Xzliaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
^"elj n :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 2»i.	V-'
Naročnina naj se plačuje • ^ . naprej.	' 's
&
Leto XXI.
V Celovcu, 11. septembra 1902.
Štev. 37.
Kmetje pozor! Kako bodemo volili sedaj deželne poslance?
Na vedno silneje zahtevanje naših vrlih deželnih poslancev, vsled odločnega pisanja naših listov, po glasnem vpitju ljudstva, je naša „vrla“ deželnozborska večina prišla tako daleč, da je zapustila stari nazadnjaški volilni red, ter da je vendar enkrat začela napredovati k novemu volilnemu redu! Pa je tudi že skrajni čas!
Poglejte staro krivico: 36 poslancev je bilo do sedaj poklicanih v deželni zbor, da vladajo Koroško, — deželo kmetov. In kdo so bili ti mogočni ptiči? Strmite: Veleposestniki (večinoma bogati grofi) so imeli 10 zastopnikov. In koliko je veleposestnikov-volilcev? Celih 113! Ednajst alidvanajst volice v ednega poslanca ! ! Da ti le nase gledajo —je jasno! Dalje: Obrtna zbornica šteje 25 volilcev in ti volijo zase tri poslance. Torej za sedem ali osem volilcev eden poslanec!
Pa še ne dovolj! Vsa koroška mesta in trgi volijo tudi zase posebej (seve kmet je le za to, da jih „futra“) ter imajo le 13.000 volilcev. Ti volijo zase devet poslancev. In kmetje? Kmetski stan? Dežele vladar, cesarstva steber? Sme voliti samo štirinajst (14) poslancev! In pomislimo si; skoro v vsaki občini je nad 300 volilcev in koliko občin ima dežela? Na deset občin pride komaj eden poslanec! In če bi tudi vsi 14 skupno glasovali — ostanejo vendar v manjšini! Seve, liberalec mora biti gospod. Tako so sklenili in tako je sedaj bilo že 30 ali 40 let! Deželni zbor je pa vendar le za deželo, saj se ne imenuje mestni zbor, ali veleposestniški zbor!
Da je sploh mogla tako krivična spaka tako dolgo ostati! Pa dišala je liberalcem in jim še diši. In ko je celi svet že upil: neposredne in tajne volitve nam dajte, je glas dosegel tudi do liberalskih glav. In kaj so sklenili? Djali so: Neposredne in tajne volitve se ne moremo več ubraniti! Moramo je dovoliti nam na škodo. Kajti, če vsaki izmed ljudstva neposredno in tajno svoj glas odda — šmentej ! ali ga ne bo dal f + f klerikalcem, konservativcem, Slovencem? To moramo zabraniti! In kako?
S tem, da „prav modro“ razdelimo volilne
Sanje.
(Malorusko spisala Marija Evgenija Markovič. Poslovenil J. Grafenauer.)
(Konec )
5.
Pride jesen. Podelali smo na polju vse in žito pospravili. Po ulicah so začeli hoditi snubači; vedno kar čuješ, kako se hvalijo dekleta:
„Jaz sem pa že zaročena s svojim Mihajlom." „Mene pa je dal oče Pavlusju!4*
„Meni pa je tako hudo in žalostno, kakor da bi me bili zaročili s črnim oblakom ; vesela sem samo, kedar srečam Motrjo in se zgovorive. Nekoč sem jo prosila: „Povej mi, dragica, ali je ono resnica, kar si povedala, ali pa je bilo to samo šala! Kdo ti je rekel, da bodo naju zasnubili ?u
„Ali ti nisem povedala, koga sem poslala in kak odgovor sem dobila ?“
In začela se je smejati: „Poslušaj, srčece moje, dala ti bom dober svèi: česar ti ni treba, po tem ne poprašuj! Eaji premisliva, kako bodeva šle na tuje med tuje ljudi. Kaka bo najina svatba? Bog dal, da bo srečna! Potem pa bodeva hodile k svojim starišem v goste; jaz bom prišla ponosna in lepa, ti pa še lepša s sivimi volovi (ker tam v Mazovišču imajo samo sive valove) v modrej obleki, z ljubljenim možem. Naj se le jezijo potem najini sovražniki !“
In tako govori in govori, jaz jo pa samo poslušam.
okraje. In drugič dajmo kmetom malo več poslancev, a samo toliko več, da nam ne bo v škodo.
Poglejmo torej najprej novo število poslancev. Prej jih je bilo 36, sedaj jih bo 43.
Namesto, da bi vzeli nekaj poslancev veleposestnikom in mestom, ter jih dali kmetom, so pustili vsem, kar so dosedaj imeli, mestom dali celo enega poslanca več. In kmetom so dali še — enega več in vstanovili četrto kurijo, ki naj voli štiri nove poslance.
Pa to število bi še nič ne djalo, če bi le volilni okraji bili modro in pravično in nepristransko razdeljeni. Privojskovali bi si katoličani lahko kakih 10 poslancev, kljub krivični meri. Krivična je pa ta mera. Le poglejmo na davke! Po vsakoletnih davkih (pride davka okoli 1,165.000 gld.) bi imeli veleposestniki pravico dobiti le dva poslanca ne 10; mesta in trgi le pet, ne pa 10; kmetske občine pa devetindvajset, ne pa samo 15. Tako je! To bi bila pravica! Kako so Blepo“ razdeljeni volilni okraji, o tem prihodnjič. Danes samo to še pridenemo: Kar je nam liberalna deželnozborska večina pri številu poslancev milostno dala, je nam vzela zopet pri razdeljevanju volilnih okrajev! M.
Boj žganju!
Pijančevanje (alkoholizem) je utemeljen po-največ v nezdravih družabnih (socijalnih) razmerah. So še drugi vzroki, ki vplivajo na njegovo razširjanje, a beda in uboštvo sta glavna činitelja, ki sta povzročila, da se je žganjepitje po nekaterih krajih tako razširilo. Pijemo tudi mnogo iz navade, a največ takrat, če smo žalostni, da pozabimo na svoje križe in težave.
Boj proti alkoholu se je začel že v davnih časih; že svetopisemski preroki so rohneli proti pijančevanju. V sedanjem stoletju se je tudi v Evropi začelo močno gibanje zoper razširjanje tega strupa. Osnovalo se je mnogo društev zmernih ljudij, ki pa niso imela zaželjenega uspeha, ker se niso zavedala, da je alkoholizem največja posledica socijalne bede, ter da ni trajnega zboljšanja na tem polju brez socijalne reforme (premembe). Tudi v naši državi se je že gledalo na to, da se alkoholizem ne razširja. Lani se je vršil na Dunaju med-nàrodni shod, in na tem shodu je ministerski predsednik navajal vzroke razširjanju alkohola in
Nekoč sem imela opravka na svojem vrtiču, kar prileti mlajša sestra: „Domaha, Domaha! Snubači gredó in so že prav blizu !“
Oh, kako mi je postalo hudo! Grem v hišo in se skrijem v veži. Cujem : z očetom se razgovarjajo : „Prišli smo k Vam, poslani od gospoda Ignjata.“
Oče je šel ven, da jim odpre vrata; jaz mu padem k nogam, klanjam se in jokam: „Tatek ljubi, ne dajte vtopiti svojega otroka!"
„Katerivrag te pa hoče vtopiti ?“ — reče oče. — „Dosti je, dosti! Ne jokaj!"
„Ali te hočemo morda siliti, hčerka?" — reče mati. „Zakaj jokaš?"
Jaz pa jih veselo zahvaljujem: Hvala vam, mama, da me ljubite in da me ne daste takemu, ki ga nimam rada!"
Oče pa pozdravi snubače in jih zahvali za čast.
„Ali naša hčerka je še mlada," reče, „pa jo bomo še sami ljubili in jo učili lepega življenja."
„Glej hčerka," reče mati, ko so se že poslovili snubači, „to je oni mesec, ki se je skril za
Ko sem se rešila te nevarnosti, sem bila nekoliko bolj vesela; pričakujem Danijela iz Krima. Kdaj se bo povrnil, kdaj ga bom videla? Ali kedar pomislim, da ga je zadela morda kaka nesreča na potu, zatrepeče mi srce bolesti. Če grem ven na polje, če se vsedem kje na vrtu, pa se zamislim in ena misel poriva drugo; za delo nimam nobenega veselja. Tako se vlačim okrog dan na dan.
Nekega jutra mi je bilo tako hudo! Naenkrat
čujem —----------mati zakliče: „Domaha, pojdi v
hišo! Bog nam je poslal ljube goste."
povedal tudi več sredstev, kako bi se tem v oko prišlo. Na tem kongresu so bile po svojih odposlancih zastopane vse važnejše države, kar nam priča, da so vlade začele spoznavati nevarnost, ki preti ndrodom od žganja, ter da so državniki pripravljeni storiti kaj pozitivnega proti tej bolezni človeške družbe.
Na omenjenem shodu je avstrijski minister za uk in bogočastje poročal, da je 1. 1868. v enem samem obrtnem okraju potrošilo 25.000 prebivalcev dva milijona kron za žganje, torej vsaka oseba povprečno 80 kron. V celi Avstriji seje 1. 1900. izpilo opojnih pijač za 1600 milijonov kron. Na Češkem je bilo zadnja leta 25 tisoč policiji znanih pijancev, na katere smemo računati 75 tisoč otrok, ki so zaradi strasti svojih roditeljev razpostavljeni največji duševni in telesni bedi. Na Dunaju pije polovica šolskih otrok. To je strašno, kajti baš mladina do 16. leta naj bi ne poznala alkohola. Naučni minister je rekel, da se v Avstriji polovica blaznih zbira iz bivših alkoholikov; istotako je pripisati 60—80% surovih zločinov in 30—40% samomorov zastrupljenju po alkoholu. Nesreča pijančevanja se prenaša na potomstvo. Učenjak Bourna-wille je poročal, da so našli pri tisoč bebcih 471krat kronični alkoholizem očeta, 84krat matere, a v 65 slučajih sta bila pijanca oče in mati. Tudi božjast otrok je navadna posledica pijančevanja roditeljev.
Na Finskem so prepovedale vse kmetske občine, to je dva milijona ljudij, prodajanje in kupovanje vina, piva in različnega žganja ; večinoma se je prepovedalo tudi vsako pridelovanje žganja. Taisto zahteva vedno naraščajoča stranka tudi v mestih. Na Finskem je tedaj dejanski odpravljena vsa beda, ki jo je povzročal alkohol med dvema milijonoma ljudmi. Odpravljene pa še niso tudi tam vladajoče slabe družabne razmere. Finsko ljudstvo je spoznalo, da mu alkohol sesà mozeg iz telesa, denar iz žepa, zato je z vso svojo moralno silo odpravilo žganje in s tem veliko uboštva in bede ki si je zakrivilo samo.
V boju proti alkoholizmu prednjači Rusija, ki je uvedla monopol na žganje ; isti ji nese 850 milijonov rubljev dobička, od katerega porablja en del v svrho društev proti alkoholizmu. Vsled monopola na žganje se je na Ruskem vsekakor zmanjšalo pijančevanje. Zlasti zapiranje žganjarij ob ne-
BKake, mamica?" vprašam in vsa se stresem.
„0d gospoda Korajeja Dončuka in snubi te za svojega sina Danijela."
Mili moj Bog! Če se spominjam, kako meje mati pripeljala v sobo, kako me je blagoslovila.
In zaročili so naju.
Stari se pogovarja s snubači, a Danilo se je priklonil bliže k meni: „Dekle moje!" reče. „Ali me ljubiš ti tudi tako, kakor jaz tebe, tako močno?" Jaz pa molčim--------------a tako drago mi je, po-
slušati ga! Vsak večer pride k meni na vrt, pa še cela noč bi mi ž njim ne bila dolga.
Mati pa reče: „To je hčerka, oni mesec, ki se ti je spustil na roko."
7.
Tudi Motrja seje zaročila s Kirilom Savtirom. Poročile sva se isti dan.
Tedaj mi je pa priznala. „Poslala sem," reče, „ staro Buljbiho, da bi vse poizvedela tam v Mazovišču. In vse je izvedela; videla je Kirila iu Danila in one vesti je prinesla."
Po ženitovanju je vprašal moj oče Kirila: „Kako da si se ti, Kiril, oženil? Da te nisem videl na lastne oči, ne bi verjel, da se je tak ve-ternjak oženil."
nOženil sem se, gospod Ivan," reče Kiril, „kakor vidite. Ulovil sem jo kakor ptico-pevko. Naj pa žvrgoli v mojej hiši."-------------
Moj tast je jako dober, ljubi me kakor oče ; tudi tašča je šaljiva in ljubezniva; srečna mi je usoda, hvala Bogu!"
Še-le v spomladi sem se spomnila, da ljudje tudi jokajo, ko se je začel moj Danilo spravljati
deljah je zelo koristno. Da ima monopol dobre posledice, dokazujejo tudi zapisniki ruskih sodišč in ječ.
Zlasti blagonosno deluje 1. 1883. v Kasselu ustanovljeno društvo proti zlorabi opojnih pijač. Isto stoji na stališču, da je opravičen le boj proti nezmernemu pitju, ter dela zlasti na to, da se zboljšajo družabne razmere, ki sedaj silijo delavca in kmeta, da iščeta tolažbe v alkoholu.
Nobena beda in nevarnost ne zahteva dandanes tako silno, da jo odpravimo, kot pijančevanje in pitje sploh; kajti nesreče, ki nastanejo vsled alkohola, prehajajo kot dedščina od starišev na otroke in otrok otroke. Beda, ki je povzročuje alkohol v kakoršni si bodi obliki, se ne dà nikdar več popraviti. Ko bi tudi pri nas prepovedovali in že enkrat pričeli bojevati odločen boj zoper alkohol v vseh oblikah, ki nam nič ne koristi, temveč samo škoduje! Zloraba alkohola je kar najbolj obsojati; poginili so že celi nàrodi, ki so se udali tej strasti. Tudi nam je v veliko pogubo razširjanje alkoholizma; rodovi se slabé, prebivalci se redčijo ravno zato, ker se vsled žganjepitja tako ne množi prebivalstvo.	„Dom.‘‘
Veliki izgredi v Zagrebu.
Onemu, ki se pečži z javnostjo, je žalibog, znan tudi bratomorni srbsko-hrvatski boj, o katerem se zastonj pričakuje, da bi kedaj ponehal, marveč postaja isti z vsakim dnevom hujši in se lahko reče, da v ljutosti ne zaostaja niti za bojem med Italijani in Slovani v Istri. Žalibog, to je naš podedovani greh: Slovani znajo postajati trdni, radikalni in neizprosni do skrajnosti le tedaj, ko se koljejo med seboj ! Kadar pa se borijo proti rodnim nasprotnikom, so nerazumljivo mehki, odjenljivi in neopravičeno velikodušni. Kje bi že bilo Slovanstvo, ako bi vse one zaklade bojevitosti, ki jih hrani le za bratomorni boj, uporabljalo le v boju proti sovražnemu tujinstvu!! Neki znanstveni list iz srbske kraljevine priobčil je te dni jako ostro proti Hrvatom pisan članek, ki je te poslednje užalil do dna duše. Ta članek pa je posnelo tudi glasilo Srbov na Hrvatskem, v Zagrebu izhajajoč list „Srbobran“. ,Srbobranu“ so pikro odgovorili hr-vatski listi, a temu prepiru v listih sledile so demonstracije Zagrebčanov pred tamošnjo „Srbsko banko“ in pred uredništvom „Srbobrana“ ter srbskimi trgovci. Demonstracij, ki so se vršile v nedeljo, se je udeležila množica nad 20.000 Hrvatov, ki so pobili šipe dotičnih hiš. Redarstvo na konjih je z golimi sabljami razgnalo množico in je bilo mnogo ranjenih. Drugi dan bilo je še huje, tako, da so poklicali vojaštvo od vaj, da štraži v mestu, ker se je bilo bati požara. V nedeljo dné 31. avgusta dopoludne se je zbralo več sto ljudij, med njimi zlasti mnogo dijakov, pred uredništvom „Srbobrana“ in „Srbsko banko“. De-monstrantje so razbili vsa okna in tudi redarje napadli s kamni. Prišlo je do boja, v katerem je bilo več oseb ranjenih. Rabuke z redarji so se ponovile še na raznih krajih mesta. Redarji so rabili sablje in poškodovali več demonstrantov. Šele čez nekaj ur je napravila policija red. — V torek je bilo v Zagrebu razglašeno malo obsedno stanje. To kaže najbolje, kako velikanski so bili izgredi. Tudi je prišlo več vojaštva iz Belovara in iz Kar-
na pot. Kaka žalost me je prevzela, ko sem ga spremila iz vasi! ostala sem, pa gledala, a okoli mene se zeleni samo brezkrajna stepa. —---------------
Tašča še sama joka, mene pa teši: „Tako nam je že Bog usodil, ljuba tašča moja,“ reče, npo komur človek hrepeni, potem se tudi joka! Jaz sem svoj čas preživela v veselju, udala sem se iz ljubezni in sinove imam kakor sokole. Zato sem se pa tudi najokala najgorkejših solz. Tudi jaz sem prej spremljala svojega moža na pot, a sedaj se moram poslavljati od svojega otroka, pa še ne vem, ali ga bom še dočakala in videla, ker sem dosti dolgo živela na svetu; morda me pa vzame Gospod k sebi. Ali ti si mlada, pa ga še dočakaš ; čemu bi se žalostila? Lice se ti bo zardelo in ne boš več tožila. “
Tudi Motrja pride: „Kaj pa je s teboj, Do-maha? Ali nisem jaz tudi opremila svojega Kirila za v Krim? Kako si se spremenila, Mati božja! Ako je tvoj mož pameten, še pogledal te več ne bo, taka si postala! Ali mene bo moj le še bolj rad imel in ljubil, ker ga bom pričakovala, kakor cvetni mak.“
Tako me ona tolaži.
Komaj sem dočakala jeseni. Vsak čas grem pred vrata gledat če še ne pride. Po noči pa niti očesa ne zaprem, vedno sanjam, da škripljejo vrata, ali da čujem glas svojega moža, in se hitro vzdignem in grem ven; toda nič, nikogar ni: vse je tiho, in vrata so zaprta.
Nekako o Petrovem, pred nedeljo, sanjala sem te-le sanje: Prikazal se mi je nad našo hišo poln mesec, rdeč, a v mesecu sedi bel angelj, maha s peruti in poje tako, da odmeva po celej vasi.
lovca v Zagreb. Vojni zapovednik fcm. Berchtols-heim je zapustil vojaške vaje in se vrnil v Zagreb. Vojaštvo je zvečer zasedlo vse ulice in glavne trge. Hišna vrata morajo biti ob sedmih zaprta, javni prostori ob devetih. Zbiranje ljudij na posamičnih prostorih je strogo prepovedano. Neodvisni listi so bili vsi zaplenjeni, ker so priobčili obširna poročila. Vlada namreč prikriva obseg dogodivših se izgredov. Policija je bila tepena in je morala bežati, na nekega detektiva je bilo ustreljeno iz revolverja in je detektiv težko ranjen. Nekemu dijaku je nek policaj odsekal tri prste. Uredništvo „Srbobran“ je policija zaprla.
Dopisi.
Dobrlavas. (Razno.) Pri cesarski slavnosti, ki se je obhajala dné 18. avg., se je pela cesarska pesem — nemško, zakaj? — Lepo je, da so se lotili olepševanja naše farne cerkve. Cerkev bo nekako rujavkaste barve, a zvonik, ki je ločen od cerkve, bo bel. — Žalostno je, da železniški uradnik na Metlovi, kjer je vendar vsa okolica slovenska, niti slovenski ne zna, in sicer ne ve, kaj je Sinčavas, ki je najbližnja postaja pri Metlovi. Naposled bo moral Slovenec tolmača s seboj vzeti, drugače še vožnega listka ne bo mogel dobiti!
Sinčavas. (Tatvina. — Razsvetljava.) V nedeljo dne 31. avgusta je bil v Grabštanju na paši ukraden konj. Lastnik takoj brzojavi žendar-meriji v Pliberk, kjer je imel biti v ponedeljek znani pliberški letni semenj, in kmet se sam odpelje v Pliberk. Na Blatu se je tisti dan utaborila ciganska družina. Orožniki gredo gledat, če bi ti cigani ne imeli dotičnega konja, in kmet je šel ž njim. Med tem, ko preiskujejo ciganski šotor, prijezdi nekdo po cesti konja. Kmet zaupije: „Tukaj je moj konj!u Kmet vzame konja, orožnika pa jezdeca in ga odpeljeta v zapor. — G. Val. Leitgeb si je napravil električno razsvetljavo.
Libuče. (Nemčurska p o di vj a no st.) Naj ne zamerijo čitatelji „Mira“, ko zopet zagledajo dopis iz Libuč. Res tolikokrat se je letos pisalo v „Mir“ iz Libuč, a bilo je potrebno ! Pa strmeti morajo in osupnjeni biti čitatelji vrlega „Mira“, kaj vse se godi v naših nekdaj poštenih, trdnih slovenskih Libučah. Ali je mogoče, da bi se moglo pri nas tako ponemčuriti, da je pri nas toliko zaslepljenih Slovencev, katere je nemščina že čisto spravila ob pamet, tako da so vsi navdušeni za njo? Žalostno je in sramotno, da se znajde pri nas toliko poturie. da se poštenemu človeku, kar gabi. Nazadnje pa je nemčurstvo naše Slovence-rojake tudi že čisto podivjalo. Evo dokaz! Slišal sem, ko jo je o priložnosti nek vrl mlad Slovenec krepko povedal nekemu ponikovskemu nemčurskemu požarniku, rekoč, da je krščansko-slovenski „Živio“ pač veliko lepši in spodobnejši kakor prusko-izdajski „Heil“ ; da se mora ta nesramni „heil“ pred krasnim nživio“ kar v zemljo zariti. Te krepke in odločne besede so strašno razjarile tega ponemčurjenega Slovenca, odpadnika. Ker si sam ni upal in ni mogel kaj odgovoriti vrlemu mladeniču, si je poiskal enega svojih pristašev. Potem je še-le imel pogum, da se je lotil slovenskega fanta. In kakor pravi divjak je preklinjal ga in mu pretil. A nàrodni mladenič je podivjaucu obrnil hrbet, rekoč, jaz s teboj nočem
„Dobre sanje si danes sanjala," reče tašča;
—	„videla boš, da se bo naš Danilo hitro vrnil. Če se dekletu v snu prikaže mesec, je to ženin; tedaj pride mož, ali pa se bo narodil sin. Treba je čakati na Danila. Ne bomo se niti prav ogledali in že bo tukaj."
On se je res tudi povrnil že drugi dan zvečer, moj beli golobček. In to smo se pogovarjali! Jaz sem mu povedala, kake sanje sem sanjala: poln mesec!
»Jaz sem pa sanjal," reče on in me objame, „samo o jasni zvezdici!"
Smešničar.
*	Kdo je bil pametnejši? Dva moža se srečata v neki ozki ulici. Nobeden se ni hotel ogniti. Prvi zakriči: „Jaz se vsakemu oslu ne ognem!"
—	„Jaz pa!" reče drugi mirno ter stopi na stran.
*	Prav se mu zgodi. K nekemu peku pride
črevljarski učenec ter ga vpraša:	„Imate stare
žemlje?" — »Da", pravi pek, »imam jih!" — „Prav se vam zgodi", reče na to učenec, »zakaj jih pa niste prej prodali!"
*	Iz šole. V neki šoli je vprašal učitelj učenca : „Katerega spola je mačka?" — Učenec: „Moškega!“
—	Učitelj: „Kako prideš do tega?" — Učenec: „Zato, ker ima brke!"
*	Sodnik kara mladega, toda že večkrat kaznovanega zatoženca ter mu slednjič pravi: »Vi ste res nepoboljšljiv in zelo hudoben človek! Glejte, to pride od slabih tovaršij !" — „Kako je to mogoče?" mu odgovori zatoženec, „saj imam vedno le s sodniki opraviti."
nič kaj govoriti, še pogledati te nočem, ker ti si ničvrednež, ker si izdajalec in odpadnik slovenske narodnosti. Prav tako ! Slava vrlemu mladeniču ! Res žalostno je, da ko se Slovenec ponemčuri, mu nemštvo zmeša vso pamet. — Drug slučaj. Dné 17. avgusta so se vozili libuški nemčurski požarni brambovci iz Črne domu, kjer je bil shod več nemških požarnih bramb, katere je povabila mižiška nemška požarna bramba. Nazaj gredé že okrog polnoči obnašali so se tukajšnji požarniki kakor pravcati divjaki. Tulili so, klicali naše slovenske nàrodnjake po imenu iu „hajlali“, kakor bi bili vsi blazni. To presega pa že vse meje. Treba bo take nemirneže in razgrajače poklicati pred sodnijo ! — Slišal sem, da pravijo nasprotniki : Mi nič ne maramo, če kdo čez nas kaj reče, in če nas kdo v časnik dà. Dobro ! Vi se nič ne zmenite, če vas vsi zavedni, pošteni ljudje zaničujejo, če vas že nikdo več ne spoštuje in če vas vsak zaveden Slovenec graja! Res leseni morajo biti ljudje, ki se že za nobeno dobro in pošteno stvar ne zmenijo. Naj večje graje pa tudi naj večjega pomilovanja so vredni taki ljudje! — Vi pa, ki ste še zavedni Slovenci, ostanite to, kar ste! Imejte v časti svojo nàrodnost, svoj mili materni jezik. Res veselja je moralo vsakemu srce utripati, ko je videl, da je vkljub slabemu vremenu prišlo tako lepo število zavednih in navdušenih Slovencev in Slovenk na L shod libušbe podružnice sv. Cirila in Metoda. To je krepek dokaz, da so Libuče in okolica še slovenska. Prav milo je bilo pri tej priliki slišati krasen slovenski „Živio“, ki se je tako lepo razlegal. Posebno pa v srce segajoča slovanska godba in premile slovenske pesmi ! Ali ni to lepo, ali ni to ganljivo? Vsakega mlačnega Slovenca mora kaj takega ganiti in navdušiti. Vsak Slovenee-od-padnik mora pri taki priliki spoznati svojo velikansko zmoto. Vsak, ki ima še količkaj mehkejšega čuta, mora očaran vzklikniti: Ljubljena Slovenija, vse kar je najmilejše in najkrasnejše, je v tebi! Kako bi ti ne mogel biti zvesti in te ne ljubiti ! ! Ostanimo torej zvesti sinovi slavni Sloveniji!
Gospa sveta. (Vojaške vaje.) Ód 2. do 6. septembra bival je tukaj 2. bosanski peš-polk. Resnici v čast moramo reči : Polka, katerega moštvo bi se bilo tako lepo obnašalo, kakor so se Bošnjaki, še ni videla Gospa Sveta. Zato so tudi vsi predsodki proti bosanskemu polku mahoma zginili; predsodki so tudi vzrok — dà pritrditi moramo tožbam častnikov — da se v začetku ni dovolj postreglo. Vsak večer zabavala je občinstvo vojaška godba na trgu. Pri odhodu Bošnjakov bila je jedina želja, jedin glas: Na kmalu svidenje! — Predvečer pred odhodom je na splošno željo vojaštva k večernici zvonil veliki zvon, da bodo o njem pripovedovati vedeli v svojej južnej domovini vojaki-Bošnjaki.
Spodnji Rož. (Izobraževalna društva.) V 34. številki „Mira“ je nek dopisnik opisal stanje Spodnjih Rožanov. Tudi jaz se strinjam ž njim, toda kaj pomaga pisati. Treba je, da se primemo resnega dela, kajti poleg slabe strani imamo tudi dobro, in sicer, da naše ljudstvo še ni okuženo od liberalnih časnikov. Dà, tukaj ne dobiš liberalen list razun po gostilnah, vsaj kakor daleč je meni znano. Zato je potreba, in sicer nujna potreba, da zdaj, v tako resnem času, ko se nam vsiljuje tujec, ki hoče izpodriniti domačina, ne držimo križem rok, ampak da se nam osnujejo izobraževalna društva. Dokler teh nimamo, se nam razmere ne bodo zboljšale, pač pa shujšale. Tujec je nam s svojimi šolami pot do višje izomike zaprečil, zato si moramo iz lastnih močij osnovati društva, iz katerih bomo zajemali višjo izobrazbo. Gotovo je v vsakem kraju nekaj zavednih mož, ki bi bili sposobni za vodstvo takih društev. Mladina bi tako društvo z veseljem pozdravila, kjer bi se lahko pošteno zabavala in bi ne zapravljala svojih težko prisluženih denarjev po gostilnah. Kdor ima mladino, ima bodočnost! — Dostavek: Te vrstice so nam došle iz priproste roke. Važno resnico hranijo in dolžnost duhovnikov je, da se potrudijo za izobrazbo nàroda! Na delo tedaj! Uredništvo.
Novičar.
Mi
Na Koroškem.
Cesar je potrdil novi Tolilni red za Koroški deželni zbor. Prihodnje rolitve bodo torej direktne in tajne.
Koroški „Bauernbund“ imel je 21. avgusta svojo odborovo sejo. Drugo nas mnogo ne briga, pač pa sledeči sklep : »Allg. Bauern-Zeitung“-i začela je menda pehati sapa, zato pomagaj sedaj, kdor more! In res: Celovški podžupan dr. Gustav vitez Metnic, ki je bil kot »gost" (?) navzoč, prebral je lastno sestavljena pravila za društvo, katero naj bi skrbelo za sredstva, da se list vzdrži. G. Metnic poročal je, da ste samo dve poti mogoči: ustanovitev zadruge ali pa društva.
Društvo, to je povdarjal on, zdi se njemu pa pri-kladneje, ker ni tako vezano in oklenjeno, kakor zadruga. Odbor se je zjedinil in ustanovil društvo „Pressverein der Bauern-Zeitung". Nasvetovana pravila sprejeta so bila z malimi spremembami. K temu dostavljamo vprašanja in prosimo odgovora: 1. Ali je „Bauernbund“ — saj hoče menda biti kmečka zveza — za to, da razširja brezver-stvo in protestantovske težnje? 2. Sami pripo-znate potrebo združevanja, zakaj toliko krika in vika, kedar se združujejo Slovenci? Mogoče, da g. Metnic tudi nam d& pojasnilo na vprašanji.
Duliovske zadeve. Duhovskih vaj v Marija-nišču se je udeležilo 55 duhovnikov. Vodil jih je dominikanec, č. o. Viljem Grisseman. — Za začasnega kateheta na celovških mestnih šolah je imenovan mestni kaplan g. Al. Schader.
Osebne novice. V pokoj je stopil nadučitelj L. Dovžan v Čačah. — Prestavljeni so: učitelj N. Rainer v Vetrinju za meščanskega učitelja v Št. Vid; nadučitelj É. Jevnikar v Vovbrah za nadučitelja v Melvičah; učiteljica Pavla pl. Laseh a n iz Št. Pavla v Labod.
Drobiž. Razpisana so dela za preložitev državne ceste na Jezerskem Vrhu. Ponudbe do 20. septembra. — V stalni pokoj je stopil profesor na celovški c. kr. gimnaziji, g. dr. Han n. Tem povodom je dobil naslov c. kr. vladnega svetovalca.
—	Cesar je podaril strelcem v Železni Kapli 120 kron. — Gorelo je dné 25. avg. v Svincu pri Ore-hovniku. Škode je 30.000 kron. — V Celovcu je umrla 104-letna Kat. Glančnik. Do zadnjega je bila primeroma prav zdrava in krepka. — Blizu Beljaka se je dné 5. t. m. obesil 33-letni železniški delavec M. Ferlič, pristojen v Št. Štefan ob Žili. Uzrok: Žganje.
Po slovenskih deželah.
Cesar v Istri. Dné 1.1. m. se je podal cesar Franc Jožef preko Koroške in Ljubljane v Pulj k velikim vojaškim vajam ob adrijanskem obrežju. V Ljubljani so ga pozdravili razni dostojanstveniki. Prvi slovesni sprejem je bil v Divači. Kolodvor je bil slavnostno okrašen. Na kolodvoru je bila zbrana duhovščina, uradništvo, šolska mladina in velika množica ljudstva. Cesar je stopil čilega koraka z voza, burno pozdravljen z „živio“-klici“. Na vseh postajah je cesarja zelo navdušeno pozdravljalo slovensko in hrvatsko prebivalstvo. Velike vaje na suhem in na morju so se vršile do 4. t. m. v popolno zadovoljnost cesarjevo. — Cesar je tem povodom imenoval prestolonaslednika Franc Ferdinanda za admirala naše mornarice.
Knjige brezplačno. Pedagoško društvo v Krškem priporoča sledeče knjige po znižani ceni: 1. Učiteljski pravnik (nova knjiga) cena 1 K. 2. IV., V., VI., VIL, Pedagoški letnik prej 2 K, sedaj po 60 vin. 3. Jezikovni pouk prej 1 K 20 vin., sedaj 80 vin. 4. Nazorni pouk prej 2 K 60 vin., sedaj 1 K. 80 vin. 5. Navod k početnemu risanju prej 80 vin., sedaj 60 vin. 6. Pouk o črtežih prej 80 vin., sedaj 60 vin. 7. Stavbni črteži prej 2 K, sedaj 1 K. Zadnje tri knjige se priporočujejo osobito rokodelcem, zidarjem, tesarjem in drugim. Te cene veljajo za naročnike, ki naročč knjige naravnost pri odboru v Krškem. — Pri cenah je vračunjena tudi poštnina. Obmejni slovenski učitelji dobé te knjige brezplačno.
Drobne novice. V nedeljo dné 21. avg. je bil slovesno umeščen novi škof tržaški, dr. Fr. Nagi. Pred kratkem se je mudil v Celovcu. — Dné 14. avg. ponoči je na Donavi pri Klosterneu-burgu pri 15. pijonirskem bataljonu ob ponočnih vajah zadel čoln, v katerem so se nahajali vojaki, ob parnik. Čoln se je prevrnil, in vojaki so popadali v Donavo; pri tem sta dva utonila, eden pa je težko ranjen, ker se je zadel ob parnik, splaval na suho. Ponesrečeni vojaki so bili Slovenci. — Dné 26. avgusta po noči je nastal ogenj v veliki Dreherjevi tovarni v Trstu. Zgorelo je obširno, kakih 8000 štirjaških metrov obsežno skladišče, v katerem so se nahajali oglje in sodovi. Ogenj se je čudovito hitro razširil. Škode je kakih 200.000 K.
—	Vas Martinjak pri Cerknici na Notranjskem je dné 26. avg. skoro popolnoma pogorela. Zgorelo je mnogo živine in vsi pridelki. Zažgali so otroci Pogorelo je 40 hišnih številk, 40 hiš in 72 gospodarskih poslopij. Škodo cenijo na 115.000 K.
Križem sveta.
Žalost v cesarski hiši. V Gmundenu je umrla soproga prestolonaslednika Wiirtemberškega, nadvojvodinja Margareta Sofija, ki je bila sestra našemu prestolonasledniku, nadvojvodu Franu Ferdinandu. Pokojnica je bila šele v 32. letu svoje dobe. Omožena od leta 1893. je letos v januvarju povila deveto dete. Ker je bila že od rojstva bolj šibke postave, ni preživela težke in z velikimi bolečinami spojene operacije, kateri si je morala podvreči. Bila je zelo pobožna gospa^ N. p. v. m. !
Umetniška galerija za Češko. Cesar je odobril ustanovno pismo za osnutje moderne umet-
niške galerije v Pragi ter zaukazal vse nadaljne v to potrebne odredbe. S tem činom je ustreženo stari želji češkega uàroda. Cesarjevo pismo priznava, da se je glas o vrlinah čeških umetnikov razširil daleč preko meje domovine.
Ureditev plač diurnistov. Plače diurnistov (pisarjev) v državnih uradih se uredijo krajevnim razmeram primerno. Vsi kraji razdelili se bodo v štiri razrede kakor uradniške aktivitetne doklade. Kanclijski pomožni uradniki dobé mesečno plačo, in sicer če služijo od 3 do 6 let v I. razredu 75 do 100 K; od 6 do 10 let v II. plačilnem razredu 85 do 115 K; v III. plačilnem razredu službena doba 10 do 15 let 95 do 130 kron v IV. plačilnem razredu službena doba 15 do 20 let 102 do 140 K; V. plačilni razred službena doba čez 20 let 115 do 150 K. Višjo plačo dovoli lahko finančno minister-stvo. Kanclijski pomožni delavci dobé dnevno plačo, in sicer 3, 2'60, 2'40 in 2 20 K.
Notranja politika. Zdaj se čujejo glasovi, da državni zbor ne bode sklican dné 29. septembra, kakor so listi pred kratkim poročali, marveč še le okoli 10. oktobra. Temu zakasnjenju so baje kriva pogajanja avstrijske vlade z ogersko gledé nagodbe. Tudi pogajanja med vlado od jedne strani in med Cehi in Nemci od druge se bodo baje vršila še le zadnjo tretjino meseca septembra. Vlada predloži državnemu zboru koj, ko se snide, državni proračun za leto 1903. in se ga upa spraviti pod streho že do božiča.
Napad z bombo. Dné 30. avg. popoludne okolu jedne ure se je pripeljal v Selzthal na Štajerskem lastnik raznih rudnikov, vitez Gutmanu. Na kolodvoru ga je pričakoval njegov gozdar So-botka. Ko stopita s kolodvora, vrže nekdo pred nju bombo, ki se je koj razletela. Vitez Gutman bil je lahko ranjen, njegov spremljevalec pa jako nevarno. Najhujše pa se je zgodilo onemu, ki je vrgel bombo. Razleteli kosci so ga takorekoč popolnoma razmesarili. Le glava mu je ostala cela. Dotičnik je neki inžener Scholz, ki se je hotel nad Gutmanom maščevati, ki ga je bil pred leti izpustil iz službe. Nadgozdar Sobotka je po hudih bolečinah umrl.
Črna vojska. „Wiener Zeitung“ je objavila naredbo ministerstva za deželno obrambo od 16. avgusta, ki odreja, da imajo v slučaju sklicanja črne vojske pod orožje, črnovojniki brez ozira na to, kje bivajo, in ne da bi se zglasili pri županu, oditi naravnost na oboroževalno postajo, oziroma na črno-vojniško okrajno poveljništvo.
Rusija. Car je izdal razglas, vsled katerega so bili izpuščeni iz ječ v različnih krajih države skoraj vsi dijaki, ki so se bili udeležili nemirov v mesecu februarju. Kakih 100 je poklicanih iz Sibirije, kjer so bili obsojeni pet let v prognanstvo. Vsem je dana pravica, da morejo na jesen zopet obiskovati vseučilišča. — Dné 11. t. m. je neznan človek v Harkovu štirikrat ustrelil na guvernerja, kneza Obolenskega. Knez je samo ranjen na vratu, napadalca so zaprli. Harkov je že par let prizorišče nemirov in izgredov. Ce niso razburjeni dijaki, razgrajajo kmetje in delavci. Knez Obolenski duši nezadovoljnost in izgrede z batinami in ječami. Kmete, ki so delali nemir iz bede, je dal poloviti in pretepsti do krvi. Napadi so na Ruskem zadnji čas na dnevnem redu. V ruskem narodu vre. Nà-rod zahteva zboljšanja uprave ter se upira šiloma samovladi (absolutizmu).
Kriiger je odstopil. V Utrehtu so imeli burski voditelji sejo, v kateri je Kriiger odstopil kot vrhovni glavar Burov ter je bil soglasno izvoljen Botha voditeljem burske stranke v južni Afriki. Kriiger se pojde zdravit v Mentone. — Kriigerjeve spomine izda Lehmanova založnica v Monakovem, in sicer izidejo meseca novembra v več jezikih na enkrat.
Amerika. Vojne na Filipinih še ni konec, dasi so imeli Američani že ogromno stroškov in žrtev. Od 4. februvarija 1899 do 30. aprila 1902 so izgubili Američani v bitkah in praskah — skupaj 2561! — prej že 139 častnikov in 4016 mož, ki so bili ubiti, ter 190 častnikov in 2707 mož, ki so bili ranjeni. Razen teh je padlo, ponesrečilo in umrlo 282 častnikov in 4188 mož. Torej skupaj 11.522 mrtvih in ranjenih. Vzlic vsem grozovitostim niso Američani gospodarji niti glavnega otoka Luzona. Le obrežje je američansko, notranjost pa še vedno filipinska. Na otoku Mindanas pa nimajo skoraj nobenih uspehov. Mohamedanski nàrod Moros, ki šteje okoli 800.000 duš, ne priznava američanske nadvlade. General Chaffee je brzojavil američanski vladi, da se mora začeti z Morosi vojna. Vlada mu je vojno dovolila. Morosi so bojevit nàrod, ki si je tudi proti Špancem znal ohraniti nekako neodvisnost. V Manili pa sodijo ujete filipinske generale. Obsojeni bodo za več let v ječo. Kruti američanski častniki, ki so počenjali neverjetne surovosti, pa se oproščajo. Častniki so dali Filipince potapljati v vodo, pretepati brez preiskave. Nekega avstrijskega žurnalista pa je neki poročnik
pretepel in pohodil. Poročnik je dobil za to le ukor. Vojne še dolgo ne bo konec.
Gospodarske stvari.
Nevarnost retrov in njene škodljive posledice za hosto. Komaj so šele meseci pretekli, odkar smo v dnevnikih čitali o velikih škodah, povzročenih po vetrovih v hostah. Kako take uime nastanejo, je obče znano. Zato je velevažno vedeti, kako jih je preprečiti in kaj ukreniti, da se še zgodé.
Po dolgotrajnem deževju nastopajoči zapadni veter preobrne največ gozdnih dreves; izmed teh pa seveda najčešče jelovino, ker so listnata drevesa gola, ter lažje prebijejo naval. Tudi korenine so pri jelovini najplitveje. Nadalje opazujemo, da so boste vetrovnim polomom tem huje izpostavljene, čim plitvejša je njihova ruša, čim više sega z mahom porastli prod. A najnevarnejši so vetrovi visokodreves-nim gozdom, koder trebamo vsestranski popolnostni razvoj vsakega posameznega drevesa. A zaradi te nevarnosti se ne sme misliti, dà ne kaže vzgajati visokodrevesnih bost; nikakor ne! Žalostno bi bilo če bi se nepregledno daleč raztezalo pritlično grmičje ,,puščina«, kakor jo, žal, nahajamo po zanemarjenih posestvih. Visok les, ra dà kmetu gmotnih sredstev na roke. Seveda so vetrovom najbolj na poti parobki gozda, potem preseke in posamezna stoječa drevesa. Včasih pa vidimo podrto drevje celo v sredini gozda Ker človek ne more neposredno vplivati na vetrove, se mora zadovoljiti s tem, da vse odstrani, kar bi utegnilo nevarnosti pospeševati.
Torej ne sekajmo parobje kar od kraja, temveč le tu pa tam poderimo kako drevo. Ravno tako ne podirajmo hoste od zahodne strani, če je pristopna južnim burjam, ampak od vzhodne. Ne puščajmo posameznih smrek ali jelk po fratah, ker jih bode še prva burja prevrgla, temveč mecesen ali pa bukev, hrast, sploh drevesa z globoko segajočimi, krepkimi koreninami in redkejšimi vejami.
Da nam viharji drevja v sredi gozdov ne bodo ruvali, oziroma lomili, glejmo na to, da odstranimo šibka, krhka drevesa, že celo pa, če vsled kake rane gnijejo. Saj nas k temu napeljuje že vsakdanja potreba. Pri čiščenju nasadov glejmo, da ostane vrbovje gozda sklenjeno, to se pravi, da ne sekamo tako tja v en dan in ne narejamo lukenj v gozdni strehi. Pazimo na čiščenje vodovodov, strug in jarkov, sicer se zamaSé ali založč in prva ploha izpodje korenine cele vrste dreves, ki potem popadajo. Tako nastale vrzeli se ob priliki novih viharjev in nalivov večajo ter kaj lahko uničijo ves gozd.
Tudi brezobzirnost, škodoželjnost, oziroma sosedova sila lahko odpre uničevalno pot v naš gozd vetrovom, če njegova gozdna parcela sega v mojo. Tako posestno razmerje je gospodarska škoda ; tamkaj pa, kjer je ohranitev gozda zaradi javne blaginje potrebna, pomeni javno škodo. Skupni obrat ali snovanje gospodarskih zadrug so edini pripomočki proti temu zlu.
Preseke naj se prirejajo v ravnih črtah, brez voglov in kotov, kamor buta in se zaganja vihar. Istotako naj se ne seka in podira les v oddelkih iz sredine gozda in naj se ne izredi preveč po podiranju posameznih debel. Kolovoze in širša pota prirejati, ne kaže po gozdu, če povzročajo sekanje lesa ali korenin v večjem obsegu. Tako ob-sekano drevo se pri prvi nevarnosti podere in viharju pot odpre. Cim večje je drevo, tem večja je nevarnost, ker se vihar v vejevju lovi in dolgo deblo nevarnost pomnožuje. Drevesa, ki so zrasla bolj na prostoru, imajo močneje razvite korenine in so do tal vejnata. Taka drevesa se laglje branijo uničujoči sili burje. Seveda ne smemo pretirati in zagovarjati predaleč segajoče prostornosti in obrasti drevja, ker ne služi gospodarskemu pridu.
Burja najrajše vrže, oziroma polomi ravnokar dorasla drevesa !	(Konec sledi.)
Tržne cene.
V Celovcu, dné 4. septembra 1902.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	v	
pšenca .	.	.	10	—	12	50	— konj
rž ....	8	48	10	—	— pitana vola
ječmen.	. . oves .	.	.	4	78	5	97	39 vprežnih volov
turšica .	.	.	8	20	10	25	7 juncev
pšeno . . .	14	—	17	50	71 krav
fižol rdeč . .	—	—	—	—	— telici
krompir . . grah .	.	.	1	80	2	94	— pitanih svinj
ajda . .	.	8	40	10	60	— prasce
Pitani voli so po — iT do — K, vprežni voli po 260 K do 268 K, krave po 151 K do 162 K.
Sladko seno je meterski cent po 5 if — c do 5 2? 20 v, kislo seno po 3 £ 20 o do 5 A — v, slama po 3 X — » do 3 .K 60 o.
Promet je bil srednji.
Sloyenci, spominjajte se Velikovške šole!
		
zk.	Ap.	Vabila.	SjgxgExUsSpap •'4^.	•'e. rifa ^ifa
Podružnica st. Cirila in Metoda za Št. Štefan in okolico v Zilski dolini napravi v nedeljo dné 14. septembra 1902, ob 1lii. uri popoludne, svoj letni občni zbor v hiši pri „Kajžlerju“ v Št. Pavlu ob Žili po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav načelnikov. — 2. Razni govori in nasveti. — 3. Petje. — 1. Volitev novega odbora. — 5. Pobiranje letnih doneskov. — 6. Prosta zabava. — Vse zavedne Slovence, posebno gospode govornike, prijazno vabi k obilni udeležbi	načelništvo.
Podružnica st. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico priredi v nedeljo dné 21. kimovca 1902 ob ’/jl. uri popoludne v gostilni pri Mežnarju v Št. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav predsednika. — 2. Govora o verski in narodni šoli. — 3. Volitev novega odbora. — 4. Slučajni nasveti. — 5. Pobiranje letnih doneskov. — Po zborovanju prosta zabava s petjem, pri kateri bodo sodelovali Kloštersko-Gre-binjski pevci. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi vse zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
lioterijslce številke od 6. septembra 1902. Line	25	46	20	28	30
Trst	69	2	48	29	28
NAZNANILA
Vabilo
Odbor Št. Jakobske posojilnice v Rožu vabi vse ude na svoj letošnji
XXX. občni zbor
dné 28. septembra ob 3. uri popoludne
v „N aro d ni dom“ v Št. Jakobu.
Dnevni red:
1.	Nagovor načelnikov in poročilo o 30 letnem delovanju posojilnice.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo o letnem računu.
4.	Poročilo, oziroma nasveti o razdelitvi čistega dobička.
5.	Volitev novih odbornikov in računskih pregledovalcev.
6.	Razgovor o raznih nasvetih.
Matej Razim, načelnik.
Brinjevec,
natomi, staro in obležano blago, 1 liter 2 kroni 40 vin., 3 litri franko po pošti za 9 kron. Fina, stara slivovka, liter za 2 kroni, pošiljam proti povzetju.
Bgidij Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Vzgojim za Mike
(Internat)
čč. šolskih sester v .Narodni šoli*
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 8 gld. mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
KjE" Učene
sprejme v najboljšo oskrb Jakob Pisijak, čevljarski mojster v Celovcu, kolodvorske ulice štev. 35.
Razprodaja!
Po smrti svojega soproga prodajam vso kišno opravo, kar je imam v zalogi, po kolikor mogoče najnižjih cenah.
E. Zufer,
vdova mizarskega mojstra, Celovec, Vetrinjsko obmestje štev. 8.
fSSp- Nov harmonij *'^pf
prodà zaradi pomanjkanja prostora Vincenc Jank, Cerkvenik in organist v Št. Pavlu, pošta Št. Štefan ob Žili. Harmonij ima močen glas in se lahko rabi za podružnično cerkev. Cena 180 kron.
Kamnosek,
ki je zmožen samostalno voditi kamnoseško obrt, je treznega značaja in trdnega zdravja, in ki more položiti 200 kron kavcije, se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoji Mesto je dobro in stalno. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Aleksander Otič, posestnik v Št. Rupertu pri Celovcu hiš. št. 89.
ZajamÈeno pristno mašno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi priporočal je knezo-škofijski ordinarijat ljubljanski v svojem listu leta 1898. za nakup zajamčeno pristnega mašnega vina vč. duhovščini zato, ker je omenjeno društvo gledé razpošiljanja mašnih vin pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej po 34 kron in više po stopinjah kvalitete za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče namizno vino — kakor tudi večje množine — ceneje. — Na zahtevanje pošiljajo se vzorci Posoda se zaračuni po dobavni ceni ali se ista vrne franko v šestih tednih.
Kmetijska zadruga v Vipavi (Kranjsko).

Za |>oi*al>o sadja. Za pridelovanje vina.
!
t Stiskalnice
^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-| višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah.
| Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja.
Ì Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze* Ž lenjad, inpilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje ' in rastline „Syphonia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
Pii. Mayfarth & Camp.
I
tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
Hi» M naj, II/l Taborstrasse št. 71.
Obdarovani z nad 490 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširni ceniki se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo.
<b0o0o0o° °o° °o ° o0o°o°o_o^
Oo£o0'0
cPo 9 o'
O 'O
o
o °0°o ° °
qOoOq oo O 0^0 O O c> oo	O 0.0 0 O o Of
t/OQ-?n nn o n o J?o$£ao_ č
- 'Oo
OoOo°ò0 0oOoSoSgrOo0°
_ O -T O
^n^oO OOO
o°oPo o9o-0
o9 ° o° ° ° 9\0
O^OoSSoO
o0000°OOOOo0
- w -n o o o o o o Ooo
00O000„°2,°0D°°°CV
o o o og^yo.
°2o °
o-°o0o(
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.