstvo je ostalo do da-našnjega dne skoraj nespremenjeno, mišljen je seveda mali vinogradnik. Pre-takanje, filtriranje in druga kletarska opravila je napravil. vsak rimski vino-gradnik 6am. Vino je potegnil iz amfor s steklenimi nategami in Ie v starera Poetoviju so našlj doslej dve takj na-tegi, a za večje dolije so uporabljali črpal'ke.
Kakor smo že omenili, se je vršil ves proces vrenja v velikih dolijah, pri bolj-ših vrstah v amforah. V naših krajih vidimo poleg njih tudi hrastove sode z železnimi ali brezovimi obroči. Amfore so v velikih množinah izdelovali v to-varnah stareg^a Poetovija ter jih tudi označili s svojimi. pečati. Amfore so navadno visoke, ozke, včasih tudi tre-bušaste posode z dvema ročajema in so bile na dnu koničaste, da-so jih lahko postavili drugo ob drugo v pesek kleti. Tu in tam so bile opletene s šib-jem kakor naše pletenke. Redkeje vidi-mo steklene amfore. Menijo, da je ozka amfora starejšega. trebušasta pa mlajše-ga izvora. Zaprli so jih z zamaški iz žga-ne gline ali iz plutovine.
Oblika posod za točenje in pitfe vina je kar najraznovrstnejša. Vidimo krasne pokale, čaše gubanke, čaše v obliki sodčkov, tudi oblika naših šampanjskih steklenic je bila zastopana. Boljša go-spoda se je poslužila posod iz žlahtne kovine, pra*ve umetnine. Mnogokrat so napisali na čaše lepe in šaljive zdravice in če je imel gospodar posebno ljubega gosta,   mu   ponudili   precej   veliko  čašo
brez podnožja, ki jo je moral izprazniti kar na njegov dušek. Mislim, da je imel gost zaoosti. Po&ebno velika čaša gu-banka bode v oči in priznati moramo, da je bil njen lastnik cel mož. Ko smo že pri pijači, še nekaj o rimskih pivcih.
Vemo. da so bili stari vse prej, kakor nasprotniki alkohola in bili mnenja, da je le nespametnikom vino odvratno. Tudi zdravniki so cenili Dionizdjev dar ter izjavih, da je čisto vino »remedium per se«. Morda so imeli prav. Morda je zaradi vina postavil ugledni L. Valerius Verus vinskemu bogu Liberu in boginji Liberi najlepši oltar, ki so ga doslej iz-kopali v starem Poetoviju. Na neštetih skulpturah vidimo Silvana z viničarskim nožera, grozdno ornamentiko in prizore s trgatvcf. Pripomniti pa moramo, da je bilo Rimljanom vino vsakodnevna po-treba. 2iveli so in pili kljub velikira množinam vina zmerno in ga mešali, mi bi rekli, krstili primerno z vodo. T-ato vidimo tudi na rimski oljeaki napis, ki pravi, da sestoji hrana siromakov iz vina, kruha in redkve. Na mnogih oljen-kah so upodobljene amfore za vino. Tudi na drugih posodah, takozvanih terra sigil. izdelkih, opazimo vpliv vinskega trsa; povsod in kjer koli je bilo mogoče, ga je Rimljan upodobil v hvaležnosti za   Bacchusov nebeški dar.
Vinarski muzej v Ptuju nudi s svopim razstavnim gradivom splošen pregled zgodovinskega razvoja vinarstva ptui-ske okolice od rimske dobe do današ-njih dni.                                         A. S.