Potovalni učitelj in njega delo. Kdor opazuje, kako hitro se pomika trtna uš po naših Halozab naprej, kako se širi po ZavrSki, Barbarški, Leskovski župniji, mora priznati — rad ali nerad — da trtna uš ne prizanese nobenemu vinogradu, da se nje ne bode obranila nobena gorica. Prav v kratkem bode naša domaea trta vničena in milijoni našega premoženja bodo zginili, kakor da so pali v morje. Nam ni treba hoditi gledat nesreče na Francosko ali Ogersko, katero je ondi povzročila trtna uš, imamo je doma dovolje: v župniji Završki, BarbarSki in Leskovški je ne zmanjkuje. In kaj storimo mi posestniki proti preteči nezgodi, kako se bojujemo proti njej ? Hoke držimo križem; nekateri javkajo, drugi čakajo, da uš sama zgine, kakor je sama prišla. Ali nas bode to pogube reSiio ? Ne, nikdar ne! Ne zanašajmo se samo na pomoč od drugod, bodi-si od dežele, bodi-si od države; ta pomoč ne bode zdatna, če je bode sploh kaj in ne ve se, kedaj pride. Ko bi bili posestniki na Bizeljskem čakali in se zanašali na tako pomoe, tedaj bi danes ne imeli še nobenega vinograda z ameriškimi trlami, pa tudi domačih trt bi več ne imeli, s katerirai se morajo ameriške cepiti ali požlahtnjevati. Resno se moramo ludi mi dela z ameriSkimi trtami poprijeti, sicer nam poginejo vse domače in ,potem ne bode materijala za požlahtnitev ameriških več! Kako se mora delo pričeti, o tem se naj posestnik na lastne oči tam poduči, kjer se to delo že dalje časa vrši, ako inu je to le količkaj mogoče. Ker pa to ni vsakemu pojedinemu posestniku, vinogradniku mogoče, dal je deželni odbor Kranjski spisati po vodji deželne vinarske šole na Grmu, g. Bichardu Dolenc, »Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trlami, da jili trtna uš ne more uničili«. Ta knjižica je vsega priporočila vredna, ker obsega ves potreben poduk, ker ima v pojasnilo več slik ker je pisana v slovenskem jeziku, kakor je od na_ šega štajarskega deželnega odbora v Gradci nikdar ne bomo dobili. Po tej knjižici segajte, slovenski gospodarjh Kdor je ud c. kr. kmetijske družbe Kranjske, dobi lo knjižico zastonj. Kazun tega poduka pa je priporočati Haložanom, da prosijo občine za potovalnega učitelja vinarske šole v Mariboru, g. J. Bele-ja, kateri je slovenskega jezika zmožen, da pride k njira po vrsti predavat. S tem nimajo občine nobenih stroSkov; samo župan mora biti za občino in nje blagor toliko vnet in požrtvovalen, da spiše in odpošlje dotično prošnjo na šolsko vodstvo v Maribor. Učitelj bode lahko posestnikom povedal, kje in pod kakimi pogoji se dobijo amoriSke trte, kako njih je sadiii, kake sorte se naj izbirajo, kaj morajo pošestniki storiti, da dobe potreben denar za nasajevanje vinogradov z ameriškimi trtami, kje se denar dobi, kedaj se niora vrniti itd. / živo besedo da se poduk lehko večim in hitro; do knjige ne pride vsak, vsak je tudi ne razume. Zatoraj kaže prositi za potovalnega učitelja, kakor to delajo občine po drugod. Naši sosedje Nemci ob nemško-slovenski meji, še nimajo trtne uši; toda oni potujejo truinoma na Bizeljsko, da vidijo, kako se tam sade in obdelujejo ameriške trte; nemški poiovalni učitelji so sploh na nogah in poučujejo svoje rojake; Nemci si snujejo društva in zadruge, z druženimi močmi naročujejo in kupujejo ameriške trte, priskrbujejo vinogradnikom potreben kredit, skrbijo za pravočasen odpis štibre ali dače tam., kjer to postava dovoljuje. In vendar niso Nemei ob meji tako od vinogradov odvisni, kakor sino mi Slovenci po Halozab in drugod. Na delo zatoraj, rojaki!