Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk:   Delavska univerza Domžale.
Domžale, 28. junij 1977 LETOXVI-St. 11
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OD HELSINKOV DO BEOGRADA
Beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je brez dvoma tisti osrednji dogodek, ki ima velik politični, gospodarski in varnostni pomen. Čeprav gre v sedanjem trenutku za pripravo sestanka, katerega se bodo jeseni udeležili predstavniki držav in vlad, pa ne bo ostalo samo pri formalnih vprašanjih, saj se bodo morali predstavniki 33 držav dotakniti mnogih problemov, ki so za Evropo, in s tem tudi za ostali svet, bistvenega pomena. Ocenjevanje in kritična presoja stanja dve leti po Helsinkih pomeni namreč iskanje odgovora, kaj je bilo storjenega na področju varnosti in sodelovanja v Evropi.
Resnično težko je dajati kakršnekoli ocene, vendar pa razpravljale! ne bodo mogli mimo tega, da niso naredili tistega, za kar so se obvezali in se domenili v sprejeti listini pred dvema letoma. Dejstvo je, da smo bili v preteklem obdobju vse prevečkrat priče zaostrovanju na mednarodnem prizorišču, nasprotnim pogledom obeh blokov in ne nazadnje izkrivljanju poti pri reševanju mnogih vprašanj, ki bi morala biti zaradi enostavnosti že zdavnaj rešena.
Dejstvo, da je konferenca v Jugoslaviji, v deželi, ki je med nosilkami politike sožitja, neuvrščanja in medsebojnega sodelovanja na vseh področjih življenja in dela, pomeni odpiranje novih možnosti, da pride do reševanja tudi tistih vprašanj, ki jih neuvrščene države vedno poudarjajo: kako zmanjševati vedno večji razkorak med
Letošnja mladinska delovna akcija PEČE 77 je organizirana z namenom, da bo mladina pomagala zgraditi okoli 2 km vodovoda v tej naši najbolj oddaljeni krajevni skupnosti. Na sestanku v Domžalah so se udeleženci
dogovorili o tej pomembni akciji
razvitimi in nerazvitimi in s tem istočasno odpraviti žarišča napetosti, ki vodijo v spopade in nove oblike neokolonializma. Pri tem si ne delamo nobenih utvar, da bodo predstavniki po lahki poti prišli do rešitve in da bo že jutri nastopil nov čas. Toda pričakujemo pa. da bo realnost močnejša, kot interesi posameznih držav ali blokov, ki imajo varnost in sodelovanje bolj za politično parolo, kot pa za edino možno reševanje nakopičenih perečih problemov.
Težko pa seje predstavljati varnost v Evropi, če ni rešeno to vprašanje v Sredozemlju, kjer se križajo interesi velikih sil in najrazličnejših sistemov. To pa pomeni, da se bo ootrebno soočiti tudi s tem vprašanjem in ga sprejeti kot dejansko žarišče stalne napetosti.
Sodobni svet je raznolik na vseh področjih in v tej raznolikosti bo težko najti takšen odgovor, ki bo zadovoljil vse. Toda če bodo predstavniki 35 držav dojeli smisel realnih in stvarnih pobud, potem bo Beograd postal eden izmed mejnikov pri utrjevanju varnosti in sodelovanja ne samo v Evropi, ampak tudi v svetu. Socialistična Jugoslavija je že eden izmed porokov, da treznost lahko prevlada nad interesi posameznikov in da se ustvarijo plodna tla za popuščanje med velikimi, za gospodarsko sodelovanje in to brez primesi že v naprej postavljene kakršnekoli odvisnosti, skratka, da proces sodelovanja postane edina možna doktrina sedanjega časa in osnova za nadaljnji razvoj vsega človeštva.
Začete zamisli v Helsinkih zahtevajo tudi več dejanj in ne samo dobre volje in v Beogradu mora prevladati realnost enakopravnosti, suverenosti, medsebojnega sodelovanja in zaupanja. To je nujnost, ki bo utrdila mir in odpravila nadvlado in nezaupanje, ki hromi današnji svet.
D. F.
C
OB DNEVU S A MO UPRA VIJA L CE V
Ideja o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij je stara toliko kot delavsko gibartje. Vseskozi predstavlja ta ideja ključno vprašanje, kako spremeniti neustrezen položaj delavcev. Teoretično osnovo samoupravljanja sta dala Marx in Engels, ki sla nakazala tudi nujnost razvoja tega procesa. Praktična uresničite v same ideje pa je bila vseskozi, in je tudi danes, odvisna od moči delavskega razreda.
Prve zametke samoupravljanja pri nas zasledimo v času revolucije in NOB na osvobojenem ozemlju. Najvažnejša prelomnica v povojnem razvoju samoupravljanja pa predstavlja 27. junij 1950, ko je bil sprejet zakon o upravljanju s podjetji v državni lastnini. Tako se je samoupravljanje najprej razvilo tam, kjer je bila prisotna materialna proizvodnja in se postopoma uveljavilo tudi na področje družbenih dejavnosti in življenja na vseh področjih.
Samoupravljanje se razvija šele 27 let pa je vendarle dobilo že veliko širino in zraslo v sistem, v katerem se je proizvajalec prvič v zgodovini znašel v položaju neposrednega odločanja in samoupravljanja. Jugoslovanska družba postaja celovita samoupravno organizirana družba, ki ima najglobljo vsebino v materialni moči samoupravljanja in ki je dobila svojo obliko tudi v Zakonu o združenem delu. Uveljavljanje vsebine tega zakona je proces, katerega temeljne oblike moramo zasnovati še letos. Naš pristop k uresničevanju ne sme biti FORMALEN, ampak naša naloga je, da razrešimo dohodkovne odnose, ki morajo sloneti na kakovostni analizi stanja. Izhajati moramo iz družbene opredelitve dohodka in zavestno moramo oblikovati nove odnose, ki jih bomo lahko razreševali s samoupravnimi sporazumi Letošnje praznovanje DNEVA SAMO UPRA V-IJALCEV je že pogojeno s kritičnim ocenjevanjem samoupravnih razmer in snovanju novih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v naši družbi. In prav je tako. Z doslednim uresničevanjem postavljenih izhodišč v zakonu bomo lahko realno in bogatejše opredelili tudi DAN SAMOUPRAV-IJAECEV.
M. Zupanek
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V DOMŽALAH
V Domžalah je bil na razgovoru predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je s predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti razpravljal o dogajanjih v naši občini. Poleg njega so se razgovora udeležili tudi podpredsednik Vladimir Logar, predsednica zbora občin Mara Žlebnik, predsednik družbenopolitičnega zbora Stane Markič, generalni sekretar skupščine SRS Jože Pacek, šef kabineta predsednika skupščine Gojmir Komar in sekretar za informacije Drago Vresnk.
področju v zaostanku, k čemur so tudi pripomogli posamezni rezervati, ki jih imamo v naši občini za izgradnjo hitre ceste, dalekovodov in plinovoda.
Opozoril je na to, da se tudi v republiki rešujejo posamezni problemi dolgotrajno in da to ustvarja težko situacijo v sami občini. Ko je govoril o gradnji stanovanj v naši občini je poudaril, da smo v zadnjem letu uspeli zgraditi več stanovanj v blokovni gradnji, kar ima za posledico tudi manjše poseganje na kmetijske površine.
Posebej seje zadržal pri vprašanju gradnje večjih stanovanjskih
Predstavniki predsedstva republiške skupščine,  ki jih je vodil dr. Marijan Brecelj,med razgovori v Slamniku v Domžalah
Navzoče je pozdravil predsednik skupščine občine Jernej Lenič, direktor delovne organizacije Napredek Domžale tov. Stane SKOK pa je zbrane seznanil z delom te trgovske delovne organizacije v naši občini. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Viljem DRŽANIČ je goste seznanil s gospodarskim razvojem naše občine in se zadržal na nekaterih bistvenih vprašanjih industrijskega razvoja, razvoja kmetijstva, s problemi, ki izvirajo iz prostorskega planiranja v občini in posameznih investicij, ki so v teku. Poudaril je tudi to, da beležimo dokajšnje rezultate na področju razvoja malega gospodarstva, da pa so odprti mnogi problemi na komunalnem področju. Vprašanje onesnaževanja narave bomo sicer rešili z izgradnjo kolektorja in čistilne naprave, vendar bomo morali tudi na tem področju tudi še več narediti skupaj s Kamnikom. Nato je spregovoril o gospodarjenju v lanskem letu in v prvih treh mesecih letošnjga leta ter opozoril na to, da bo potrebno posvečati veliko pozornost izvrševanju v srednjeročnem programu zastavljenih nalog. Ravno tako bo potrebno urediti skupno porabo in se s samoupravnimi interesnimi skupnostmi dogovarjati o tem, da bo skupna poraba rasla počasneje od družbenega proizvoda.
Ing. Janez KOVAČ je orisal prostorsko planiranje v občini in izhajal iz tega, da smo na tem
sosesk, kjer niso rešeni problemi otroškega varstva, šolstva in ostali objekti, ki jih morajo take soseske imeti. Navedel je primer Trzina.
Štefan LONČAR je v imenu koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe orisal delo na tem področju in problematiko, ki se pojavlja pri financiranju družbenih dejavnosti. Albin KLEMENC je poudaril, da so vse načrtovane investicije v srednjeročnem planu finančno sicer pokrite, da pa bo zaradi stanja v gospodarstvu, v katerem pada ostanek dohodka, potrebno stalno zasledovati investicije in s tem preprečiti to, da bi morali odstopati od sprejetih načrtov.
V razpravi v kateri so sodelovali Mara Zlebnik, Marija Ivkovič, Milan Narat, Franc Mušič, Vladimir Logar, Stane Markič in Viljem Dr zanič, so bila načeta mnoga vprašanja in dani tudi ustrezni odgovori. Na zaključku razprave o gospodarskem razvoju v občini je tovariš Marijan BRECELJ poudaril, da gre za to, da morajo postati vezi med občinsko skupščino in republiško čim tesnejše, saj bodo s tem odpravljeni mnogi problemi, ki se sedaj pojavljajo pri delu na vseh nivojih. Opozoril je na to, da s strani občinskih skupščin prihaja premalo konkretnih predlogov in bo zaradi tega nujno potrebno povečati sodelovanje.
Na posvetovanju o delegatskem sistemu so sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter predsedniki zborov delegatske skupščine
DELEGATSKI  SISTEM  V OBČINI
V drugem delu razgovorov je predsednik skupščine občine Jernej LENIČ podal obširno poročilo 0 delovanju delegatskega sistema v naši občini in kritično ocenil triletno obdobje tega delovanja. Mimo vprašanj, ki zadevajo vse tri zbore delegatske skupščine se je zadržal tudi na delegacijah za republiško skupščino in na informiranju. Njegove ugotovitve so bile izhodišče za kritično presojo stanja na tem področju in za razreševanje posameznih problemov. Predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti Peter GUBANC, dr. Miroslav STIPLOVŠEK, Vladimira HABE, Anton PENGOV in Jože POGAČNIK pa so orisali delo izobraževalne, kulturne socialne, zdravstvene in komunalne skupnosti. Mimo vprašanj, ki neposredno zadevajo delegatsko delovanje skupščine teh skupnosti so navedeni tovariši opozorili tudi na problematiko, ki se pojavlja na področju družbenih dejavnosti. V ■ razpravi je bilo načeto tudi vprašanje pošiljanja delegatov v delegatsko skupščino in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Dejstvo namreč je, da v zadnjem obdobju beležimo to, da tiste delovne organizacije, ki imajo več mest v teh skupščinah pošiljajo samo po enega delegata. Toda s takim stanjem se ne moremo sprijazniti, ker delegatski sistem sloni na široki bazi delovnih ljudi in zaradi tega ni sprejemljivo dejstvo, da bi nekdo v imenu delovne organizacije lahko zastopal vse delavce. Zavedati se moramo, da je delegatski sistem nova kvaliteta v razvoju družbenih odnosov in da je potrebno pri tem v največji meri mobilizirati trajno pomoč in delovanje socialistične zveze in sindikatov in s tem utrjevati nadaljnje funkcioniranje tega sistema, v katerem bo mogoče razreševati gospodarska, politična in družbena vprašanja.
Vsi ti razgovori so pokazali, da gre za široko izmenjavo stališč in v osnovi tudi za to, da le potom , delegatskega sistema lahko razrešujemo tista vprašanja, ki smo jih zapisali v ustavo in ki pomenijo
osnovo nadaljnjega samoupravnega razvoja,
Na to je sledil ogled delovne organizacije TOSAMA in nove stanovanjske soseske v Trzinu. Na podlagi vseli teh razgovorov lahko zaključimo, da je bila izmenjava mnenj koristmi, saj so bile dane mnoge pobude, ki jih bo potrebno razrešiti skupaj s pristojnimi republiškimi organi in tudi preko same republiške skupščine.
OBISK V „TOSAMI"
Po končanih razgovorih so se gostje napotili v „TOSAMO", kjer so jih sprejeli predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter generalni direktor Slavko BAJEC.
Ogledali so si nekatere obrate tovarne in objekte v izgradnji, nato pa je sledil pogovor o samoupravnem delovanju.
Generalni direktor je v uvodu predstavil delovno organizacijo -njeno samoupravno razdelitev, strukturo zaposlenosti, dohodek, produktivnost, proizvodni program in nakazal smernice prihodnosti.
proizvodni program zajema izdelke za bolniško, žensko in otroško higieno ter filtre za cigarete.
Na slovensko tržišče prodamo 30% proizvedenih izdelkov, 50% v druge republike, ostalo predstavlja izvoz.
Naše sodelovanje v proizvodnem programu se širi tudi izven občine. Že dolga leta kooperiramo s tekstilno tovarno Senožeče, Predilnico Litija, Tobačno tovarno Ljubljana ter z inozemskimi partnerji za dopolnitev asortimana izdelkov za izvoz.
V bodočnosti želimo sodelovanje razširiti na sosednjo Papirnico Količevo ali Sladkogorsko iz Slad-'.ega vrha.
Naši rezultati poslovanja minulih 4 mesecev so ugodni. Obseg proizvodnje primerjan z istim obdobjem preteklega leta je za 16% večji, produktivnost je narasla za 13 %, za 3 % pa je porasla zaposlenost.
Naš nadaljnji razvoj sloni na kontinuiranem    planiranju. Do
(Nadaljevanje na 3. strani)
konca leta 1978 bomo zaključili plan investicij po perspektivnem planu razvoja. Vrednost investicij, ki jih bomo v kratkem končali, znaša 100 milijonov dinarjev, od česar predstavljajo 35 % bančni krediti, ostalo je lastna udeležba.
Perspektivna proizvodnja sloni na netkanem blagu. Asortiman tega izdelka je zelo širok, današnjemu trgu potreben, zato menimo, da se bomo po končani
sindikata, predsednik delegacij in drugi.
Ugotovljeno je bilo, kot se lahko ugotavlja tudi drugod, da delegatski sistem še ni v celoti zaživel. Temu se ni čuditi, saj vsaka novost potrebuje čas, delo in še kaj, da se uveljavi.
Naj na kraju zapišem še besede MARIJANA BRECLJA, ki so zapisane v knjigi spominov.,,Člani predsedstva skupščine SR Slovenije smo si z velikim zanimanjem ogledali posamezne obrate, in po-
Direktor delovne organizacije Tonama pojasnjuje predsedniku Marijanu lireclju med ogledom delovne organizacije, kako poteka
proizvodnja
rekonstrukciji približali največjim tovrstnim proizvajalcem v Evropi.
Trenutno smo samoupravno razdeljeni v 2 temeljni organizaciji združenega dela. Proučili smo, da imamo vse možnosti nadaljnjega organiziranja v 5 TOZD, kar želimo ustavno uresničiti že s 1. 1. 1978. Misel na izvrševanje določil zakona o združenem delu je v naši delovni organizaciji stalno prisotna," je zaključil tov. Bajec.
Goste je zanimalo, kako imamo usklajeno samoupravno povezovanje med TOZD, struktura članov samoupravnih organov, glede na to, da imamo zaposlene v večini ženske, delegatski sistem...
V razgovorih so sodelovali predsednik centralnega delavskega sveta,      osnovne organizacije
slušali poročilo o razvoju podjetja, ter 0 nekaterih vprašanjih in problemih, ki ta razvoj spremljajo. Posebno nas veseli zelo pomembna razširitev in modernizacija tovarne. Projekt je v polni izgradnji in prepričani smo, da bo postala ,,TOSAMA" v kratkem konkurenčno podjetje v evropskem merilu. Za dosedanje uspehe kolektivu iskreno čestitamo in vam želimo tudi v prihodnje čimbopih rezultatov v proizvodnji in prodaji izdelkov na domačem in zunanjem Irgu ter v utrjevanju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in v družbenopolitični skupnosti, v kateri živite!"
Pripravila: Vladka Bcrlec Karel Kušar
IZ TOSAME
DELEGACIJA IZ JUŽNE AFRIKE
Sredi aprila je na povabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije v našo državo doputovala delegacija afriškega nacionalnega kongresa južne Afrike(ANC).
Afriški nacionalni kongres je eno od osvobodilnih gibanj Južnoafriške republike. Deluje izza meja svoje domovine, bori se za čimprejšnjo ukinitev kolonializem in rasizma.
Generalni sekretar ANC Alfred Nzo je predstavnike SZDL Jugoslavije seznanil z najnovejšim razpletom dogodkov na jugu afriške celine in se zahvalil za pomoč in solidarnost, ki jo naša država poši-
lja ANC v njegovem boju proti apartheidu, ki s popolnim ločevanjem belega in črnega prebivalstva v korist političnega in ekonomskega vodstva belcev pomeni grobo kršitev načel ustanovne listine Združenih narodov.
Enotedenski obisk v Jugoslaviji JO gostje izrabili tudi za ogled nekaterih delovnih organizacij. Tako so 14. aprila obiskali tudi TOSA-MO. Po ogledu proizvodnih oddelkov, kjer so se živo zanimali za potek izdelave posameznih izdelkov, za surovine in delovni čas, se je v pisarni generalnega direktorja razvil sproščen pogovor, v katerem smo tov. direktor in predstavniki sindikalne organizacije skušali predstaviti sistem samoupravljanja kot ga izvajamo delavci Tosame v delovni organizaciji in v odnosu do družbene skupnosti.
ZAHVALA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Predsedstvo Občinske konferenca SZDL Domžale je^27. maja 1977 analiziralo priprave in izvedbo proslav ob 40-letnici ustanovnega kongresa KPS, 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in njegovem življenjskem jubileju povezano s 40-letnico shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. ,
Predsedstvo Občinske konference SZDL je ugot»lByda so delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah v vsej naši občini dostojnin slavnostno proslavili te jubileje v mesecu aprilu in maju. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so bile proslave združene tudi z vidnimi gospodarskimi in kulturnimi uspehi. Proslavi na Taboru in na Gorjuši ter simpozij slovenskih zgodovinarjev o krajevni zgodovini pa so po svoji pomembnosti in učinkovitosti daleč presegle okvire naše občine.
Priprave in izvedba proslav so zahtevale od vseh družbenopolitičnih organizacij, društev, krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov, različnih odborov in posameznikov veliko organizacijskih sposobnosti in žrtvovanja prostega časa in ravno za to Predsedstvo izreka vsem iskreno zahvalo.
Posebna zahvala pa velja vsem, ki so pripravljali kulturne programe in drugim, ki so opravili velika organizacijska dela. Posebno se predsedstvo zahvaljuje Kulturni skupnosti Domžale, Zvezi kul turnih organizacij, Turističnemu društvu Domžale, Jamarskemu društvu, Kulturnemu društvu Miran Jarc v Škocjanu in krajevnima skupnostima Ihan in Dob. Prisotnost delovnih ljudi in občanov je izpričala visoko zavest in pripadnost tistim idejam, ki so nenehno prisotne pri delu na družbenopolitičnem, kulturnem in samoupravnem področju. Predsedstvo je prepričano, da bodo podobne akcije tudi v bodoče našle polno razumevanja in odziva med vsemi občani naše občine.
Predsedstvo Občinske konference SZDL Domžale
Gostje so ob koncu zapisali v knjigo vtisov: ,,Delegacija afriškega nacionalnega kongresa je zelo zadovoljna z obiskom v tovarni To-sama, kjer smo bili lepo sprejeti in kjer smo imeli priložnost med ostalim spoznati gospodarsko aktivnost jugoslovanskega ljudstva in njihove interese. Ta aktivnost nam je pokazala, da se jugoslovansko ljudstvo v svoji neodvisnosti solidarno bori z našim ljudstvom proti skupnemu sovražniku - imperialističnim in rasističnim silam."
USTANOVILI SMO AKTIV MLADIH ŠTIPENDISTOV VTOSAMI
V aprilu 1 977 smo M zbrali štipendisti TOSAME. Pozdravila nas je tov. Olga Zcbovcc sekretar 00 ZSMS Tosama in otvorila sejo.
Sodelovala sta še tov. I rane Arnuš in tov. Justi Snierdelj sekretar Občinske konference ZSMS.
Tov. Amuš nam je opisal pomen tega
novega aktiva. Omenil je težave v štipendijski politiki. I^ahko smo veseli, da dobivamo kadrovske štipendije, katerih nam ne bodo ukinili, kot seje to zgo-dik> nekaterim sošolcem in prijateljem, ki prejemajo štipendije iz družbenih sredstev.
Pove,.al je tud* to, kar nam je že takoj na začetku šinilo v glavo - štipendisti '[osame se med seboj slabo ali pa se sploh ne poznamo. Vsekakor pa to ni najbolje, saj bomo že čez nekaj let delali v isti tovarni, morda v istem prostoru. Delno s tem v zvezi je pogojena tudi premajhna aktivnost mladineev.
Mladinci bi morali biti bolj aktivni na vseh področjih, tako n<i delovnih akcijah, proslavah itd. Več bi se morali sestajati in se o vsem pomeniti, se pogovoriti s starejšimi in skupno reševati probleme. loda do zdaj nismo delali tega.
Ali je res šola tista, ki nam viame ves prosti čas in voljo, katero bi morali imeti? 1'pajmo da ne, zato smo si obljubili, da se bomo večkrat sešli.
O številnih akcijah in prireditvah je spregovorila tov. Justi Smrdelj. Naštela jih je in dodala, da bi bilo lepo, da bi se jih mladinci Tosame udeležili vsaj nekaj.
Posebno pomembna je delovna akcija - vodovod v Pečah. Ta akcija bo julija in naj bi se je udeležil vsak član ZSMS. Izrazila je željo, naj bi se mladi v
(Nadaljevanje na 4. strani)
V Tosami se je mudila delegacija afriškega Nacionalnega kongresa Južne Afrike in se pogovarjala tudi o samoupravljanju v tej delovni
organizaciji
bodoče več kulturno in politično udej-stvovali in pomagali pri koordinaciji takih in podobnih akcij.
Ko pa je prišlo do točke: izvolitev sekretarja aktiva Štipendistov, je nastal krajši molk. nato pa je samoiniciativno prevzela to lunkcijo tov. Olga Jt.KT II-NA iz Radomelj.
Ona je seda) naš sekretar in nas bo v bodoče sklicevala ter nam pripravila temo razgovorov.
Ker smo že res delček Tosamc. saj 10 najbolj občutimo takrat, ko dobimo tovarniški list ..losama". smo sprejeli še sklep, da bomo v bodoče dobivah ŠC zapisnike iz sej mladinske organizacije Tosamc.
Ta rešitev obveščanja nas bo še bolj združila.
I. C.
SREČANJA IN PRAZNOVANJA
Tako ali drugače bi lahko rekli /a katerokoli praznovanje ali družinski jubilej. Praznik, katerega je Tosama počastila s čudovito prireditvijo pa ni bil kar tako. To je bil enkraten skupek jubilejev, za vrh pa je bil pred nami Se I. maj. praznik vseh delovnih ljudi.
Da ne bom prehiteval, pa naj /a vse, ki niso prisostvovali, povem, za kaj je pravzaprav šlo. Kar težko je ločiti po pomembnosti, vendar prvo mesto bi dal 40. obletnici ustanovitve slovenske partije na Čebinah, majhni hribovski vasici nad Trbovljami. Na ustanovnem kongresu KPS so sprejeli več dokumentov, med katerimi pa je najvažnejši Manifest KPS, naslovljen delovnemu ljudstvu Slovenije. Manifest vsesko/i preveva jasna idej no politična usmeritev slovenskega revolucionarnega gibiinja: boj proti fašistični nevarnosti od zunaj jc potrebno združiti z bojem za globoke notranje demokratične spremembe.
Če prebiramo zgodovino delavskega gibanja v Jugoslaviji, se v vseh obdobjih srečujemo z imenom TITO. V sedanjem svetu je malo politično pismenih in družbeno zavzetih ljudi, ki ne poznajo Tita. Sedaj, ko praznujemo njegov 85. rojstni dan in 40 let vodstva KPJ lahko s ponosom rečemo, da je to mož. ki je s pomočjo naroda ustvaril novo, lepo Jugoslavijo, /družil narode in jih vodil v lepšo bodočnost. Tito je živa legenda, oličenje jugoslovanskih narodov; je človek, za katerega opis so besede
premajhne, pravo vrednost mu daje samo njegovo življenjsko delo.
Pa še en jubilej je bil pred nami. Ne eden, večina gostov je praznovala ta dan svoj praznik. To so bili delovni jubileji, dolgoletna zvestoba Tosami. Trideset, dvajset ali pa tudi deset let dela in svojega življenja dati /a neko organizacijo jo lep dosežek, ki zasluži nagrado in priznanje.
„Vidiš tamle, v Tosami je moje zdravje, moja mladost in delo. V vsem, kar vidiš, je del mene, del mojega življenja."Tako mije pripovedoval že pred proslavo eden jubilantov. „Trideset let sem že član kolektiva in še trideset bi bil rad, pa kaj, ko je narava neusmiljena. Leta teko, življenjski krog pa se počasi zaključuje."
Dvorana Delavskega doma na \ m u je bila slavnostno okrašena, oder pa se je kopal v luči rel lektorjev. Na levi strani, pod zastavami je bil /bran harmonikarski /bor iz Mengša, ki ga vodi tov. Kosec. Z mladostno zagnanostjo so /aigrali pivo melodijo. Milo jih je veselje poslušati, bučen aplav/ so si popolnoma zasluzili. Za njimi sla se nam predstavila Mešani pevski /bor iz Doba in oktet TOSAMI.. lepo zapeta slovenska pesem je prav gotovo nekaj najlepšega, velik del naše kulture, del nas. saj nas spremlja v veselju in /alosti.
Vse navzoče je / nekaj besedami pozdravil tov. Arnuš. kije tudi orisal dogodek i/ Cebin. delo tov. Tita in KPS ter nas tako spomnil na važne dogodke naše mlade zgodovine. Začuda malo besed in veliko povedanega!
Odlično izveden recital članov Tosamc 0 Jerneju, ki jc iskal pravico, me je nehote pripeljal na misel: je v naši družbi še prostor za Jerneje'' Nedvomno jc. čeprav v drugačni obliki, pa še ti so Jerneji največkrat zaradi samega sebe. Borimo se. da bo ..Jernej" i/ginili z naših tal, ostane naj samo v Cankarjevi zgodbi.
In zaključek. Ne sinemo pozabiti na jubilante! Besede pozdrava in zahvala za neumorno dolgoletno delo v Tosami so prišle i/ ust tov. Cerarja Ivana, predsednika centralnega delavskega sveta. Knostavne in preproste besede, ki sežejo v srce in se vtisnejo v spomin. Tudi „sindikalni" in ..generalni" sta s prisrčnim stiskom rok in čestitkami i/ra/ila zahvalo za prizadevnost in izrazila želje /a sodelovanje še vnaprej.
OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Delegati gasilskih društev iz naše občine so se zbrali na rednem občnem zboru Občinske gasilske zveze v Delavskem domu na Viru. Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavnik Republiške gasilske zveze tov. Pance, požarni inšpektor skupščine občine Domžale, podpredsednik požarno-varnostne skupnosti in Postaje milice Domžale.
Predsednik občinske gasilske zveze tovariš Aleksander Rihtar je v svojem
udeležilo tekmovanja tudi 7 desetin članic, 20 desetin pionirjev in 9 mladinskih. To dokazuje, da so bile zajete vse starostne skupine od najmlajših do najstarejših in da so bile v veliki meri zastopane tudi ženske. Pri tem pa moramo upoštevati tudi število organizatorjev in inštruktorjev ter sodnikov in tako pridemo do velike številke, ki je dobila svojo pojrditev tudi s strani družbenopolitičnih organizacij in občine;
Izvoljeni delegati so v razpravi poudarili, da mora gasilska organizacija v naši občini tudi v bodoče graditi predvsem na mladini in se popolnoma vključiti v sistem splošnega ljudskega odpora
Delavci delovne organizacije Tosamc so prejeli priznanje za dolgoletno delo v kolektivu
poročilu najprej spregovorilo letošnjih jubilejih in o izvrševanju sklepov 8. kongresa gasilskih organizacij Slovenije. Podal je poročilo o tem, kako so se posamezna društva in industrijske gasilske enote vključile v letošnja tekmovanja in opozoril na vidno mesto, ki so ga te enote zabeležile pri svojem delu. Poudaril je velik pomen širjenja gasilstva tudi med mladino in skupnega programa, ki se izvaja z osnovnimi šolami v gasilskih krožkih. Glede na to, da jc bila koncem lanskega leta ustanovljena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, dobiva gasilstvo v naši občini še posebne naloge. Čeprav so skoraj vsa društva opremljena z novo primerno opremo, bo potrebno veliko dela, da bo skupščina samoupravne interesne skupnosti lahko:
- usklajevala interese ter potrebe s področja varstva pred požarom;
- oblikovala politiko razvoja na področju požarne varnosti;
• sprejemala program varstva pred požarom in skrbela za njegovo realizacijo;
- združevala sredstva od uporabnikov in s tem krepila varnost na tem področju.
Potrebno bo veliko dela, da bo prišlo do ustanovitve Zveze požarnih skupnosti SRS in do enotne politike, ki bo morala biti povezana tudi z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Glede na to, da je predvideno tudi financiranje po stopnji 0,15" od bruto osebnih dohodkov, bo potrebno narediti takšne programe, ki bodo sprejemljivi za organizacije združenega dela, kakor tudi za krajevne skupnosti. Na tej osnovi jc predvideno, da se bo letno zbralo 1 60 milijonov starih dinarjev, kar pomeni bistveno večjo postavko, kot je bila dosedaj v skladu, kije obstojal na tem področju.
Nato je tovariš predsednik opozoril na opravljeno delo in poudaril, da bo potrebno tudi v bodoče skupno delati z organi SIS za varstvo pred požarom, kajti le tak<> ho mogoče doseči še večje uspehe. Za minulo obdobje pa je značil no, da je bilo delo opravljeno na naslednjih področjih:
- na tekmovanju gasilskih društev v Jaršah je bila v lanskem letu dokazana moč, množičnost in strokovno znanje, saj sc je tekmovanja udeležilo 71 desetin, od tega 60 iz gasilskih društev in 11 iz delovnih organizacij. Razveseljivo pri tem je, da se je mimo veteranov
- velika manifestacija in dokaz naše sposobnosti in pripravljenosti jc bila izpričana tudi na veliki sektorski vaji v Mengšu in na slavnostni akademiji
- tečaj za izpite za gasilske sodnike je bil uspešen, saj jc preizkus znanja uspešno opravilo 40 kandidatov. Tako je sedaj v Občinski gasilski zvezi spet 38 novih republiških in dva občinska sodnika;
- uspešno so bili izvedeni tudi ope-rativno-tehnični pregledi društev, kjer so morali člani društev priti na zborno mesto ob znaku sirene čimpreje in to v po po lni opremi za akcijo;
- delo poteka tudi v strojniškem tečaju za naziv gasilec-strojnik.
V razpravi, v kateri so sodelovali tovariš Marjan Trobec, Vinko Blcjc, Marjan Lenarčič. Karel Kušar, predstavnik Republiške zveze in ostali delegati jc bilo poudarjeno, da bo potrebno okrepiti vezi med občinsko gasilsko zvezo in z društvi na eni strani, na drugi strani pa z novo ustanovljeno požarno skupnostjo. Ravno tako bo potrebno sodelovanje tudi z varnostnimi službami v delovnih organizacijah in pa z novo ustanovljeno komunalno skupnostjo. Razprava je pokazala, da bo delo na tem področju uspešno, saj sc društva zavedajo velikega poslanstva pri čuvanju privatne in družbene lastnin^ in dela na preventivnem področju, kije bistvenega pomena.
Program dela do maja prihodnjega leta pomeni uresničevanje sprejetih sklepov na VIII. kongresu Gasilske zveze Slovenije. Izdelane so tekmovalne discipline in merila za ocenjevanje z namenom, da se tekmovanje organizira v sami občini in v republiki. Tako bodo društva tekmovala v občini, gasilske zveze pa V republiškem merilu. Vse organizacije, ki bodo tekmovale, bodo dobile spominske diplome, občinske zveze pa priznanja.
Na občnem zboru so vsa društva dala svečano izjavo, da sc bodo tega tekmovanja udeležila.
Društva so ravno tako sprejela sklep, da bodo vodila točno evidenco nad požari - teh je bilo v zadnjih dveh letih 16 - in skušala preventivno ukrepati, da do požarov iz malomarnosti ne bo prihajalo. Na kraju je predstavnik Gasilske zveze Slovenije tov. Pance podelil zlato gasilsko značko gasilski enoti Mengeš za dosežene uspehe v lanskem letu.
Iz zapisnika
JAVNA ZAHVALA
Učenci in učitelji Centra srednjih šol čutimo dolžnost, tla se javno zahvalimo tistim zunanjim sodelavcem, ki so nam pomagali pri organiziranju in izvedbi obrambnega dne.
Sekretar Zveze rezervnih vojaških starešin občine Domžale tov. Miha Bemot in učitelja predmeta obrambe in zaščite na našem Centru tov. Jakob Čeme in tov. Komad Ciril m. so vestno in / veliko odgovornostjo ter / značilno vojaško natančnostjo pripravili delovni načrt obrambnega dne, ki je obsegal bogat in pester izbor veščin i/ ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Po zahtevnosti programa so bili učenci razdeljeni v tri skupine: skupina A    238 učencev 1. in 2. razredov skupina B    106 učencev 3. razredov skupina C - 96 učencev 4. razredov
Za pravilen in nemoten potek izvajanja nalog so bili odgovorni (ob sodelovanju predstojnikov šol in učiteljev) prej omenjeni rezervni vojaški starešine: za skupino A    Jakob Cerne. /a skupino B
Konrad Onim. /a skupino C    Miha Bernot!
I'rav oni so bili tudi pobudniki in posredniki pri angažiranju velikega števila sodelavcev i/ vrst ZRV in Občinskega strelskega odbora ter Občinske gasilske /ve/e. Ne sinemo prezreti pomoči Oddelka za ljudsko obrambo pri SOb Domžale in Občinskega štaba teritorialne obrambe, ki sta s sredstvi in orožjem omogočila čimbolj stvaren prikaz obrambnih priprav. Prav tako OZI) IILLIOS Domžale, ki je dala na razpolago celo najsodobnejšo gasilsko opremo in tehniko vozilo z vodnim topom in s kemijskimi sredstvi /a gašenje, kar je bilo tudi praktično uporabljeno.
Ob koncu obrambnega dne je bila pri analizi ugotovljena splošna uspešnost opravljenih nalog. Mnenje vseh je bilo, da so tako učenci in učitelji, kot ostali vsebinsko pravilno dojeli pomen te akcije in da se je pokazala velika mera tvornega sodelovanja med šolo ter okoljem. Zato še enkrat izrekamo lepo zahvalo vsem. ki so nam pomagali in želimo še več uspešnega sodelovanja.
Center srednjih šol Domžale
NAŠ RAZGOVOR
VII. OBČINSKO TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI
Na razpis skupščini' občine Domžale, Oddelka /a ljudsko obrambo in Občinskega odbora Rdrčega križa Domžale je bilo VII. občinsko tekmo vanje ekip prve pomoči 20. 5. 1977 v dvorani komunalnega centra Domžale.
Cilj tega tekmovanja je bil, da se sodelujoče ekipe uvežbajo in usposobijo za slučaj večje elementarne nesreče. Pokrovitelj tekmovanja je bila Skupščina občine Domžale.
Na tekmovanju so se ekipe uvrstile po naslednjem redu in ti točk :
1. TOSAMA Domžale
2. INDUPLATI Jarše
3. MLINOSTROJ Domžale
4. RDEČI KRIZ Domžale
5. kraji vna skupnost Domžale
6. melodija Mengeš
7. II. EKIPA odr1.D CZ Domžale
8. k RAJ k VNA SKUPNOST Vir (). KRAJI VNA SKUPNOST Mengeš
10. IRAK Mengeš
11. PAPIRNICA Količevo
12. I. EKIPA ODRED CZ Domžale
'le š*"vilo
104,0 102.5 98.5 97.5 93.5 88,5 88.5 88,5 86,0 82,5
Prvim trem ekipam so bile podeljene lepe nagrade in zmagujoča ekipa TOSAMA Domžale se je 11. junija udeležila republiškega tekmovanja v Celju.
Prav lepa hvala vsem sodelujočim ekipam in prav tako vsem zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Domžale za njihov trud in sodelovanje.
OBČINSKI ODBOR RK DOM ŽALI
V počastitev 27. julija - praznika občine Domžale
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE
vas vabijo
na ogled likovne razstave del akademskega slikarja Daniela Fuggerja iz Domžal
Razstava je v prostorih Skupščine občine Domžale (I. nadstropje), v času od 27.6. do 8.7.1977, vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. ure in vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure.
Obiskali smo Pavla Vojska, učenca 7. razreda Osnovne šole Martina Koželja Dob, ki se je udeležil svetovnega kolesarskega tekmovanja v Bruslju. To je brez dvoma velik uspeh, ki ga je Pavel Vojska „prikolesaril" na različnih tekmovanjih doma, uspeh, ki je zahteval veliko prizadevanj, poznavanje cestno-prometnih predpisov, praktične in spretnostne vožnje in ne nazadnje tudi tekmovalnega duha.
Zanima nas, kakšne uspehe si dosedaj že dosegel kot pionir-kole-sar?
Že zgodaj sem začel kolesariti in tudi uspehi niso izostali. Trikrat sem bil prvak na občinskih tekmovanjih, tekmoval pa sem tudi na medobčinskih v Ljubljani, Logatcu in Liliji. Letošnje drugo mesto v Litiji pa mi je omogočil nastop na republiškem tekmovanju v Murski Soboti, kjer sem zasedel tretje mesto in se tako uvrstil v slovensko ekipo za zvezno tekmovanje v Varaždinu. V slovenski ekipi so poleg mene nastopili še pionirji iz Postojne, Ljubljane in Beltincev. Naša ekipa je zasedla tretje mesto, jaz pa sein se z doseženim drugim mestom uvrstil v jugoslovansko ekipo in s tem tudi na svetovno prvenstvo v Bruslju.
Kdo so sestavljali jugoslovansko ekipo in koliko držav je sodelovalo na tem tekmovanju?
V naši ekipi smo bili: 2 iz Črne gore, eden iz Vojvodine in jaz. Zbrali smo se v Beogradu, kjer so se nam pridružili tudi člani zveznega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in nekateri pionirji, ki se sicer niso uvrstili v ekipo, vendar so skupaj z mentorji potovali z nami. Mene je spremljala mama, drugih slovenskih predstavnikov ni bilo, dočim so bili iz drugih republik prisotni tako mentorji, kot člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
V Bruslju so tekmovali zastopniki 19 držav, med katerimi sta bili tudi Izrael in Tunizija.
Kako je bilo organizirano tekmovanje?
Tekmovanje za XV. Coupe sco-laire internationale (XV. mednarodni šolski pokal) je obsegalo vse tisto, kot naša tekmovanja. To se pravi: reševanje testnih vprašanj, ocenjevalno in spretnostno vožnjo s kolesom. Pri testih je bilo deset vprašanj in možno število točk 100. Pri vožnji je bilo mogoče doseči sto točk, vsaka napaka pa je pomenila odbitek petih točk. Pri testnih vprašanjih so nastopile prve težave. Naše testne pole niso bile prevedene, kot pri ostalih sodelujočih, v nacionalne jezike (menda je za to krivo vodstvo), ampak so bile v francoščini. Ker nismo razumeli jezika, tudi nismo mogli predvsem pravilno odgovarjati na prikazane diapozitive, na katerih so bile prikazane posamezne situacije. Tako je v naši ekipi do-
Učenee 7. razreda osnovne šole Martin Koželj Dob Pavel Vojska, ki je na mednarodnem tekmovanju zasedel /5. mesto
segel 80 točk tekmovalec iz Črne gore. dva sva dosegla po 70 točk. eden pa 40 točk. Jaz sem zgrešil tri napake in to je seveda vplivalo tudi na končni rezultat.
Pri spretnostni in ocenjevalni vožnji pa sem naredil samo eno napako in dosegel 95 točk ter si delil drugo do četrto mesto. Zanimivo je, daje en sam tekmovalec dosegel 100 točk. Med posamezniki sem dosegel 15. mesto. Ostali moji tovariši so zasedli naslednja mesta: 38. je bil predstavnik Vojvodine, 43. in 55. pa sta bila predstavnika iz Črne gore. V končni razvrstitvi smo dosegli 12.-15. mesto, vendar je mednarodna žirija na podlagi upoštevanja francoskih testov, Jugoslaviji dodelila 4. mesto.
Pa tudi praktična vožnja je bila zanimiva, kajti tekmovali smo na popolnoma novih kolesih, ki smo jih dobili šele nekaj minut pred startom. Kolesa so bila nekoliko večja od naših, kar je brez dvoma vplivalo tudi na samo tekmovanje.
In kakšni so bili vajini vtisi, smo vprašali Pavleta in njegovo mamo?
Na splošno zelo dobri, razen seveda nerodnosti s testi, saj je bila organizacija odlična, videla sva Bruselj in utrip velikega mesta, princeso Fabiolo, ki je podelila zmagovalcu prvo nagrado, spoznala veliko prijateljev. Pavle je na koncu razgovora povedal še tole zanimivost: imel sem štartno številko 17, ki je tudi številka mojega rojstnega dne in domače hiše.
Ko smo odhajali od prijazne družine, nam je Pavle pokazal zasluženo odličje, jugoslovanski grb, ki ga je dostojno branil, štartno številko s podpisi tekmovalcev iz mnogih držav, osvojena odličja na občinskih tekmovanjih, pokal in nakaznico zveznega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s katero bo lahko kupil novo kolo.
PIONIRJI—KOLESARJI IN MENTORJI PRI PREDSEDNIKU
TEKMOVANJE NA TEMO TITO, REVOLUCIJA - MIR
Predsednik skupščine občine Jernej Lenič je sprejel pionirje-ko-lesarje. mentorje in vzorne voznike. V uvodnih besedah je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Ravnikar povedal o pomenu srečanja in o uspehih, ki so jih dosegli naši pionirji - kolesarji na posameznem tekmovanju. Predsednik skupščine Jernej Lenič je v svojem nagovoru
Vojski, ki je na republiškem tekmovanju zasedel tretje mesto, na zveznem drugo in se na mednarodnem tekmovanju uvrstil na 15. mesto. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOb Domžale je opravil veliko in pomembno delo. Najlepše se zahvaljujem vsem članom sveta, vsem tekmovalcem pa iskreno čestitam.
Med nami so pionirji promet-
V  llliMi II  k'lnll.ll|ll  |C hllo la/|MsailO
v okviru |iieos|ovaiisko mladinsko lovijo KI k I ( lek niovaii|C n.i letim I II" revolucija mir. lepa iiino/ičnega k'kiiuiv;ini.i se k iidcle/ila Imli naša občin.i 1'okrovik'IJ i okitio vanja jc hil |«vuVilittk //h \()\ Jugoslavije annadni  general  Kosta   \adj.  \ naši
občim je bila orgaiti/utoi tekmovanja
Občinska      izobraževalna skupnost.
tekmovanja so mictc/iic osnovne šok1: Veittvlj IVrko. Josip Hio/ I ho, l)ob in Moravče. V vsaki šoli so so prostovoljno /brali učenci od d. K. razreda. S polnočjo revije Kokce in učitelje* zgodovine so se pripravljali n.i tekmovanje, ki je bilo organizirano v navc-denili šolali v mesecu marcu. Pel naj. bnljšiii tekmovalcev i/ vsake šole sv je udeležilo občinskega tekmovanja, ki je bilo 6. maja v Osnovni šoli Josip Uro/ lito. rekinovato je dvajset učencev i/ štirih šol. Vsaka ekipa je odgovarjala na trideset vprašanj, /a reševanje pa je bik) 'JO minul časa. Doseženi so bili naslednji
I . I v;i K ima vel OS Vcncclj Perko 2. ( irila Čolnar     OS Vcncclj Perko
3. Helena Morja     OŠ Josip Hroz lilo 4.    5. Ksenija Kovačev    OS Josip
lim/ I ilo
Niko Pctković ()S Vcncclj Perko
I i učenci so se udeležili republiškega
tekmovanja, ki Je bilo 13. maja v No-
S sprejema pri predsedniku skupščine občine Jerneju Leniču
med drugim dejal: ,,Iz dneva v dan poslušamo, beremo in gledamo tragičen boj med življenjem in smrtjo na naših cestah, dan za dnem nas obliva mrzel pot, ko poslušamo oglušujoče sirene rešilnih avtomobilov in milice. Drag, mnogo predrag je krvni davek, ki ga plačujemo vsako leto. Nujno je pred nami vprašanje: kaj storiti, da davek krvi, smrti, bolnikov in invalidov ne bo več tolikšen? Kdaj bo konec tega pustošenja, kdaj bomo varni, tudi med največjim prometom? Enotni si bomo verjetno z odgovorom: stanje se bo spremenilo takrat, ko bomo v prometu drug do drugega ljudje in imeli veliko mero srčne kulture, ko bomo vsi spoštovali načela prometne morale in etike, ko se bomo vedno zavedali, da je cesta vsem odprta, ko bomo imeli vsi čimveč znanja in vzgoje o prometu. Zato smo za življenje, red in varnost odgovorni sami, ki smo neposredni udeleženci v prometu.
Že devetič je letos Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SOb Domžale organiziral prometno tekmovanje pod geslom „Kaj veš o prometu? "5154 učencev je sodelovalo v tem tekmovanju od razrednega, šolskega, občinskega, regijskega do republiškega in zveznega, pa tja do mednarodnega tekmovanja, ki je bilo letos v Bruslju. Pionirji naše občine so pokazali, da veliko vedo in znajo. Kar pet jih je sodelovalo na republiškem tekmovanju v Murski Soboti. Posebno pohvalo in priznanje gre učencu 7. razreda Pavlu
niki, ki so se udeležili republiškega tekmovanja. Naj se preko vas — pionirji prometniki - zahvalim v imenu tisočev staršev vsem pionir-jem-prometnikom v naši občini za vestno in odgovorno delo, za opravljanje odgovorne naloge, s katero skrbite za varnost, zdravje in življenje vaših sošolcev.
Med nami so tudi trije vzorni vozniki, ki bodo prejeli priznanje in odličje. Tudi vam želim varno in srečno vožnjo z željo, da bi tudi v bodoče vzgajali še nove vzorne voznike.
Izrečem naj iskreno zahvalo vsem mentorjem v naših šolah. Težko bi vrednotil vaše izobraževalno in vzgojno delo. Veliko truda vlagate v človeka — in to v mladino — da bi kulturno in odgovorno upravljala z vsemi dosežki tehnike, da bi se zavedala, da je zdrav človek naše največje bogastvo. Posebej še čestitke vam, ki ste prejeli plakete Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu."
Nato je predsednik skupščine skupaj s predsednikom Sveta podelil priznanja mentorjem, ki so ga prejeli: Franc Repovš, OŠ Radomlje, Štefan Seifrid, OŠ Šlandrove brigade, Darka Bernot, OŠ Josip Broz Tito in Marjan Pavliha, OŠ Vencelj Perko.
Plakete vzornega voznika pa so prejeli: Drago Korošec, Maksimi-jjan Karba, in Alojz Dekleva.
Tako je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letošnjem letu veliko naredil za to, da bi bila varnostna kultura prisotna povsod, posebno pa še na naših cestah.
vem nicslii. Na leni tekmovanju je sodelovalo W tekmovalcev i/ 19 občin i/ vse Slovenije, tekmovanje je bilo v < l> > mi i II A in je ravno lako obsegalo 30 vprašanj. Po končanem tekmovanju so si tekmovalci ogledali Ha/o 20 v Kočevskem Rogll. poletu pa odšli v vojašnico Milana Maje na. In so i/ pripovedovani izvedeli u slavni (itibčevi brigadi m Milanu Majcnu, Popoldan su bili po končanem kulturnem programu, ki no ga pripravili učenci novomeških osnovnih šol. razglašeni rezultati, I kipno je zmagala občina Novo mesto. Doinžalčani pa so skupaj / Jesenicami delili S. d. mesto. Ra/glasili so ludi pel najboljših posameznikov, ki so zastopali Slovenijo na /ve/nem lekinovaii|U. Med njimi je bila tudi (irila Colnai i/ naše občine, ki je zasedla 4. mesto.
S leni lekinovaiijein so mladi poleg razširilvc svojega /nanja o zgodovin naših narodov pokazali tudi ljubezen do našega dragega tovariša I ila in domo vine. Na leni tekmovanju so bili zrna
govalci. premagancev pa m bilo. kot
pravi predsednik ZSVI.I A/em Vlasi Zilkaj vsak pionir in mladinci, ki se je udeležil tekmovanja, prav gotovo zna dosli več o velikem revolucionarju borcu /a mir in samoupravljanje o ljubljenem tovarišu litn.
Udeleženci tekmo vanja
Naša ekipa pionirjev, ki je tekmovala na temo Tito revolucija mir
IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE
Planinsko društvo Domžale organizira v letošnjem letu več izletov, ki so namenjeni predvsem temu, da bi se teh izletov udeležilo čimveč ljudi.
16. julija bo organiziran izlet na KEPO, 2143 m visoki vrh v Karavankah, iz katerega je lep razgled na vse strani. Dostop na sam vrh je mogoč iz smeri Dovje, ali i/, vasi Belca po istoimenski dolini.
20. in 21. avgusta v Vrata, Križke pode, Vršič. Izlet je dvodnevni in zahteva tudi primerno kondicijsko pripravljenost. Poleg tega je pot takšna, da udeleženci ne smejo imeti vrtoglavice. Potrebna je tudi primerna planinska oprema.
17. septembra Robanov kot, Korošica, Kamniška Bistrica. Pot vodi iz Savinjske doline do Kocbekovega doma na Korošici in nato preko Prcsedlaja v Kamniško Bistrico.
Udeleženci izletov se morajo prijaviti teden dni pred predvidenim izletom pri Turistični agenciji Viator v Domžalah (Veleblagovnica). Cena izletov bo objavljena na oglasnih plakatih Planinskega društva Domžale. V objavljeni ceni je vključen prevoz in vodstvo izletov.
Planinsko društvo Domžale
OB MLADINSKEM PRAZNIKU
Pod geslom TITO—PESEM MLADINA je na predvečer Titovega rojstnega dne priredila Osnova šola Slandrove brigade svojo tradicionalno pevsko revijo pevskih zborov.
V nabito polni avli je otvoril revijo ravnatelj Vinko Cedilnik. Pozdravil je navzoče in v kratkih besedah označil, da je koncert posvečen jubilantu, našemu vzorniku in učitelju. Titu.
Za njim sta pozdravila navzoče Slan-drovec Franc Zupančič-Marjan in zastopnik odbora kamniškega okrožja Cveto Novak, ki sta izročila mentorici zgodovinskega krožka Marceli Stiplov-šek knjigo, za njeno prizadevno delo v zgodovinskem krožku in v zahvalo, da pod njenim strokovnim vodstvom člani zgodovinskega krožka tako vneto raziskujejo lokalno zgodovino, kar so pokazali že na dveh razstavah s tematiko
niku maršalu Titu nekaj pesmi, ki so privrele iz njihovih mladih src in i/ ljubezni do njega.
Spored je bil zelo pester in uglašen na praznični dan. Vsak zbor je /apel tri do štiri pesmi. Na sporedu so bile jjud-ske, borbene in umetne pesmi. Zelo prisrčen je bil tudi vezni leksl prof. Majde (.nidovec, ki je dopolnjeval celovito podobo med tekstom in petjem.
/. veseljem je moč ugotoviti, da se i/ leta v letO pevska kultura v Domžalah čvrsti in dopolnjuje. Prav isto moremo ugotoviti za zbore, ki jih sestavlja naš mladi rod. Pri vseh zborih, ki so nastopili, je bilo čutiti zanesljivo intonacijo, odlično dikcijo, kultivirano in budno zbranost pevcev.
Hvaležni poslušalci so pevce za zgledno pelje nagradili s ploskanjem. Ko so
Učenka 8. razreda Osnovne šole Venci/a Perka Cirila Čolnar /druga z leve/, ki je tekmovala v slovenski ekipi na tekmovanju v Kumrovcu pod naslovom: Tito, revolucija, mir
iz NOH. ludi članom zgodovinskega krožka sta izročila več zgodovinskih knjig.
Zatem se je začel koncert. Nastopilo je sedem pevskih zborov. Iz. podružnične šole Ihan je nastopil otroški pevski zbor, ki ga vodi Anion Križaj in mladinski pevski zbor, ki ga vodi Karel Lc-skovec. Matična šola je postavila dva pevska zbora: enega vodi Nada Orešnik, drugega pa Marinka llaler. Pridružil se jim je tudi otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi Karel I.eskovcc. Pred« stavil seje tudi pevski zbor male šole, ki ga vodi Marta Mcrkun. Vse zbore je spremljal na klavirju prof, TomaŽ I hibo.
Nastopilo je nekaj sto pevcev, ki so bili vedro razpoloženi in ponosni, da lahko kot vozilo podarijo svojemu vzor-
na koncu nastopili združeni pevski zbori s Simonilijevo Pesmijo o I it u in Oobčevo lepo je v naši domovini biti mlad, ploskanja ni bilo ne konca ne kraja in jo moral zborovodja I eskovec dodati šc Vodopivčovo pesem Veselo pionirsko, ki je ponovno sprožila gromovit aplavz, ki se ni hotel poleči.
Vsi zborovodje so za dosežene uspehe in za požrtvovalno in nesebično delo upravičeno prejeli lepe šopke.
Prav bi bilo, da bi v prihodnje, kakor je bilo to običajno, spremljal vso pevske zbore orkester, ki ga je vsakokrat priskrbela Glasbena šola iz Domžal. Prav tako bi bilo umestno, da bi Ob takih prilikah naslopilo več solistov,ko imajo nekateri pevci tako kvalitetne glasove.
I lolic Prešeren
Z OBČNEGA ZBORA DPM DOMŽALE
Društvo prijateljev mladine i/ Domžal je imelo pred kratkim svoj "bčni zbor. Čeprav so bile predpriprave nanj zelo skrbne, se je občnega zbora udeležilo nezadostno število članstva, zato so organizatorji bili prisiljeni, da so odlo/ili pričetek za celo uro. Škoda, da se občnega zbora ni udeležil niti en zastopnik družbenopolitičnih organizacij in tudi učiteljstva je bilo malo, čeprav so bili eni in drugi pismeno vabljeni. Občni zbor jih je pogrešal zaradi tega, ker le-ti najbolj poznajo problematiko, kaj vse bi moralo DPM v Domžalah reali-
zirati, da bi otroci Imeli lepo in vedro mladost.
Društvo šteje danes 60° članov. Stari izvršni odbor je dobil ia/ics nico s pohvalo. Izvoljen je bil tudi nov izvršni in nadzorni odbor ter disciplinsko sodišče. Izvoljena sta bila tudi delegata za občinsko skupščino DPM. Novoizvoljeni predsednik društva je tov. Vinko Cedilnik, ravnatelj Osnovne šole Slandrove brigade.
Člani so na občnem zboru razpravljali 0 delovnem in finančnem programu za štiriletno mandatno
dobo. Delovni načrt je obsežen in vsebuje med drugim koristne pobude, ki zadevajo telesni in duševni razvoj našega otroka. Nakazane so tudi smernice /a dejavnosti, v katere bo treba pritegniti našega otroka, da bo lahko razvijal svoje prirojene individualne ročne spretnosti in intelektualne sposobnosti.
Načrt predvideva (udi. da se bo v tej mandatni dobi organizirala Šola /a starše in Šola /a mlade. Obiskovalcem obeh sol hodu strokovnjaki posredovali poljubna predavanja i/ področja v/gojc zdravstva, seksualne vzgoje in družboslovja.
Na obenem zboru je bilo govora tudi o realizaciji otroških igrišč, ki jih namerava v kratkem urediti pri domžalskih blokih Krajevna skupnost.
Društvo ima v naći i u. da izdela tudi anketo, s katero bodo preučili socialne, vzgojne in kulturne raz mere.   v  katerih   živijo nekateri
Društvo si je /adalo celo vrsto u;i log. ki jih bo mogoče izpeljati le. ce ho društvo pritegnilo k sodelovanju velik del članstva in družbe no polil ične delavce.
I) I'
VSEM KURIRJEM IN VEZISTOM
Pododbor kurirjev in vezistov pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale obvešča vse kurirje in veziste. da bo 22. junija 77 pod gradom Snežnik v Loški dolini III. zbor PTT delavcev Slovenije. Ta zbor bo posvečen letošnjim jubilejem in 10-letnici sklepa, ki so ga sprejeli PTT kolektivi Slovenije, da prevzamejo pokroviteljstvo nad kurirji in vezisti NOV Slovenije.
Zaradi tega vabimo kurirje in veziste, da se udeležijo tega srečanja, na katerega bo peljal poseben avtobus izpred poslopja PTT Domžale, in sicer 22. junija 1977 ob 7. uri. Vse kurirje in veziste prosimo, da pridejo po možnosti na zborno mesto v uniformah in z odlikovanji. Za kurirje je prevoz s hrano bre/plačen.
Predsednik pododbora Jurij Vulkan
VOZNIKI PRED NOVO PREIZKUŠNJO
1. junija je stopilo v veljavo določilo zakona o varnosti cestnega prometa, na podlagi katerega pri prometnih nezgodah, pri katerih ni nastala večja materialna škoda in ni bil nihče ranjen ali izgubil življenja, miličniki praviloma ne bodo več posredovali. To določilo je prineslo novost, da bo take zadeve obravnavala sedaj neposredno Zavarovalna skupnost Triglav Z uvedbo posebne zavarovalne police s kuponi in obrazcem ,,Evropskega poročila 0 prometni nezgodi".
Na podlagi tega določila se bisl-veno menja obravnavanje samih nesreč in seveda tudi obravnavanje premoženjske škode, ki nastane ob teh nesrečah. Zakonska norma namreč določa, da morajo v pro-metni nezgodi z manjšo premoženjsko škodo udeleženci sami poškodovana vozila umakniti z vozišča, kar pomeni, da že to onemogoča, da bi miličniki lahko naknadno ugotavljali krivce in seveda tudi materialno škodo. Do te novosti je prišlo tudi zaradi tega. ker je v lanskem letu bilo na območju Slovenije 32.836 prometnih nezgod in od lega je bilo 22.4°0 takšnih, zaradi katerih je nastala le manjša premoženjska škoda. Obravnavanje teh številnih prometnih nezgod je imelo za posledico veliko angažiranje milice in seveda tudi veliko obremenjevanje sodnikov za prekrške, ki so morali reševati vsa ta vprašanja.
Ravno zaradi tega se sedaj postavlja pred vse voznike velika odgovornost, saj bodo v dveh tretji-
nah takšnih primerov sami razreševali vprašanje nastale materialne škode in jo neposredno urejali tudi na pristojni zavarovalnici, največkrat pa pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Zaradi tega je bilo s to skupnostjo dogovorjeno, da bo uvedla posebno polico s kupci. Povzročitelj prometne nezgode z manjšo premoženjsko škodo bo z izročitvijo kupona oškodovancu na kraju nezgode priznal odgovornost za nastanek škode. Ce bosi a udeleženca ne/gode izpolnila še obrazec poročila o prometni nezgodi, bodo okoliščine nezgode in škodna odgovornost v zadostni meri pojasnjene in dokazane.
Intervencija milice z namenom dokazovanja, kdo od udeležencev prometne nezgode / manjšo premoženjsko škodo je odgovoren za nastalo škodo, s prehodom na nov način dokazovanja odgovornosti za povzročitev škode pri teh prometnih nezgodah, ne bo več potrebna. V kolikor bi se na kraju nezgode slučajno pojavili miličniki, morajo predvsem poskrbeti /a red in odstranitev morebitnih prometnih ovir in nevarnosti, ki bi zaradi nezgode nastale na cesti za druge prometne udeležence. Ne bodo se vmešavali v dokazovanje in razpravljanje o odgovornosti, ampak bodo le svetovali, kakoje potrebno v posameznih primerih posredovati. Udeleženci bodo lahko na podlagi 127. člena zakona o prekrških sami predlagali uvedbo po-
(Nadaljevanje na 8. strani)
stopka pri pristojnem sodniku za prekrške, če bodo smatrali, ali pa če sami ne bodo mogli rešiti soudeležbe v nastali škodi.
Milica pa mora v skladu z zakonskimi predpisi in pooblastili dosledno ukrepati zoper udeležence prometnih nezgod za manjšo premoženjsko škodo v tistih primerih, ko je obveščena in ima DOKAZNO osnovo, daje:
udeleženec v prometni nezgodi storil katerega od prekrškov iz 203. člena o temeljih varnosti cestnega prometa ali kakšen drug hujši prekršek;
- da je povzročitelj po nezgodi pobegnil oziroma oškodovancu ni hotel pokazati listin o istovetnosti in obveznem zavarovanju vozila:
- daje tuji povzročitelj prometne nezgode odklonil našemu oškodovanemu državljanu dokaz o svoji odgovornosti za nastalo škodo.
Kot prometna nezgoda z manjšo premoženjsko škodo se po sedaj veljavnih kriterijih šteje in obravnava tista prometna nezgoda, pri kateri nastane do 20.000 din škode na vozilu ali premoženju drugega udeleženca oziroma na družbenem vozilu ali premoženju in prometna nezgoda, pri kateri nastane kakršnakoli škoda na vozilu ali premoženju povzročitelja nezgode.
KJE SE DOBIJO PREDPISANI OBRAZCI?
Obrazce za takšen način reševanja prometnih nezgod lahko dobite pri Zavarovalni skupnosti Triglav, na oddelku za notranje zadeve pri skupščini občine, na Postaji milice, pri Avto moto društvih in tudi pri vseh miličnikih, ki se nahajajo na javnih prometnih komunikacijah. Ravno tako bodo miličniki neposredno pomagali, da se bodo ti obrazci pravilno izpolnjevali. Tako bosta
voznika ob manjši prometni nezgodi lahko sama rešila nastalo materialno škodo s tem, da bo povzročitelj priznal napako, izpolnil potreben obrazec in priložil svoj kupon. Oškodovanec bo vse to izročil zavarovalnici, ta pa mu bo čimpreje povrnila škodo.
Tak način reševanja manjših prometnih nezgod pomeni tudi stimulacijo za voznike, ki ne bodo imeli prometnih nezgod, kajti že sedaj zavarovalnica priznava 10'/ bonifikacijo pri zavarovanju. Jasno pa je, da bo istočasno zavarovalnica priznavala tudi to, koliko časa, odnosno koliko let nekdo ni povzročil nobene prometne nesreče in da bo temu sorazmerne tudi zniževala premije. V nasprotnem primeru pa bo zaračunavala višje premije tistim, ki bodo večkrat soudeleženi v takšnih nesrečah. Zaradi tega. da bo tak sistem reševanja lahko nemoteno potekal, bodo organi javne varnosti odslej dosledno nadzorovali določila zakona, po katerem se mora voznik izkazati z veljavno listino o odgovornostnem zavarovanju. Tudi ob prenosu lastništva vozila bodo zadeve rešene tako. da bo novi lastnik lahko uveljavljal bonifikacijo, če ne bo imel dokazanih ali prijavljenih prekrškov. Postavljen je tudi rok in sicer 180 dni od prodaje vozila.
Nov način reševanja prometnih nezgod z manjšo materialno škodo bo brez dvoma zahteval od vseh voznikov trezno presojo nastale škode in seveda upoštevanje vseh cestno-prometnih predpisov, ker bo le na osnovi tega mogoče brez sodišča reševati poškodbe z manjšo premoženjsko škodo. To pa pomeni, da bodo morali vsi udeleženci v cestnem prometu realno sprejemati nastalo situacijo in se dogovoriti o nastali škodi oziroma krivcu, kije škodo povzročil.
J. F.
KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA ZOREČ, RODICA—DOMŽALE
Obveščamo stranke, da se je KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA Zoreč preselila iz Ljubljanske ceste v novo delavnico na Ro-dico (prej železn. postaja). Parkirni prostor je pri delavnici takoj ob cesti, kjer je avtobusna postaja Rodica.
Z novo in sodobno strojno opremo čistimo hitro, kvalitebio in po konkurenčnih cenah:
— vseh vrst oblačil iz blaga
— vseh vrst oblačil iz usnja (semiš in gladko usnje)
— vseh vrst oblačil iz umetnega usnja (tekson, skaj itd.)
— vseh vrst krznenih oblačil (naravna in umetna krzna)
— vseh vrst zaves (dekorativne in sintetične, kijih tudi belimo)
— vseh vrst preprog (talne in stenske)
— barvanje in beljenje oblačil iz tekstila
IZKORISTITE POSEBEN IZVENSEZONSKI POPUST!
Pri petih kosih enakih oblačil (5 hlač, 5 kril itd.) vam zdaj očistimo enega BREZPLAČNO.
Kemična ekspresna čistilnica Zoreč, Rodica - Domžale
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih je organiziral sprejem za tiste učence 8. razredov, ki so se odločili za izučitev posameznih obrtnih poklicev. Učenci so si ogledali kranjski sejem in prejeli nagrade za najboljše sestavke, ki so jih pisali v posameznih šolah. Najboljši spisi so bili nagrajeni, kolektivno nagrado pa je dobila tudi Posebna osnovna šola Homec
POZOR, LUKNJA!
Takole izgleda lokalna cesta Domžale Ihan Dol ra/.pokana in luknjasta.
K takemu stanju ceste mnogo pripomorejo težki tovornjaki, ki od ranih jutranjih ur in preko celega dne vozijo gramoz iz separa-cije v llotiču. Prav vsi pa si lahko" mislimo, da ko bo enkrat cesta razbita, ne bo nikogar, ki bi jo obnovil.
Kavno zato bi morda že zdaj veljalo cesto Domžale Ihan Dol zapreti za promet s težkimi tovornjaki ali jo sproti popravljati.
Boris Kopitar
Posledico preobremenjenosti naših cest nam zgovorno prikazuje ta slika
MOST CEZ RADOMLJO
Most v Vrbi čez reko Radomljo je bil za domačine in tudi za vse ostale ljudi, ki so potovati sko/i Prevoje v Moravče /e dolgo časa kamen spotike. Zob časa gaje tako ..obdelal", da resnici na ljubo še za pešce ni bil več varen. KS Prevoje je prevzela pobudo v svoje roke in začela s pripravami za izgradnjo
novega mostu. Ob znatni finančni pomoči komunalne skupnosti je bil most zgrajen v dogovorjenem roku in predan svojemu namenu ob prvomajskih praznikih. To jc bila druga delovna zmaga krajanov prevojske krajevne skupnosti v prvem štirimesečju letošnjega leta in zopet ena odkljukana točka srednjeročnega plana razvoja KS Prevoje.
Ilomar Tone
Član  izvršnega sveta skupščine občine Domžale tovariš Jože Pogačnik je prerezal trak in s tem izročil novi most v Vrbi pri Prevojah svojemu namenu
Štipendiranje v naši občini
O štipendiranju je bilo v zadnjem času že veliko napisanega. Veliko kritik smo slišali na račun družbenega dogovora, ki ni v skladu s kadrovsko politiko in na račun solidarnostnega prelivanja sredstev. Vendar ni naš namen govoriti o slabostih Sedanjega sistema štipendiranja, pač pa želimo na kratko pt odstaviti naše delo in štipendiste.
Samoupravni sporazum o štipendiranju je bil v naši občini sprejet 1974 leta. Doscdaj je k njemu pristopila 1U2. delovna organizacija, kar predstavlja 98 % vseh zaposlenih v občini. Struktura gibanja štipendij jc i/iazito kvantitativna, to je nenehna rast štipendij sklada združenih sredstev. Vseskozi pa si prizadevamo, da bi bila kvalitativna, da bi bilo več kadrovskih štipendij. Tak razvoj je značilen za večino občin inje povzročil zaostreno finančno situacijo.
Skupščina skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in studentov v občini Domžale in 10 sla na svojih sejah obravnavala in reševala vse tekoče štipendijske zadeve: razpis štipendij in reševanje novih prošenj, štipendijske zadeve Titovega sklada, učni uspeh štipendistov, zlasti kritično pa sta obravnavala sklepe 5. in 6. seje republiške skupne komisije.
Skupna komisija je pri vsem dosedanjem delu občutila o krnje -nost svojih pristojnosti. Ta okrnje-nost se zlasti kaže v sistemu financiranja. Skupna komisija, ki je praktično upravljalec združenih sredstev, nima pregleda nad njimi, ker se avtomatično prenašajo na zbirni račun, s katerega SDK deli sredstva po razdelilniku, ki ga izdela republiška skupna komisija. Sklepi in stališča, ki jih sprejema republiška skupna komisija ne upoštevajo specifičnih lastnosti posameznih občin in se dostikrat izvajajo na njihovo škodo.
Osnovni cilj štipendiranja sklada solidarnostno združenih sredstev je preusmerjanje štipendistov v kadrovsko štipendiranje. V preteklem
SREDNJE ŠOLE:
letu tega cilja nismo realizirali, ker ni bilo razpisanih zadostno število kadrovskih štipendij, kakor jih določajo razvojni programi - kadrovski programi. Vseh kadrovskih štipendij je 128, to pa je v sorazmerju s štipendijami i/, združenih sredstev komaj tretjina, čeprav družbeni dogovoi določa ravno obratno: prevladujejo naj kadrovske štijx;n-dije; OZU bi morale tudi bolj upoštevali socialni vidik štipendistov sklada in jim dati prednost pred drugimi prosilci.
Na razpis štipendij za šolsko leto 1976/77 seje javilo 185 prosilcev, od tega je bila odobrena 101 stipendija, m sicer 69 i/ sklada združenih sredstev in 32 razlik h kadrovskim štipendijam. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev štipendije za nove prosilec od septembra do decembra šc niso izplačane. O tem vprašanju se iščejo rešitve na občinski, kakor tudi na republiški ravni.
Struktura gospodarstva v občini je industrijska in tudi sam razvoj gre v smeri čedalje večje industrializacije, zato prevladujejo tehniški pokliči. Tako sliko nam kažejo tudi srednjeročni razvojni programi. V zadnjih letih pa opažamo večje zanimanje za študij druz.be-noslovnih smeri. 5% štipendistov je bilo v preteklem letu neuspešnih (višje in visokošolci niso zajeti). Poprečen uspeh štipendistov pa je bil dober. Podatki nam kažejo, da smo z učnim uspehom lahko zadovoljni, ne moremo pa biti s poklicnimi odločitvami štipendistov.
Po sklepih 5. seje republiške skupne komisije o štipendiranju učencev in študentov jc odpadlo 58 štipendistov (vsi, ki so imeli štipendije pod 500 din), po sklepih 6. seje pa še 137, in sicer zaradi zadostnega uspeha 42, zaradi preseganja cenzusa, v katerem pa je vključen tudi povečani faktor iz kmetijstva, pa 95 štipendistov.
Ker samoupravni sporazum o štipendiranju določa javnost vseh podatkov, objavljamo seznam štipendistov:
1. Avbelj Jana, Dole 28, II. gimnazija Ljubljana, 4. let., 730 din
2. Banko Dušan, Študljanska 64, Domžale, II. gim. Lj., 2. let., 580 din
3. Basak Martina, Trdinova 13, Domžale, Vzgojiteljska, 2. let., 740 din
4. Barlič Verica, Kranje brdo 2, Pcdag. gimn. Ljubljana, 4. letnik, 800 din
5. Bašič Jasmin, Ljubljanska 85, Domžale, ESŠ Domžale, 2. let. 350 din
6. Bcrnot Marinka, Dupcljne 4, Lukovica, Gim. Kamnik, 2. let. 1130 din
7. Berk Anton, Koseze 6, Lukovica, ESŠ Domžale, 2. letnik, 450 din
8. Bizilj Irena, Krašcc 12, Moravče, ESS Domžale, 2. let. 500 din
9. Blejc Janja, Kidričeva 39, Mengeš, Pedag.gimn., 1. let. 700 din
10. Bolliar Natalija, Kuharjeva 5, Vir, Gimn. Bežigrad, 2. let., 380 din
11. lirvar Tatjana, Vegova 15, Moravče, Gimn. Poljane, 1. let., 480 din
12. Ccncelj Marinka, lirjavčeva 10, Vir, ESŠ Domžale, 3. let., 600 din
13. Cerar Marjana, Količevo 3, Gimn. Bežigrad, 4. letnik, 460 din
14. Cerar Marija, Blagovica 5, Vzgojitelj, šola, 3. letnik, 840 din
15. Cerar Ncža.Škrjančevo 16, Radomlje, Pcdag. gimn., 2. let., 530 din lt>. Cerar Tomaž, Skrjančcvo 10, Radomlje, ESŠ Domžale, 2. letnik, 480 din
17. Cotman Bernarda, Miševa 22, Rodica, Pcdag. gimn., 3. let-, 430 din
18. Cotman Marija, Jcmčeva 30, Trzin, Pcdag. gimn., 2. let.., 330 din
19. Cotman Milka, Petkova 32, Domžale, ESS Domžale, 1. let, 270 din
20. Cunja Bernarda, Kraigherjeva 13, Domžale, ESS Domžale, 4. let., 400 din
21. Cernohorski Branimir, Kolodvorska 25, Mengeš, Pedag. gimn., 4. let., 480 din 22.1'crenček Branka, V. Vlahovića 2/D, Domžale, ESŠ Domžale, 2. let.,    300 din
23. link -Cinti Marija, Ljubljanska, 92. Domžale, Gimn. Kamnik, 2. let.,    470 din
24. Ilcrin Samo, Dragarjeva 2, Domžale, TSŠ-elcktro, 3. let., 330 din
25. p lil Sonja, Homec ul. IV/5, Radomlje, Gimn. Kamnik, 3. let.., 500 din
26. Gjergck Darinka, Depala vas 49, Pcdag. gimn. Ljubljana, 1. let., 590 din
27. Glusič Milena. Žirovsc 2, Krašnja, Pcdag. gimn. Ljubljana, 1. let., 450 din
Gosar Irena. Zavrti 13. Mengeš, Gimn. Kamnik, 3. let., Grčar Albert, Prešernova 7, Mengeš, TSŠ-elektro, 1. let, Grčar Iva, Dob 88, TSUGŠ Domžale, 4. let., Grebene Nada, Peče 37, Moravče, Sola za medic, sestre, 2. let., Gregoriii lrma, Sejmiška 37, Domžale, Pedag. gimn. Kamnik, 1. let. Grilj Janez, Dole pri Krašcaii 1, TSŠ-strojna, 1. let., Grkmaii Barbara, Komenda 40, Vzgoj. šola, 5. let., Grošelj Va lentin, Zaboršt 57, Domžale, ESŠ Domžale, 2. let., Ilomšak Vilma, Zalog 2, Moravče, Sola za medic, sestre, 1. let., Horvat Nika, Loka. Trzinska 8, Sola za medic, sestre, 1. let llribai Ernestina, Ihan III. Domžale, Gimn. Poljane, 1. let., Hribar Ivanka, Brcjčcva 17, Domžale, Gimn. Kamnik, 4. let., Jakopič Jožica. Podsmrcčje, Blag., Š. za 1'aimac. teh., 3. let., Jankovič Tončka, Na ulicah 42, Mengeš, ESŠ Domžale, 4. let.. Jemec Gabrijela, Študljanska 58, Domžale, Pedag. gimn. Ljubljana, Jereb Sonja, Oh vata lova 18, Domžale, šola za medic, sest., 3. let, Jer in Marija, Golčai 2, Blagov., SI UGS Domžale. 4. let.. Kavčič Sašo, Dob 51, Gimnazija Bežigrad, 2. let, Kepec Vilma, Študljanska 51. Domžale. Gimn. Kamnik, 4. let., Kercc Danica, Hribarjevo 37, Mengeš, ESŠ Domžale, 3. let.. Klopčič 1 rane. Krtina 8, I SŠ-strojna, 4. let., Klopčič Lidija, Pogled 2, Moravče, ESŠ Domžale, 1. let., Klopčič Lojze. Sr. Jarše 28. TSŠ-lesarstvo, 4. let., Klopčič Marija. P"6c 10, Moravče, ESS Domžale, 3. let.. Klopčič Nuška, Prctrž 4, Moravče, ESŠ Domžale, 3. let.. Kočar Mojca, Kaminska 11, Domžale, Gimn. Bežigrad, 1. let., Kodcrman Viasta, Homec ul. V/4, S. za zdrav, asist.. 1. let, Kofol Breda, Sp. lusian 23, Moravče, S. za medic, ses., 2. let, Kogovšek loinaž. Doli 89, Poki. š. za kmetovalce, 1. let, Kokalj Anica, Ihan 105, Domžale, Gimn. Kamnik, 2. let., Kokalj Janez, Mala Loka 11, Domžale, Gimn. Bežigrad, 3. let, Kokalj Slavko. Brezovica 4, Dob, ESS Domžale, 3. let, Končar Marija. Rakclova 24, Trzin, ESŠ Domžale, let., Korelić Igor. V. Vlahovića 1/c. Domžale. TSŠ dektro, 4. let., Kos Ivica. Marokova 14, Moravče, LSŠ Domžale, 1. let, Kosec Milena, Zadru žniška 28. Mengeš, Vzgoj. Š., 2. let., Korošec Maks, Prevoje J, Lukovica, TSŠ-elektro, 1. let, Kovač Gabrijela, Sejmiška 20. Domžale. S. za medic. ses.. 4. let. Kovač I oitunanta, Sejmiška 20, Domžale, Pedag.gimn.. 2. let., Kovač Marija. Krtina 11, Dob. I SŠ-kemija, 2. let., Kovačič I anika, l'relog lb/a. Domžale, Gimn. Kamnik. 2. let, Kump Alojz, T ilov trg 2. Domžale. TSŠ- strojništvo, 4. let. Kunstelj Marija, Zadmžniška 8, Meng.. ESS, Domžale, 1. let. Kušar Janez, Učak 17, Trojane, TSŠ-strojna, 4. let, Kutnjak Viasta, Župančičeva 9, Domžale, Gimn. Kamnik, 4. let.., Lap Marjana, Loka, Na ulicah 53, Gimn. Kamnik, 2. let, Lavrič Marija. Bukovčcva 32, Vir, Š. za medic, sest., 4. let. Lavrič Mojca, S. Jenka. Domžale, Pedag.. gimn. Kamnik, 1. let, Lavrič Vladimira, Kompolje 3. Lukov., Gimn. Bežigrad. 1. let. Le bar Marinka. Prevaljc 8, Lukov., Pedag. gimn. Ljubljana, 2. let, Lcbcn Irena, Kidričeva 1 3, Domžale, Gimn. Kamnik, 4. let, Lcnčck Marta, Prevoje 33, Lukovica, ESŠ Domžale, 1. let, Lcvec Marija, Rppretova pot 3, Mengeš, Pedag. gimn., 4-let, Limoni Marija, Želodnik 6, Dob, ESS Domžale, 4. let, Lipovšck Zdenka, Partizanska 15, Nožice, S. za oblikov. , 4. let , Lopr Marjan. Mala Loka 13, Domžale, Gimn. Bežigrad, 3. let. Luk man Nuška, Tovarniška 57. Prcserjc, Vzgojitelj., 5 let. Majnik Irena, Prešernova 39, Domžale^ Gimn. Kamnik. 2. let, Mali Matija. Saranovičcva 40, Vir. TSS-stiojna, 4. let, Marinšck Roman, Pšata 35/a, Dol pri Ljubljani, Gimn. Bežigrad. 2 M arku š Rcgina. Zavrli. Trojane. Š. za medic, sestre, 1. let, Mazovcc Marko. Zupančičeva 1, Domžale, TSŠ- gradbena, 1. let., . Merela Bojana, Iinžgarjeva 9, Vir, Pcdag. gimn. Ljubljana., 3. let.. . Mestek Milena, Miševa ulica, 16, Domžale, Š. za medic, ses., 2. let. . Mlakar Gcnovcla, Rova 26, Radomlje, Š. za medic. ses.. 2. let, Modic Aljoša. Ul- S. Jenka 13, Domžale. Gimn. Kamnik, 3. let. Morela Zdenka, Zaboršt 5. Domžale. Gimn. Poljane, 2. let, . Mrčun Valerija, Drtija 7, Moravče. ESŠ Domžale 4. let, Mrvar Marjan, Zg. Jarše 21, ESŠ Domžale, 2. let, Muhič Milena, Loka, Grajska 2, ESS Domžale, 1. let, Narat Nada, Kolodvorska 20. Mengeš, gimn. Kamnik, 2. let. Narat Rajko. Rafolče 10, Lukovica, TSŠ-elcktro, 1. let,
100. Novak Darja, Sejmiška 11, Domžale, Gimn. Bežigrad, 3. let.,
101. Novak 1 rane, Imcnje 8, Moravče, ŠTSS-gradbcna, 4. let,
102. Novak Marija. Iinžgarjeva 11, Vir, Gimn. Kamnik. 3. let,
103. Novak Joži, Prešernova 33, Radomlje, Š. za medic, sestre, 4. let,
104. Novak Roman, Imenjc 8. Moravče, Gimn. Kamnik, 2. let,
105. Novak SUva, Loka. Na ulicah 2. Pcdag. gimn., 3. let..
106. Novak Vida. Dctelova 9, Moravče, Š. za laborat. teh.. 3. let.,
107. Opaškar Ta tjana. Nušičeva 14, Vir, ESŠ Domžale, 3. let.
108. Oražcm Jana, Za družniška 41, Mengeš, Pcdag. gimn., 1. let,
109. Oražcm Stanko, Trnovčc 6, Lukov.. TSS-strojna, 4. let.,
110. Orehov Marko, V. Vlahovića D., 1. let,
111. Osolin Bogdan. Prešernova 30, Domžale, Pedag., gimn.. 2. let,
112. Pcčovnik lrma, Prešernova 32, Domžale, ESS Domžale, 1. let,
113. Pclan Tatjana, Koliška 1, Vir. Domžale, 4. let.
114. Perko Afrodita, Ljubljanska 83, Domžale, TSŠ gradbena, 1. let,
115. Pavli Magda, Študljanska 56, Domžale, Pcdag. gimn. 4. let,
116. Pire Karolina, Goričica 15, Domžale, Pedag. gimn., 2. let.,
117. Pineolič Andreja, Homec, Bolkova 59, Pedag. gimn., 2. let,
118. Pirnat Jožica, Brezovica 8, Dob, ESS Domžale, 2. let.
119. Pirnat Marta, Subičeva, Vir, Gimnazija. Kamnik. 4. let,
120. Podbevšek Marija, Podmilj 9, Blagov., ESŠ Domžale. 3. let.,
121. Poljak Mirjan, Scrjučc 5, Moravče, ESŠ Domžale, 2. let.,
122. Potočnik Nika, Rova, Radomlje, Pedag. gimn. Kamnik, 1. let.,
123. Pozman Dragica, Loka, Grajska 2, ESS Domžale, 1. let,
124. Premk Nada, Vegova 13, Moravče, S. za medic, sestre, 4. let.,
125. Sever Andreja, Ljubljanska 49, Domžale. Gimn. Poljane, 2. let,
126. Simon Irena, Ljubljanska 116, Domžale, Pcdag. gimn., 2. let.,
127. Skala Silva, Finžgarjcva 12, Vir. Pcdag. gimn. Kamnik. 2. let,
128. Sršen Marija, Lolca, Trzinska 12, ESŠ Domžale, 1. let.,
129. Sršen Zvone. Loka, Trzinska 1 E, TSŠ-gradbena, 2. let.
130. Stražar Ema, Vir, Kuharjeva 10, ESŠ Domžale, 2. let.
131. Stopar Branko, Bolkova 33, Homec, ESŠ Domžale, 4. let.,
132. Stupica Danica, Slomškova 4, Domžale, Gimn. Vič, 4. let,
133. Sušnik Vladimira, Vošce 7. Blagovica. S. za živ.-veter, teh.,2. let
134. Svetlin Ida, Levstikova 11. Domžale, ESS Domžale, 2. let,
135. Šimenc Nikolaja, Maistrova 12. Mengeš. Gimn. Kamnik, 3. let,
28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80.
81.
82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89
90
91
92
93
94
95
96
97.
98
99
430 din 500 din 470 din 1400 din 500 din 780 din 1040 din 400 din 870 din 570 din 360 din 520 din 760 din 7550 din 3. let,
500 din 1140 din 430 din 580 din 560 din 440 din 720 din 970 din 900 din 490 din 390 din 700 din 870 din 1240 din 800 din 760 din 740 din 430 din 450 din 870 din 490 din 490 din 490 din 600 din 700 din 670 din 560 din 690 din 760 din 500 din 550 din 620 din 460 din 1070 din 470 din 530 din 790 din 870 din 670 din 800 din 500 din 700 din 4530 din 870 din let, 480 din 1150din 500 din 550 din 1080 din 670 din 730 din 500 din 680 din 570 din 500 din 550 din 420 din
430 din 550 din 600 din 520 din 550 din 600 din 1470 din 470 din 500 din 1070 din 870 din 700 din 390 din 500 din 330 din 620 din 720 din 630 din 870 din 680 din 870 din 350 din 550 din 600 din 1100 din 470 din 820 din 640 din 660 din 760 din 530 din 500 din 560 din 1020 din 590 din 640 din
136. Skrjanec Lidija, Skrjančevo 11, Radomlje, ESŠ Domžale, 1. let., 430 din
137. Štrukelj Marinka, Kompolie 4, Krašnja, Pedag. gimn., 4. let., 800 din
138. Šuštar Lojze, Pelechova 41, Prescrjc, Gimn. Kamnik, 1. let., 600 din
139. Sutar Vojko, Zadružniška 3, Mengeš. TSS -gradbena, 3. let-, 640 din
140. Remc Štefka, Študljanska 15, Gimn. Kamnik, 2. let-, 870 din
141. Rems Marta, Ziče 8, Radomlje, Gimn. Bežigrad, 4. let., 870 din
142. Resnik Zlatka, Želodnik 8, Dob, ESŠ Domžale. 4. let., 1100 din
143. Reščič Helena. Blejčcva 38, Mengeš, Gimn. Kamnik, 1. let.. 930 din
144. Rode Pavla, Homec, Gostičeva 10, II. gimn. Ljubljana, 2. let., 900 din
145. Testen Justina, Gorenjska 16, Mengeš, LSS Domžale, 2. let., 490 din
146. Tome Milena, Opekarniška, Radomlje. Pedag. gimn.. 1. let., 470 din
147. Toplićan Drago, Jemčcva 51, Trzin. TSS-gradbena, 3. let.. 600 din
148. Učakar VUma, Ihan 19, Domžale. Gimnazija Kamnik, 3. let.. 900 din
149. Urankar Jože, Vinje 3, Moravče, TSS - gradbena, 4. let., 980 din
150. Urbančič Ivanka, Dragomclj 18, Domžale, LSS Domžale. 2. let.. 760 din
151. Urbamja Cvetka, Serjučc 2, Moravče. ESS Domžale, 4. let., 600 din
152. Urbanija Marija, Kranje brdo 3, Kras., Pedag. gim., 3. let., 1040 din
153. Valjcvcc Igor, Pcrkova 24, Domžale, TSS gradbena. 2. letnik, 650 din
154. Verbič Rozalija, Tomšičeva 7, Mengeš. Pedag. gimn., 4. let., 750 din
155. Vilar Simona, Zupančičeva 11. Domžale. S za medic. ses.. 1. let.. 500 din
156. Virant Brigita, Kamniška 11. Domžale. II. gimn. Ljubljana. 2. let., 600 din
157. Vlahinja Andreja. Prclog 5, Ihan, LSS Domžale, 4.'let., 520 din
158. Vozel Ivanka, Krašcc 14. Moravče. ESS Domžale. 3. let.. 620 din
159. Vrcnjak Nuša, Borova 8, Vn, S. za medic, sestre. 4. let... 590 din
160. Vrhovnik Filip, Blejčeva 5, Mengeš. TSS -gradbena, 1. let.. 830 din
161. Vrhovnik Maja, Blejčeva 5, Mengeš, ESS Domžale, 4. let-, 660 din
162. Vrhovnik Marta, Prcserjc, Pelechova 48, Gimn. Kamnik. 4. let., 550 din
163. Vavpctič Miranda, Ljubljanska 85. Domžale. Gimn. Poljane, 2. let.,     600 din
164. Velepec Vida, Linhartova 9. Vir. I. gimn. Ljubljana, 2. let.. 450 din
165. Watzak Olga, Železniška 2. Domžale. Gimnazija Kamnik. 2. let., 800 din • 66. Zabret Anamarija, Zajčeva 19, Mengeš, II. gimn. Ljubljana, 4. let.. 700 din lo 1. Zabret Helena. Topole 16. Mengeš. ESS Domžale, 4. let. 770 din
168. Zabret Jože, Ul, dr. T . Zajca. Mengeš, TSS-strojna. I. let.. 500 din
169. Zaje Majda, Pšata 28. Dol pri Ljubljani, cimn. Poljane, 2. let.. 1070 din
170. Za jc Marija. Prevojc 69, Lukov.. Š. za oblikov.. 2. let., 800 din
171. Zemljak Branko, Kettejeva 13. Domžale, I SŠ elektro, 1. let., 640 din
172. Zorman Branka, Vodovodna 16. Domžale. I. gimn. Bežigrad. 2. let..    600 din
173. Zorman Marinka. Gubčeva 13. Vir, II. gimn. Ljubljana, 3. let. 720 din
174. Zupan Marija, Kamniška. Mengeš, Gimn. Kamnik. 3. let.. 700 din
175. Zupan Milena. Vaška pot 17, Preserje. Pedag. gimn.. 2. let.. 370 din
176. Zupan Peter. Gostičeva 49. Nožice. Gimn. Bežigrad. 3. let. . 530 din
177. Žankar Dragica, Stranska ul. 2. Domžale. Vzgojiteljska. I. let. 340 din
178. Želcznikar Sabina. Pro le tanka 7. Mengeš. Pedag. gimn.. 2. let. 800 din
179. Zibert Zlata, Slandrova 22. Radom.. Gimn. Ka mnik. 2. let.. 400 din
180. Žnidaršič Tone. Za hribom 1 3. Domžale, i SS Domžale. 2. let.. 620 din
VISJF IN VISOKE SOLE
1. Banko Milan, Studljanska 64, D mižale, Med ic, lak., 2. letnik 850 din
2. Flis Andrej, Ljubljanska 128, Domžale, Ekonomska fak.. 1. letnik 1000 din
3. Girandon Marija, Stritarjeva 7. Vir, Pedag. akad.. 2. letnik 920 din
4. Hočevar Marjana, Loka. Na ulicah 30. Pedag. akad.. 1. letnik 1000 din
5. Kalušnik Roman, Zadružna 35, Mengeš, Višja upravna, 1. letnik 900 din
6. Kancilija Marija, Ljubljanska 56, Domžale, Lkon. fak.,3. letnik 900din
7. Kosec Kristina, Kamniška 28,Mengeš, Ekonom, fak.. 1. letnik 660 d in
8. Kosmatin Simon, Dolenje 1, Radomlje, Bioteh. fak., 2. letnik 720 din
9. Kovač Kazimir, Krtina 11. Dob, Fak. za strojništvo, 2. letnik 950 din
10. Kovačič Franjo, Prclog 16/a, Domžale, VSZD (tizioterap.), 2. let. 1110 din
11. Kunstelj Breda. Partizanska 6, Mengeš. Ekonom, fak., 2. letnik 770 d in
12. Čad Stanislava. Študljanska 13,Domžale, Mcdk:. fak.,3. letnik 1060din
13. Novak Franc, Prešernova 33, Radomlje, Medic, fak., 2. letnik 600 din
14. Pelan Alenka, Koliška 1. Vir, Pravna fak., 1. letnik 720 din
15. Reščič Tatjana. Blejčeva 38, Mengeš, Pedag. akad., 1. letnik 1090 din
16. Rotar Marta, Mušičeva 43, Mengeš, Pedag. akad., 1. letnik 720 din
17. Som Danica, Pcrkova 4. Domžale, Pedag. akad., 2. letnik 600 din
18. Štrukelj Tomislav, Kidričeva 40, Mengeš, Fak. za elektroteh.. 2. let.      680 din
ABSOLVENTI:
1. Jerič Viktorija, Proletarska 5, Mengeš, Pedag. akadem. »560 din
2. Korošec Vladimir, Pot 27. julija 3, Kamnik, Pravna fak. 690 din
3. Šimenc Helena. Maistrova 12, Mengeš, Filozof, fak. 680 din
UČENCI POKLICNIH ŠOL. KI PREJEMAJO ŠTIPENDIJO:
1. Avbclj Srečko. Lukovica 11, PKUGŠ Domžale, 3. letnik 720 din
2. CerarCiril, Dob 152, PKUGŠ Domžale, 3. letnik 480din
3. Dolinšck Matevž, Loka. Trzinska 18, PKUGŠ Domžale, 2. let. 480 din
4. Dragar Martina, Gorica 5, Moravče, Poki. kmet., 1. letnik 670 din
5. DrcJc Minka, Veliki Jelnik 1, Blagovica, PKUGŠ, 1. letnik 840 din
6. Gorjup Stanko, Ncgastrn 18, Moravče, Poki. kmet., 1. letnik 1190 din
7. Homar Tomža, Zaboršt, Domžale, PKUGŠ, 3. letnik 350 din
8. Lavrič Marjan, Krašnja 20, Poki. strojna kmet. šola, 1. letnik 1400 din
9. Kokalj Janez, Sclo pri Ihanu 39, PKUGŠ, 3. letnik 950 din
10. Kropivšek Lovro, Ožbolt 4, Trojane, Poki. kmet, 1. letnik 1320 din
11. Nakrst Angela, Lim barska gora 27, Administrativna, 2. letnik 830 din
12. Novak Janez, Imenjc 15, Moravče, Poki. kmet., 1. letnik 1570 din
13. Novak Marija, Kranjo brdo 11, PKUGŠ Domžale, 3. letnik 980 din
14. Orchek Zdenka, Prikcrnica 1, Moravče, Poki. oblačilna, 2. letnik 860 din
15. Povirk Marija, Velika vas 3, Kresnice, Poki. oblačilna, 3. letnik 900 din
16. Rcms Alojz, Zagorka 2. Radomlje, Poki. kmet. strojna, 2. letnik 1520 din
17. Slapar Jože, Kolodvorska 12, Dom ž., Gost. šol. center, 1. letnik 1650 din
18. Smerkolj Slavko, Lukovica 43, PKUGŠ Domžale, 1. letnik 1000 din
RAZLIKE - SREDNJE SOLE:
1. Avbelj Fani, Koreno 1, Krašnja, ESS Domžale, 4. letnik 420 din
2. Avbelj Julijana, Ples 8, Moravče, ESS Domžale, 4. letnik 120 din
3. Božič Marjan, Pelechova 3 7, Preserje, TSS-gradbcna, 2. letnik 110 d in
4. Cerar Vladimir, Studenec 6, Dob, TSŠ-strojna, 4. letnik 160 din
5. Čebela Sonja, Desna 2, Kresnice, Pedag. gimn., 3. letnik 210 din
6. Golob Marjeta, Zajčeva 6, Mengeš, Vzgojiteljska, 5. letnik 300din
7. Gorjup Metka, Vegova 30, Moravče, Vzgojiteljska, 2. letnik 120 din
8. Keršič Nada, Žide 13, Trojane, Š. za med. sestre, 4. letnik 280 din
9. Klopčič Anica, Trnovčc 3, Lukovica, ESS Domžale, 4. letnik 520 din
10. Klopčič Ivica, Področje, Domžale^ Vzgoiteljska, 4. letnik 120 din
11. Kovač Branko, Vir, Litijska 1, TSS-elektro, 4. letnik 190 din
12. Kralj-Seiša Nuška, Čeplje 4, Lukovica, Š. za medic, sestre, 3. let. 980 din
13. Letnar Darja, Kamniška 2, Preserje, Pedag. gimn., 3. letnik 110 din
14. Marinšek Ida, Vaška pot, Preserje, Uprav, administrat.,4. letnik 150 din
15. Mestek Marija, Rodica. Miševa 16, Vzgojiteljskaš., 1. letnik
16. Mušič Zlata, Zg. Jarše 21 a, Š. za med. sestre, 2. letnik
17. Pezdin- Marija, Sp. Prapročc 13, Lukovica, Vzgojiteljska, 2. let.
18. Pire Kristina. Prevojc 102, Š. za mcdk;. sestre, 4. letnik
19. Pirnat Sonja, Brezje 3, Dob, Hotelska šola, 2. letnik
20. Prvinšck Marija, Gorenje 4, Blagovica, ESŠ Domžale, 4. letnik
21. Repovž Darinka, Sp. Loke 5. Krašnja, Š. za med. sestre, 4. letnik
22. Rode Marinka. Homec, Gostičeva 10. Vzgojiteljska, 2. letnik
23. Simon Magdalena, Ljubljanska 1 16, Domžale, Vzgojiteljska, 5.let.
24. Smrkolj Marija. Pretrž 5, Moravče, Vzgojiteljska, 2. letnik
25. Streh ar Matija, Gora pri Pečali K, TSŠ-elcktro. 3. letnik
26. Štrukelj Anka. Podsnircčjc 3, Blagovica. Uprav, admin.,4. letnik
27. Šuštar Zinka. Preserje, Pelechova 41, ESŠ Domžale, 3. letnik
28. Urankar Darja, S. Jenka 11, Domžale, Š. za med. sestre, 4. letnik
29. Urbanija Jelka. Roška 5, Domžale. Teh. tekstilna, 2. letnik 3(1. Zaje Alenka, Vegova 27, Moravče. S. za med. sestre, 3. letnik
31. Zaje Mojca. Pšata 28, Dol pri Lj. .Gimn. Poljane, 4. letnik
32. Žavbi Majda. Koreno 9, Krašnja. Š. za med. sestre, 4. letnik
VIŠJI IN VISOKI ŠOLF:
1. Andrcjka TomaŽ, Lukovica 56, Ekonom, fak., 1. letnik
2. I lis Ana. Stranska 3, Domžale, Ekonom, fak., 2. letnik
3. Jauh Nada. Murnova 16, Mengeš, Pedagoška akad., 2. letnik
4. Kokalj Marija, Ihan 105, Domžale, Pedagoška akad., 1. letnik
5. Lipar Genija, (davni trg bi. 4 l, Mengeš. Ped. akad., 2. letnik
6. Novak Franc, Vir, Zrinjskega 17,1 ak za elektroteh., 1. let.
7. Pezdirc Miran. Sp. Praprcčc 13, Lukovica, FAGG-gradb. smer, 4. let
8. Pirnat Anton, Imenjc 6, Moravče, fnt, 1. letnik
9. Stražar Marija. Kokošnjc 10, Dob, Filozof, fak., 1. letnik
10. Trontelj Danka, Obrtniška 13, Domžale, Ekonom, fak.. 3. letnik I I. Zaje Ivanka. Pšata 28, Dol pri Lj.,Ekonom, fak., 2. letnik
12. Zaje Mihaela. Pšata 28, Dol pri Lj., Ekonom, lak., 2. letnik
13. Želcznikar Vinko. Proletarska 7, Mengeš, Akad.za lik. um.,4. let.
14. Vrankar Janez. Mengeš, Gorcnska I3.VEKŠ Maribor, 1. letnik
ABSOLVENTI:
1. Urbane Miro. Trzinska 20, Mengeš, Fakulteta za strojništvo
2. Urankar Marjeta. Vinje 3, Moravče. Ekonomska fakulteta
3. Podgoršek Jože. Velesovo nabrežje 5, Mengeš. lak . za elektroteh.
4. Ocepck Vinko, Kolodvorska 9. Domžale, Ekonom, fak.
ioklicni. Soli :
1. Pivce Stanko, IX>b 92, Poki. živilska šola, 1. letnik
2. Vidk" Jelka. Katarija 12, Moravče, Poki. oblačilna, 1. letnik
3. Burja Francka, I Omanova 5, Moravče, Šola za prod., 2. letnik
4. Črnivec Štefan, Nožke. Gostičeva 20, PKUGŠ Domž., 2. letnik
5. Drolc Francka. Vel. Jelnik. Blagovica. csš-šivilska, 1. letnik
6. Gosarić Marija. Aškerčeva 28, Domžale, Poki. plctujska, 3.let
7. Kovačič Marija, Aškerčeva 28, Domžale, Poki. plctujska, 3. let.
8. Godec Antonija, Brdo 20 nad Ihanom, Administr. šola, 2.letnik
9. Urankar Zofka. Selce 6, Blagovica, Šola za prod., 3. letnik
10. Vodnjov Branko, Dragomclj. Domžale, Poki. gradbena, 3.let.
11. Zalokar Marta, Krtina 26, Dob, Šolaza prod., 3. leinik
12. Pavlic Mira, Trnovčc 7, Lukovica, Šola za prod., 2. letnik
13. Zordani Ivica. Poljane 2. Blagovica, Poki. vrtnar., 2. letnik
14. Horvat Slavica, Aškerčeva 28, Domžale, Poki. pletiljska, 3. let.
15. llašič Senija, Dcpala vas 26, Domžale, Poki. oblač., 2. letnik
16. Jogcr Sonja, Pcrkova 26, Rod k-a, Poklicna PTTšola, 2. let.
17. Horvat Martin, Vir, Bukovčeva 19,csš-avtoelcktr.,3.let.
18. Kokalj Rok, Selo 39, Ihan, Poki. voznoličarskašola, 3. let.
19. Potočnik Zoran, Prevojc 3 1, Lukovica. Poki. kov. in elektr., 3. let.
20. Močnik Janko, Kettejeva 13, Domžale, Poki. kov. in elektr., 3. let.
21. Kolctnik Marjana, Miševa 24, Domžale. Poki. PTTšola, 3. let.
22. Skrovcc Katica, Aškerčeva 28. Domžale, Poki. pletiljska, 3. let.
23. Klopčič Janez, Mala Lasna I. Lukovica, Poki. kov. in cl., 1. let.
24. Levcc Gregor, Prevojc 4, Blagovica, Poki. kov. in cl., 1. letnik
25. Lavš Jaka, Pšata 23. Dol pri Lj., Poki. kov. in cl., 1. letnik
26. Škrjanc Majda, Hudo 36, Radomlje, Šola za prod., 1. letnik
27. Omalina Martina. Zg. Jarše 39/b, Poki. plctujska,3. letnik
28. Prebil Marija, Vegova 36, Moravče, Šola za prod., 3. letnik
29. Prcskar Jolanda, Zalog 10, Šolaza prod., 3. letnik
30. Paštebar Francka, Krtina 27, Dob, Solaza prod., 3. letnik
31. Bejak Jože. Vošcc 2, Blagovica, Poki. gradb. š., 2. letnik
32. Groboljšek Tatjana, c. her. Vasjc 5, Moravče, S. za prod., 2.let.
33. HrovatJožc. Miševa 24, Domžale, PKUGŠ Domžale, 2. letnik
34. Jamšck Karol, Vinje 10, Moravče, Poki. gradb., 1. letnik
35. Klemen Janez. Mlakarjeva 5, Trzin, Poki. gradb., 2. letnik
36. Kokalj Marjan, Hrib 2,Kresnice, Poki. lesnašola, 2. letnik
37. Krašcvcc Antonija, Hrib nad Ribčami 3, Šola za prod., 2. letnik
38. Krašcvcc Vera, Hrib nad Ribčami 3 .Šola za prod., 1. letnik
39. Lavrič Franc, Zalog 5, Kresnice, CSS-avtomehanik, 1. letnik
40. Lavrič Milena, Zalog 5, Kresnice, Sola za prod., 2. letnik
41. Ncčemar Bojan, Blejčeva 9, Mengeš, Poki.,kov. (zlatar) 3. let.
42. Planine Jože, Vrh polje 27. Moravče, PKUGŠ Domžale, 2.let.
43. Pogačar Janez, Vošcc 4, Blagovica, Poki. lesna šola, 1. letnik
44. Ravnikar Stanislav, Podsmrcčjc 2, Blagovica, Poki. gradb., 1. let.
45. Resnik Marija, Jelša 7, Blagovica, Poki. oblačilna, 1. let.
46. Smon Marko, Imovica 9, Lukovica, Poki. gradbena, 1. letnik
47. Trdin Marija, Dcšcn 3,Kresnice, Poki. gost. (kuhar), 2.let.
48. Ulcs Ciril, Mušiče va 10, Loka, Poki. gradb. š., 1. letnik
49. Vadjuncc Tone, Zg. Loke 7/a, Blagovica, CSS-tapet, 1. let.
50. Vadjunec Zdenko, Zg. Loke 7/a, Blagovica, CSŠ-avtokicp., 2. let.
51. Vidic Majda, Katarija 12,Moravče, Poki.gost. (kuhar), I. let.
52. Zalaznik Marjan, Zg. Loke 17, Blagovica, Poki. gradb., 1. letnik
53. Zibert Ivan, Lipa 2, Blagovica, Šola za prod., 1. letnik
54. Učakar Roman, Češcnik 8, Dob, Poki. gradb., 1. letnik
55. O šolnik Slavko, Hribarjeva 4 2, Mengeš, Poki. gradb., l.let.
56. Romšak Roman, Prelog 21, Domžale, Poki. gradb., 2. letnik
57. Jug Srečko, Češcnik 8, Dob, Poki. gradb. šola, 1. letnik
410 din 250 din 180 din 750 din 4 K) din 4 70 din 180 din 270 din 150 din 550 din 290 din 240 din 110 din 110 din 120din 4)0 din 400 din 110 din
160 din 130 din 140din 180 din 800 din 170 din 220 din 180 din 150 din 190 din 380 din 380 din 290 din 120 din
450 din 840 din 260 d in 100 din
550 din 260 din 360 din 150din 300 din 600 din
1070 din 160din 620 din 150din 260 din 120 din 930 din 620 din 240 din 170 din 100 din 170 din 320 din 870 din 320 din
1000 din 920din 240 din 510din 200 din 440din 170 din 140 din 100 din 620 din 400 din 550din
1020 din 540 din 670 din 130din 130 din 140 d in 230 din 380 din 160 din 400 din 620 din 580 din 680 din 100 din 740 din 270 din 350 din 380din 930din 420 din 220 din 430 din 610din 370 din
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju študentov in učencev v občini Domžale
VARSTVO ZRAKA
Visoka stopnja onesnaženosti okolja v gosto naseljenih področjih ogroža vsak dan bolj normalni razvoj človeka, kot glavnega nosilca razvoja. Raziskave, opravljene v naši deželi, so pokazale porast obolenj, ki so jih povzročili različni onesnaževalci v zraku, vodi, zemlji in hrani. Količina žvepla se je v zadnjih 14 letih povečala za 72 %, količine ogljikovega dioksida so se povečale za 30,%, v zraku je vse več saj, amonijaka, svinca, prašnih delavcev in drugih strupov, ki ogrožajo poleg človeka, še živalski svet, rastlinstvo, škodo trpijo pa tudi mnoge gospodarske veje. Človek resnično ustvarja svoje okolje, vendar pa okolje vpliva tudi na njega samega.
V splošnem pripisujemo, da so glavni izvori onesnaževanja;
naprave za kurjenje in kuhanje; naprave za proizvodnjo električne energije, toplarne in motorna vozila;
naprave v proizvodnji tehnologije. •
Naloge s tega področja so kompleksne, obsežne, raznolike ter zahtevne, ki jih bo mogoče rešiti v daljšem času ob določenih pogojih. Pristop k razreševanju je odvisen od organiziranosti materialnih možnosti in zavesti ljudi. Za začetek bi bilo potrebno opraviti tisto, kar ne zahteva velikih materialnih sredstev, teh je predvideno minimalno, istočasno n3»ramo pa izvesti priprave za nadatjjnje delo.
Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da se samo iz obstoječih kurišč, ob ravilni uporabi zakonitosti zgorevanja, vzdrževanju kurišč v brezhibnem stanju, izboljšanju strokovne usposobljenosti kurjačev in z drugimi ukrepi, ki ne zahtevajo nikakršnih posebnih naložb, lahko za večkrat zmanjša onesnaženje zaradi saj.
Prejšnji mesec je bila v Ljubljani na OR razstava o varstvu okolja to je kritični prikaz odnosa človeka do narave s konkretnimi predlogi, kaj je potrebno napraviti, da ohranimo naravne pogoje življenja. Bilo je tudi enodnevno posvetovanje o varstvu zraka.
I'roblematika varstva zraka sovpada s pomanjkanjem energetskih virov, perspektiva kaže, da bo z nadaljnjim razvojem ta procent še večji, vendr to drago energijo negospodarno trošimo in s tem povečujemo onesnaženost.
Po grobih ocenah so energetske izgube v industriji preko 50 %, pri ogrevanju prostorov je izkoristek energije 45 %, v prometu porabi cestni tovornjak 2-4 krat več energije za tonski km, kot vlak, v urbanih naseljih porabi potnik v osebnem avtomobilu 10-krat več goriva kot potnik v ekspresnom vlaku. Naprave za izgorevanje kuriv, bodisi motorji pri avtomobilih ali peči za kurjenje, so včasih v slabem stanju s slabim izkoristkom, dostikrat smo slabo poučeni, kako se sploh pravilno kuri. Z vsem tem povečujemo porabo energije brez upravičene potrebe in onesnažujemo okolje. Normalno se nam zdi, da pri odprtih oknih ogrevamo prostore.
Nadaljnji razvoj, višji standard, bolj zdravo okolje, je odvisno od racionalnosti življenja in drugačne miselnosti.
Naša družbena skupnost se je odločila, da rešuje vprašanje varstva zraka s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. To pa ni mogoče v občinskih mejah, temveč v večjih regijskih kompleksih. Organiziranost pa zelo počasi napreduje, do sedaj še ni ustanovljena republiška Zveza skupnosti, tudi Ljubljana kot naša soseda še nima organizirane skupnosti. Materialne možnosti SIS za varstvo zraka občin Domžalc-Kamnik so minimalne, temu primeren je tudi osnutek programa dela za leto 1977, ki ga predlaga predsedstvo skupnosti in izvršilni odbor skupščine SIS v obravnavo in sprejem.
1. Zbiranje podatkov v industriji, po posebnem VPRAŠALNIKU Metereološkega zavoda, kateri bi bili osnova za ugotavljanje onesnaženosti zraka in za izdelavo sanacijskih programov.
2. Organiziranje tečaja pred naslednjo kurilno sezono za kurjače, ki kurijo peči s premogom.
3. Pred naslednjo kurilno sezono bi organizirali pravilno nastavitev gorilcev za peči, kurjene z oljem.
4. Skupaj s stanovanjskimi skupnostmi in komunalnimi skup-nostmii obeh občin bi proučili možnost ogrevanja stanovanjskih sosesk s plinom.
5. Sodelovanje pri sprejemanju urbanistične dokumentacije.
Predsednik skupščine SIS za varstvo zraka, občin Domžale-Kamnik Anton Knavs, dipl. ing. arh.
Takšni prizori se nam nudijo vsepovsod, za to smo prevečkrat krivi sami in čestokrat takšna neurejena odlagališča gorijo in onesnažujejo
zrak in okolje
engšanov v Drvarju
Ob Titovem 85. rojstnem dnevu
V praznovanje Titovega rojstnega dne so se vključili tudi krajani Mengša s svojevrstnim, svežim prispevkom - navezali so stike s prebivalci Drvarja ter jih 6. in 7. maja tudi obiskali. V dveh z zastavami okrašenih avtobusih se je udeležilo izleta sto Mengšanov vseh starosti - od najmlajših osnovnošolcev do upokojencev.
Dvodnevna ekskurzija, ki so jo omogočile organizacije združenega dela iz Mengša in bližnje okolice, je svoj namen dosegla. Dvodnevno potovanje je omogočilo spoznati nekaj zanimivosti, ki si jih vsak želi videti - Drvar, mesto heroj z znamenito Titovo pečino, Plitvička jezera, Slunj, značilno kraško pokrajino okrog cilja ekskurzije, ki je zaslovela po vsem svetu in ne na koncu - prijazen, bratski sprejem
Pred spominskim muzejem v Drvarju se je zbralo veliko ljudi, ki so spremljali plese mengeških folkloristov
OGLAS
Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne organizacije „Universale" Domžale obvešča učenke, ki zaključujejo 8-letno šolanje in ki ne nameravajo nadaljevati šolanja, da jim delovna organizacija nudi možnost priučitve in zaposlitve za šivanje konfekcijskih izdelkov.
Prošnje sprejema splošna in kadrovska služba „Universale," Domžale, Kidričeva 4.
Pobudnik in organizator izleta je bila ZSMS, idejne korenine te akcije pa segajo v preteklost, saj so družbenopolitični delavci mengeške Krajevne skupnosti že dolgo razmišljali o navezovanju prijateljskih stikov z Drvarjem. Izlet je imel torej dvojni namen - ne le spoznavanje domovine in njenih zanimivosti, temveč je pomenil tudi korak na poti oživljanja tradicij NOB. Prav ta izlet pa je odprl nove možnosti za preseganje pasivnega pristopa k uveljavljanju načela bratstva in enotnosti. Mengša-ni smo si bili edini, da ne smemo več samo spremljati, temveč tudi {»segati in soodločati pri izvrševanju tega načela.
Drvarčanov, ki so nas gostoljubno sprejeli v svojem mestecu.
„Sedma sovražnikova ofenziva, še posebno pa desant na Drvar," je dejal direktor muzeja „25. maj 1944" Veselin Bosnič, ki nam je pripravil zelo dobro predavanje o tej temi, „ima v zgodovini osvobodilne borbe zelo velik pomen. To je bil zadnji obsežni poizkus nemške vrhovne komande, da bi se osvobodila nevarnega nasprotnika, ki se mu upira že cela tri leta, moti načrte znotraj „evropske trdnjave" in zadržuje skoraj dvajset divizij. Vendar tudi poslednji poizkus ni uspel,  kljub  obljubljeni nagradi
(Nadaljevanje na 14. strani)
6
OČETOVSTVA
Novi zakon o zakonski zvezi in rodbinskih razmerjih prinaša nekaj novosti tudi pri ugotavljanju in izpodbijanju očetovstva in materinstva. Zakon ureja ugotavljanje očetovstva tako, da je lahko otrok z neugotovljenim očetom čimmanj, kajti izboljšanja pravnega položaja oziroma izenačitve položaja otrok je lahko, deležen le tisti otrok, katerega očetovstvo je ugotovljeno.
Priznanje očetovstva
Oče lahko prizna otroka za svojega pri pristojnem organu občinske skupnosti socialnega skrbstva, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki. Ko dobi občinska skupnost socialnega skrbstva obvestilo matične službe o rojstvu otroka, rojenega izven zakona, pokliče na razgovor otrokovo mater, da izjavi, če želi urejati očetovstvo in koga smatra za očeta. Če mati želi urejati očetovstvo, pokličemo na razgovor domnevnega naravnega očeta, ki izjavi, ali je otrokov oče, ali očetovstva ne prizna. Taka izjava že velja za pripoznanje očetovstva Si je veljavna, če se z njo strinja tudi otrokova mati. Če do priznanja ne pride, lahko otrok (ki ga zastopa mati) toži za ugotovitev očetovstva. Priznanje očetovstva lahko da oseba, ki je razsodna in stara najmanj 15 let.
Tožbo za ugotovitev očetovstva lahko vloži v otrokovem imenu mati, dokler izvršuje roditeljsko pravico, oziroma otrokov skrbnik s privolitvijo skrbstvenega organa, otrok pa, ko postane polnoleten, vendar najkasneje v petih letih po polnoletnosti. Tožba se lahko vloži tudi po smrti domnevnega naravnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti.
Določbe o ugotavljanju očetovstva se primerno uporabljajo tudi pri ugotavljanju materinstva. Izpodbijanje očetovstva
Pravno domnevno, da je oče otroka, rojenega v zakonski zvezi ali 300. dni po prenehanju zakonske zveze, lahko poleg materinega moža, matere in otroka spodbija
po novem zakonu tudi tisti, ki misli, da je otrokov oče. Tožbo mora vložiti v enem letu od tedaj, ko je bilo očetovstvo vpisano v matično knjigo. Otrok lahko toži v času petih let po polnoletnosti, mati pa lahko izpodbija, daje oče njenega otroka tisti, ki velja po zakonu za očeta, vendar najkasneje v enem letu po rojstvu otroka.
Pri določbah o ugotavljanju očetovstva velja omeniti tudi možnost umetne oploditve kot enega
izmed načinov za svobodno odločanje o rojstvu otrok. Ugotavljanje očetovstva za otroka, spočetega z umetno oploditvijo matere, ni dovoljeno.
Oče otroka, rojenega izven zakona, je dolžan po svojih možnostih prispevati k stroškom zaradi nosečnosti in poroda ter k stroškom za preživljanje matere pred porodom in po porodu, dokler se mati ne more zaposliti,
M. S.
DELOVNA AKCIJA V LEKU
V soboto, 4. VI. 77 se je 30 dijakov - prostovoljcev Ekonomske srednje šole odpeljalo do tovarne Lek v Mengšu na delovno akcijo.
Osem dijakinj je zapiralo škatle zdravil in polnilo vrečke z redinom za svinje. Ostali smo imeli delo na prostem. Fantje so krampali, grabili zemljo in planirali zapuščeni del za objektom, dekleta pa smo nosila požaganc suhe veje na kup. Organizatorji akcije so poskrbeli, da nismo bili žejni ali pa preveč utrujeni. Ob desetih smo odšli na toplo malico, s katero smo bih zelo zadovoljni. Polni nove moči smo se odpravili nazaj veselo na delo. Čas do pol dvanajstih nam je minil kot bi mignil, saj se nam je takrat končalo delo.
Zdaj pa še nekaj besed o zgodovini in razvoju LFKA
Nastanek Leka sega v leto 1944, ko je bil pri sanitetnem oddelku glavnega štaba NOV in PO Slovenije ustanovljen ,,farmacevtsko-kemični laboratorij." Po vojni so se laboratoriju pridružili šc ostanki nekaterih predvojnih farmacevtskih obratov in tako je bil 31. oktobra 1946 ustanovljen LEK, tovarna zdravil, ki je takrat zaposlovala 85 ljudi. Kadrovsko šibka in proizvodno slabo opremljena tovarna, ki tudi šc ni imela izdelanega proizvodnega koncepta, je leto dni po ustanovitvi dajala le 1,5 odstotka zdravil za takratne potrebe jugoslovanskega prebivalstva. Skromni delež Lekovih izdelkov na jugoslovanskem trgu se je povečal šele z zgraditvijo kemičnih obratov in z usmeritvijo v lastno surovinsko industrijo na začetku petdesetih let, ko seje LEK preimenoval v
Dijakinje Ekonomske srednje šole Domžale se večkrat pojavljajo tudi na enodnevnih delovnih akcijah. Na sliki jih vidimo, ko urejajo okolico delovne organizacije Lek Mengeš
'\ (Nadaljevanje s 13. strani)
100.000 nemških mark v zlatu za živega ali mrtvega Tita, kljub obljubljenim Hitlerjevim železnim križcem. Le-teh jim nismo mogli dati, vendar pa smo se jim oddolžili z lesenimi."
Drvarčani so nam pokazali tudi znamenito Titovo pečino, drobno leseno hišico, popolnoma skrito v steni zahodno od Drvarja, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Krajevne skupnosti Mengeš pa so položili venec na spomenik padlih borcev. Mengšani smo Drvarju v spomin darovali tudi grafiko z motivom mengeškega spomenika talcem, delo Vinka Železnikarja, ki je doma iz Mengša, naša folklorna skupina pod vodstvom Štefke Mlakarjeve pa je zaplesala nekaj slovenskih plesov, ki so poželi precej priznanja.
„Neuradni" del srečanja, ki smo ga imeli zvečer prvega dne, je potekal v izredno veselem vzdušju — neutrudna harmonikarja Pepca in Marko sta poskrbela za glasbo, na plesišču pa so se zavrteli pari Drvarčanov in Mengšanov, ki so si obljubili, da ta obisk ne bo zadnji.
Naslednji dan smo si ogledali Plitvice, za zaključek pa smo se ustavili v Metliki, kjer so nas čakali trije pečeni odojki. Veseli skupini se je pridružil tudi Metličan Toni Gašperič, ki nas je pozabaval s svojo teto Maro, privoščil pa si je tudi nekaj naših sopotnikov tako, da smo potovanje zaključili v res veselem vzdušju.
Priprave na pobratenje z Drvarjem so uspele, saj v kratkem pričakujemo obisk, ki so nam ga v Drvarju obljubili.
Stane Fleischman
tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelkov.
Z novo tovarno za farmacevtsko, kozmetično in veterinarsko proizvodnjo, ki je začela obratovati 26. aprila 1975, se proizvodni asortiment sicer ni bistveno spremenil, pač pa so se bistveno povečale proizvodne zmogljivosti. Približno šestino vseh porabljenih zdravil v Jugoslaviji izdeluje danes LEK.
Pod vodstvom tovarniškega strokovnjaka smo si ogledali prostore, kjer izdelujejo anorganske snovi: zdravila, dezinfekcijska sredstva, katera v veliki meri izvažajo, vitergin, narkozna sredstva, to so eter in dušikov oksidol in pa klor, ki razžira vse razen stekla; anorganske snovi: stearate za barve, lake in olja in fizmatove soli. Najbolj zanimiv po izvod za nas pa je bil smejalni plin katerega shranjujejo v jeklenkah. Vsakemu udeležencu so dali katalog VODNIK PO LEKU, kemični svinčnik in značko 30-letnice obstoja tovarne.
Kot je navada, da je po vsaki delovni akegi proslava, smo jo tudi mi priredili in to dijakinje 2. a razreda Irena, Maja in Marija. Po proslavi pa smo na igrišču poleg bazena, ki smo ga tudi mi očistili, igrali odbojko, kaj hitro pa je bila ura
tri popoldan in avtobus nas je odpeljal v Domžale.
Z nami so bili v tovarni LEK zadovoljni in ob ljubili smo, da bomo še prišli.
OO ZSMS na Ekonomski šoli
DVA PEVSKA ZBORA POD ISTIM VODSTVOM
Dekliški pevski zbor ZKO Domžale in domžalski Mešani pevski zbor, sta priredila proti koncu meseca maja v dvorani Kina samostojen koncert. Zborovodja tov. Jože Naraločnik je izbral za oba pevska zbora program, v katerega je vključil skoro same slovenske skladbe. Izbral je nekaj ljudskih, nekaj partizanskih pa tudi nekaj umetnih.
Poslušalci, ki jih je bilo kar veliko, so z napeto pozornostjo sledili izvajanju obeh zborov in nagradili pevce vsakič z dolgotrajnim ploskanjem.
Za vsako pesem prvega in drugega pevskega zbora je bil pripravljen prav posrečen vezni tekst, ki je poslušalce predhodno seznanil z motivom vsake skladbe.
Dekliški pevski zbor dosega pri posredovanju vsake pesmi popolno sozvočje in je zvokovna usklajenost in ustrezni čustveni ritem prava odlika tega zbora.
Pri mešanem pevskem zboru so interpretacijski vzgibi doživeli. Izvajanje je ritmično in čustveno prefinjeno. Zbor pa se še posebno odlikuje s solidno in zanesljivo pevsko tehniko ter jasno artikulacijo. Tudi solisti so močna opora zbora.
Tako dekliški, kakor mešani pevski zbor imata vse pogoje, da bi ju lahko uvrstili v kako radijsko oddajo.
Zborovodja tov. Jože Naraločnik je za svoje požrtovalno delo opravičeno prejel kot nagrado nekaj lepih šopkov.
D. P.
IZLET NA NANOS
Bil je lep sončen dan. Zbrali smo se pred šolo, od koder smo odšli na avtobusno postajo. Z avtobusom smo se peljali do Domžal, kjer so nas čakali domžalski planinci. Peljali smo se do vasi Razdrto. Iz Razdrtega smo se začeli vzpenjati na Nanos. Med potjo je bilo vse belo zvončkov. Ko smo prispeli na Nanos, smo se vsedli na neko jaso. Tam smo jedli in se lovili s planinci - mladinci. Potem smo odšli v Vojkovo kočo, kjer smo si kupili čaj. Ogledali smo si spomenik Janka Premrla Vojka in se tam fotografirali. Po ogledu spomenika smo zapustili Nanos. Ko smo hodili po stezi, smo se razgledovali po Vipavski dolini. Z avtobusom smo se peljali do Rakovega Skocjana, kjer smo si ogledali naravni most.
Vsi smo bili srečni, ko smo se vrnili v Moravče.
Nataša Đurić in Marija Cerar
r-s
OGLAS
Dvosobno stanovanje s teraso v centru Domžal oddam. Naslov v uredništvu glasila.
V__)
TEREZIJA PANGERSlC
24. maja smo se na pokopališču v Dobu poslovili od Terezije Pangoršič. Poznali smo jo kol Pangcršičcvo mamo s Po-drečja.
l)o živela je častitljivo starost Ki let, čeravno ji ni bilo v njenem življenju najboljše. Njen mož, ki je bil naprednih idej, je bil velikokrat brez službe, lako je Terezija kakor je vedela in znala preživljala svojo družino in jo tudi vzgajala v naprednem duhu.
Pred zadnjo vojno je bila s svojim možem na Štajerskem, kjer je tudi služboval. A okrutni okupator tudi njej ni prizanese!, ter jo z družino vred izgnal nazaj v njen rodni kraj. I u se je lakoj zaposlila v tovarni Koejančič ter se povezala /. napredno siranko delavske enotnosti. Hila je aktivna članica te organizacije ter kmalu postala odbomica Al Z za teren Področje.
ludi pO osvobodit vi je bila še dolga leta članica odbora Al /.. kakor tudi Rdečega kri/a. v obeli organizacijah je bila aktivna delavka, posebno še pri Rdečem križu: kajti njena topla beseda in blagohotni nasveti so bili povsod dobrodošli.
Med na rod 1100 svobod lin nn bojem je izgubila i ud i sina. i udi ta kruta usoda je ni /lomila.
Na zadnji poti se je poslovilo veliko število občanov / Vira in PodreCja in jo pospremilo na njeno zadnjo pot.
Ob odprtem grobu so se poslovili ludi domžalski pevci z lepimi slovenskimi pesmimi, ker ji je bila slovenska pesem v radost in ponos. Zato naj ji bo lahka ta prelepa zemlja
.lože Petere
ZAHVALA
Na pokopališču v krašnji smo se d. maja zadnjikrat poslovili ml naSCga najdražjega sina. brala, strica in nečaka
HORISA KOROŠCA
Vsem sosedom, sorodnikom m prijateljem se nujtoplojc zahvaljujemo za vso pomoć, ki so jo naiiu nudili v težkih dneh, I skre-na zahvala darovalcem cvetja ler vsem. ki ste nama izrazili sožaljo, vsem ki ste se od njega poslovili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi Zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo /.i nepozabno slovo delovnemu kolektivu III I.IOS IO/.I) Količcvo. mladinskemu aktivu in Nogometnemu klubu kiašnja. fantom i/ Spodnjih I ok. Domžalski godbi. Moškemu pevskemu zboru i/. Lukovice ter govornikoma za ganljive poslovilne besede. Vsem Jo enkrat iskrena hvala!
Žalujoča mama in sestra lloži
84 LET KATARINE KLOPClC
Na Fotografiji vidimo Katarino Klopčič, |xi domače Linkčevo Kalrco i/ Vrhe pri Prevojah. Pravzaprav vidimo njen razoran in od sonca ožgan obraz, ki /e štiiiin-osemdeselo lelo kljubuje zemlji in vsem njenim tegobam, Marsikaj so /c videle njene še danes iskre oci:
MLADINA TRZINA Z „ODSEVOM' PRESENETILA KRAJANE
Katarina Klopčič ..l.inkceva Katica" iz Vrbe v narodni noši
videle so črno lule na glavah žena. ki so jim padli možje m sinovi \ pi vi svetovni vojni, videle so i udi s krvjo domoljubov prepojeno vrbljansko zemljo v drum svetovni človeSki moriji, toda Kalrco iako jo kličejo vsi domačini tudi to ni /lomilo. Kljub svoji visoki starost i je se cila in se vedno se rada obleče v naso narodno nOSO in tako jo je enkrat ..videlo" tudi oko fotografske kamere,
I lomar Tone
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in hčerke
ROZKL RIBAŠ delavke v oddelku tkalnice ovojev I OSAMA Domžale se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom,  prijateljem, znancem in sosedom, ki  so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili so-zaljc. darovali vence in jo spremili na njeni /adnji pol i.
Neutolažljivi hčerka Helena z družino in mama
r
OGLAS
"A
Zaposlitev dobi mlajši delavec, ki ima veselje do kovinske stroke. Plača po do-
govoru.
ROVANŠEK JOŽE
Ko-
v;
vinski izdelki, Hribarjeva 16, Mengeš (nasproti bencinske črpalke).
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije Trzin je prav lepo proslavila delavski praznik in se obenem vključila v praznovanje letošnjih jubilejev na posebno deloven način izdala je drugo številko svojega glasila ..Odsev", ("lani mladinske organizacije: Ione Orel. Damjana Voglar. I ranci Kralj, Marta Pire, Jože Štih. Miro Štebe in Marjan Capuder so osnovali uredniški odbor in nas oh osmem marcu presenetili s prvo številko tega glasila.
/e ob izidu prve številke smo Trzinci ugotovili, kako nujen in pomemben je tak časopis /a vse' krajane, ker nas podrobneje obvešča m seznanja / delom družbenopolitičnih organizacij, o kulturnem in Športnem življenju v našem kraju, nakazuje in opozarja na pereče probleme in obsoja pojave, ki so v škodo kraja in krajanov. Posebno pomembno je poročanje o
delu krajevne skupnosti lei delc-gatov, kajti ravno neobveščenost je biki najbolj perec problem našega delegatskega sislema. Prijetne in zanimive so tudi strani, ki so namenjene /a prispevke pionirjev osnovne sole. I'o /aslugi tega časopisa je zanimanje /a športno življenje v Trzinu zaživelo, saj so poročila o tekmovanjih in športnih rezultatih /a marsikoga zanimivo branje.
Mtadj 11 /nn i so / izdajo tega časopisa napravili velik korak naprej, obenem pa so m zadali težko, pomembno in odgovorno nalogo. Pestrost, aktualnost, predvsem pa objektivnost ('I bo moralo biti še nadalje vodilo pri izbiri vsebine. Vendar pa bo prav laka vsebina zagotovila, tla homo vsi Tr/inci radi posegali po ..Odsevu" in ga. če bo treba, tudi malcrialno podprli.
Majda Ipavec
Zgodovinski krožek osnovne šole Šlandrove brigade je pripravil razstavo o puri ižanskih tehnikah v bivšem Kamniškem okrožju, ki so jo z zanimanjem obiskovali številni obiskovalci
J
Na tekmovanju pihalnih orkestrov v soboto, 11. junija, so v Domžalah nastopili orkestri iz Logatca, Mengša, Vrhnike, Zabukovice. Domžal, Litije, Vevč in Trbovelj. Turistično društvo Domžale je skupaj z Občinskim svetom ZKO in s Kulturno skupnostjo brezhibno organiziralo to tekmovanje, številni poslušalci pa so lahko uživali ob zvokih posameznih pihalnih orkestrov. Po končanem tekmovanju je bila parada nastopajočih po Domžalah, ki je dokazala, da so naši kulturni in turistični delavci sposobni organizirati tudi takšne velike kulturne manifestacije.   Na  sliki vidimo Mengeško godbo med
nastopom
66
Delo folklorne skupine_________
Svobode Mengeš _nenavaden pevski doživljaj
MED NJIMI JE SPLETENA MOČNA VEZ TOVARIŠTVA
Želja po oživljanju starih navad in običajev v kraju nas je privedla do ustanovitve skupine, ki naj bi po navodilih in napotkih raziskovala, kako so ljudje pri nas živeli pred nekaj desetletji. Za osnovo nam je bila nadvse dobra knjiga Marije Jagodic „Podobe iz Mengša in okolice". Sestavili smo vprašanja in mladi, takrat ob ustanovitvi še učenci petega in šestega razreda osnovne šole, so hodili po hišah in obiskovali starejše krajane. Obiskali so Bregarjevo mamo, pa Hrastarjevo Johano, pa Dreševčevo Minko in Žabrctove. Radi so jim odgovarjali, kako so se zabavali, hranili in ob kakšnih priložnostih so se zbirali.
Skupina mlajših pionirk je z oživljanjem zbadljivk ponesla vedri duh med krajane, saj so že tako rekoč mlajši rodovi pozabili na njihove navade.
Ob obiskih v Domu počitka v Mengšu so deklice v narodnih nošah ob prikazovanju in pripovedovanju navad pričarale čas prejšnjih let, ko so se oskrbovanci še kot otročaji podili po vaških poteh in se skrivali za hišnimi vogali; pa zopet, ko se vsako leto zberejo vsi krajani stari nad sedemdeset let-ob novoletnem srečanju. Zbadljivke, šale in pogovor, kako so se zabavali v starih časih, so popeljale tc ljudi v dobo mladosti Ko je Zunov Franci pripovedoval o prehrani naših dedov in babic, so se ob polno obloženih mizah z današnjo prehrano spomini vrnili na ješprenj - imenovan bizgec, nakar je le včasih vanj stopila svinjska taca. Ob gorenjskih plesih - šuštarskem štajerišu, mrzulinu, ki jih je odplesala skupina plesalcev z rdečimi nageljni, je marsikatera noga udarjala ob tla takt in vzpodbujala har-monikarico k še večji živahnosti.
Z velikim veseljem smo naši navade in plese prikazali tudi občanom Ljubljane. Ti so pripravili izlet v Mengeš, da bi spoznali kraj tak, kot je danes. Ob zakuski in srečanju z mladimi pa je ravno ta skupina prikazala, kako so živeli Mcngšani nekoč.
Skupina ni nastopala samo v domačem kraju in občini, plesali so tudi v Velenju in Lendavi. Košček Gorenjske, košček Mengša so ponesli v nižinski del Slovenije, v Prekmurje, kjer so običaji in navade čisto drugačne, kot pri nas.
In že je bilo tu osmo leto osnovnega šolanja. Sedaj ne več pionirke in pionirji, pač pa so že zrasli v zala dekleta in krepke fante. Ni jih družila samo želja po nastopanju in spoznavanju krajev po Sloveniji, družilo jih je tovarištvo in medsebojno prijateljstvo. Razkropili so se po srednjih šolah in velik del samostojnosti in sposobnosti ponesli s seboj, kjer so se prav lahko vključili v nov svet mladih.
Na pobudo predsednika ,,Svobode" Mengeš tovariša Slavka Piska, na željo članov skupine in morda ne bom rekla preveč, če rečem tudi na željo krajanov, je postala skupina plesalcev sekcija mladih folkloristov pri Svobodi Mengeš. Zbrali smo se pod novim okriljem, se sestali in postavili program dela.
Mladi so odraslr, vključili so se v nov svet izobraževanja, postali so srednješolci, kjer se že pripravljajo za svoj poklic. Ob napornem delu in študiju si še vedno najdejo čas za vaje. Redno se sestajajo dvakrat tedensko. Z veseljem jih jc gledati, kako še vsi upehani in s polnimi šolskimi torbami hitijo iz avtobusa naravnost k vajam. Brez besed vadijo po dve uri in ne ovira jih znoj, ki jim moči majice in bluze. Tudi po pol ure ali več
(Nadaljevanje na 17. strani)
V Domžalah je gostoval pred kratkim v dvorani Kina dekliški pevski zbor iz Oulainena iz finske. Pevski zbor sestavlja petintrideset mladih dijakinj. Pred nastopom finskih pevk je nastopil Dekliški pevski /bor ZKO Domžale pod vodstvom zborovodje Jožeta Nara-ločnika. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi prav dinamično in sproščeni i. /bor je dobro uvežban in zasluži vse priznanje.
Zalem je nastopil finski dekliški zbor, ki ga odlikuje izredna discipliniranost. Njihov repertoar je zelo bogat. Za uvod so zapele eno od njihovega največjega skladatelja Sibeiiusa. Finske pevke jc predstavil njihov zborovodja. Vsako skladbo, ki jo je zapel /bor, je finski zborovodja posebej napovedal. Zbor je zapel nekaj finskih narodnih, pa tudi nekaj prav zahtevnih umetnih pesmi i/ zakladnice svetovne klasične in modeme glasbene literature.
Glasovi teh pevk so čisti, polni in zvočni ter se ubrano prepletajo drug v drugega. Zboru se po/na, da je zborovodja vložil veliko truda, da jc izoblikoval tako koncizno interpretacijo in enotnost. Pevkam prehodi iz najnižjih tonov do najvišjih ne delajo posebnih težav in se petje zliva pri vsaki pesmi, ki jo zbor zapoje, v harmonično ubrano celoto. Škoda le. da organizator ni
poskrbel za prevode pesmi, ki so jih pevke posredovale v finščini in vsebine besedil niso poslušalci utegnili razbrati.
Po zadnji pesmi sta si zborovodji izmenjala čestitki. Finskemu zborovodji je Kulturna skupnost Domžale podarila šopek nageljnov, slovenski dekliški zbor pa mu je podaril spominsko darilce, nakar je i/ročil finski zborovodja tov. Jožetu Naraločniku ploščo s posnetki finskega dekliškega pevskega zbora.
Medtem so pevke domačega Dekliškega pevskega zbora izročile vsaki finski pevki slamnati klobuček, simbol domžalskega slamnika rstva. Domače pevke so se nato pomešale med finske pevke in skupno zapele dve kitici slovenske ljudske pesmi. Prvo kitico je dir£ giral finski zborovodja, drugo pa tov. Naraločnik.
Navdušenje poslušalcev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, se je stopnjevalo od pesmi do pesmi.
Oba dekliška pevska zbora sta v resnici zaslužila tako odobravanje, finski dekliški pevski zbor jc iz Domžal odpotoval v Školjo Loko, nakar je še gostoval v Brežicah in Polzeli in nazadnje na 12. mednarodnem celjskem mladinskem pevskem festivalu.
D. P.
IZVRŠNI ODBOR SKUPNE KOMISIJE PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE
RAZPISUJE
ŠTIPENDIJE za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko
leto 1977/78
iz solidarnostno združenih sredstev organizacij združenega dela in ustanov z območja občine Domžale.
Na razpis se lahko prijavijo le učenci in študenti, ki imajo stalno bivališče na območju občine Domžale.
I. Za štipendijo iz združenih sredstev lahko zaprosijo kandidati pri katerih dohodek na člana družine ne presega zajamčenega osebnega dohodka — 2.162 din oziroma 14—kratnega katasterskega dohodka iz kmetijstva. V okviru tega cenzusa imajo prednost:
1. kandidati, ki se šolajo za poklice, ki so na osnovi srednjeročnih kadrovskih potreb določeni kot deficitarni, torej prednostni:
srednje šole:
ekonomski, administrativni, strojni, tekstilni, papirniški, kemijski in usnjarsko-galanterijski tehniki ter vzgojitelji;
višje šole:
učitelji razrednega in predmetnega pouka, socialni delavci, višje medicinske sestre, ing. organizatorji, ekonomisti in ekonomisti— komercialisti;
visoke šole:
dipl. ekonomisti, dipl. pravniki, dipl. ing. kemije, dipl. psihologi in profesorji matematike in fizike;
2. prosilci z boljšim učnim uspehom;
3. prosilci, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrano šolo ali poklic primernejši;
4. otroci iz družin s slabšim socialnoekonomskim položajem, ki bi se brez družbene pomoči ne mogli šolati, predvsem če izhajajo iz delavskih in kmečkih družin.
II. Pravilno izpolnjenemu obrazcu „Prošnja za štipendijo" /DZS 1,65 dobite ga v knjigarnah/ je potrebno priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo;
- fotokopijo ali prepis zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višje ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih;
- potrdilo o premožensjkem stanju in številu družinskih članov;
— za otroke kmetov in obrtnikov mnenje krajevne skupnosti;
— za poročene študente mnenje SIS socialnega skrbstva; ♦
- kandidati, ki že prejemajo kadrovsko štipendijo /uveljavljanje razlike h kadrovski štipendiji/ pa morajo predložiti tudi kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
Potrdila o dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na leto 1976, razvidna mora biti tudi višina otroškega dodatka za prosilca, če ga prejema oziroma mora biti razvidno, da ga ne prejema.
III. Prošnje z vsemi zahtevanimi dokumenti sprejema Skupnost za zaposlovanje Domžale, Kolodvorska 6 do 15.8.1977 za srednje, višje in visoke šole.
Prošnje, ki bodo posredovane po navedenem roku in prošnje brez zahtevanih dokumentov oz. dokazil ne bodo obravnavane.
Kandidati se morajo v prvi vrsti obračati na kadrovske štipendije. Štipendije iz združenih sredstev ne bodo podeljene, dokler ne bodo oddane vse kadrovske štipendije.
IO skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale
skupaj vadijo korak za korakom. Po vajah, kot utrujeni vojaki po maršu, po-sedejo po tleh in najdejo čas za po-mcnck in medsebojno izmenjavo izkušenj po šolah. Občutek imam, da drug drugemu vlivajo moč pri šolskem delu, da drug drugega vzpodbujajo k vključevanju raznih akcij v kraju, kjer živijo in v šolah, kjer se učijo. Med njimije spletena močna vez tovarištva in kolektivnega življenja. Čestokrat si prav po partizansko delijo malico, ki bi zadostovala morda samo trem fantom. Ob takih primerih moraš zamižati na eno oko in včasih preskočiti njihovo mladeniško razposajenost; prepričana sem, da se ne bo nikoli sprevrgla v objestnost in pre-stopni.štTO, ki ga opažamo pri nekaterih mladostnikih. Ravno take skupine in taka kultura ali druga njej podobna udejstvovanja, vzgajajo mladi rod k dobrim dejanjem, jih krepijo v spoznavanju med dobrim in slabim ter spodbujajo k tovariški samopomoči in požrtvovalnosti. Svoj prosti čas izkoristijo ne samo zato; da se dobivajo na vajah, temveč hočejo obdržati stare tradicije in običaje. Te prenašajo s svojimi nastopi med občane doma in v drugih krajih. Ni bilo malo nastopov! V akciji tedna komunista ČLOVEK, DELO, KULTURA so s vojimi plesi širili kulturo med krajani Trzina, Vira, Mengša in Prevoj.
Kako topel sprejem so doživeli na Prcvojah, ko je ob nabito polni dvorani Lcnčka prišla na oder z jerbasom na glavi. Se bolj bučno je bilo, ko sc je prikazal Janez s polno majoliko. Ob njc-
- ~~9
govem plesu je gledalcem zastal dih in oddahnili so sc, ko je še polno odložil z glave. Se bi lahko pripovedovala ob večkratnem ponavljanju gorenjskih plesov na Viru ob Dnevu žena. Takrat so plesalci na odru imeli občutek, da bo z njimi zaplesala vsa dvorana.
Da vskladijo delo na vajah in nastopih, je treba več skupnih pogovorov in sestankov. Sami vadijo, pripravljajo in organizirajo prevoz garderobe, ki pa ni majhna, saj samo ena plesalka nosi s seboj od 26 do 30 komadov garderobe. Vendar jih to ne moti pri novih nastopih, kijih imajo v bližnji prihodnosti,
Za usklajevanje celotnega plana, ki ga letno pripravi Delavsko prosvetno društvo „Svoboda" Mengeš, skrbijo odborniki skupine. Ti obiskujejo sestanke društva, tja prenašajo svoje težave in o sklepih obveščajo svojo skupino. Veliko imajo skupnega inventarja - noš za gorenjske in belokranjske plese, za kar čuvajo in odgovarjajo sami. Ob zaključku vsakoletnega dela jih društvo nagradi s petdnevnim bivanjem ob morju.
V letošnjem letu so nastopili i še v Induplati v Jaršah, ob sprejemu Titove štafete v Domžalah, na otvoritvi velike prireditve v Mengšu otvoritev novih delovnih obratov delovne organizacije Trak v Mengšu. Največ vaj pa posvetijo pripravam na svoj samostojni celovečerni nastop, kjer so skupaj s harmoni-karskim orkestrom „Svobode" Mengeš pripravili in odplesali belokranjske, prekmurske, gorenjske plese ter staro -bosansko kolo Glamoč. Nastop je bil 22. aprila v dvorani Kulturnega doma v Mengšu.
S. M.
Na domžalskih ulicah smo letos prvič videli maturante Ekonomske srednje šole. Tako ho naše gospodarstvo lahko zaposlilo prve ekonomske tehnike, ki so se izšolali v naši občini
Javna razprava o alkoholizmu
OD BESED K DEJANJEM
Vse več govorimo in pišemo o alkoholizmu in vse bolj nam je jasno, da smo zaoral i v raznoliko in široko območje »ocialnozdravstvene in ekonomske problematike. Dolgoletno in vztrajno i delo posameznikov nas je pripeljalo do pomembnega družbenega spoznanja, da bo treba aktivirati široko fronto delovnih ljudi, občanov in strokovnjakov, če hočemo „našo njivo" preorati, posejati in tudi po žeti.
Tudi v Domžalah smo se v zadnjem času tega zavedeli. Na seji predsedstva Občinske konference SZDL 15, 12. 1976 so imenovali Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. 18. 2. 1977 so sc člani odbora tudi prvič sestali. Med sprejetimi sklepi jc nedvomno najpomembnejši predlog, da še v tekočem letu skličemo problemsko konferenco SZDL o alkoholzmu,
za katero bi strokovna služba socialnega skrbstva in zdravstvena služba pripravili potrebno gradivo. Sprejete sklepe bi posredovali občinski skupščini, ki ima v programu za leto 1977 tudi razpravo o ,,uresničevanj u akcijskega programa iioja proti alkoholizmu in analizi stanja na področju narkomanije v SRS in Domžalah."
Nekaj podatkov, misli in dejstev v pričujočem sestavku naj vzpodbudi razpravo med občani v krajevnih skupnostih, delovnimi ljudmi v TOZD ter njihovimi delegati v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih. S tem bi dosegel cilj in če si ne domišljam, bi to lahko predstavljalo začetek široke akcije.
Takoj naj se pokažem tudi v skromnejši luči. O narkomaniji pri nas si zaenkrat ne bi drznil pisati. Gre za zlorabo številnih sredstev, imenovanih    droge (depresorji,
stimulansi, haluciogenni). Alkohol, nikotin, kofein, hrana, pehanje za denarjem in uspehom so nam bolj znani povzročitelji zasvojenosti. Ž njimi se v zdravstveni službi pogosto srečujemo. Zaradi prvotnega namena sestavka se bom omejil na prikaz razširjenosti alkoholizma v domžalski občini in na prikaz trenutnega stanja našega boja proti alkoholizmu. Zaključki so večinoma osnovani na podatkih, katere sem prenesel iz publikacij, ki obravnavajo alkoholizem v SR Sloveniji in SR IIrvatski.
Tudi za tako približno oceno razširjenosti alkoholizma v naši občini, moramo vedeti koga smatramo za alkoholika. Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je alkoholik oseba, ki prekomerno in redno uživa alkoholne pijače, njegova odvisnost od alkohola pa je tolikšna, da kaže duševne motnje ali motnje socialnega stanja. V praksi smatramo za alkoholika vsako osebo, kije zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač, postala od alkohola odvisna iti doživlja zaradi tega konflikte v družini in na delovnem mestu, javljajo pS se tudi zdravstvene okvare (dr. Rugelj Janez).
Obseg alkoholizma v SRS in občini Domžale
Zanesljive ocene brez stalnega spremljanja statističnih podatkov ne moremo dobiti. Različne službe, ki pridejo v kontakt z alkoholiki in njihovim i družinami (zdravstvena, socialna, kadrovska) niso motivirane, da bi poleg svojega rednega dela spremljale gibanje družbi nevarnega pojava. Potrebna jc koordinacija dela vseh dejavnikov, ki lahko pomagajo pri zbiranju podatkov in pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma. V mislili imam Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji, ki bi naj na nivoju republike, občine, krajevnih skupnosti in TOZD-ov z izvajanjem svojega akcijskega programa bistveno izboljšali preventivno in kurativno dejavnost v boju proti alkoholizmu.
Glede na porabo alkoholnih pijač računamo, da je v SRS okoli 80.000 alkoholikov. To predstavlja 4 '/ celotnega prebivalstva, Poudariti moramo, da zaradi alkoholizma enega člana družine trpi vsa družina. Prav zato smatramo vse člane te družine za bolnike. Če upoštevamo, da poprečna slovenska družina šteje 3 člane, ni težko izračunati, da je v SRS prizadetih zaradi alkoholizma okoli 300.000 ljudi. Izvzeti so seveda bližnji in daljnji sorodniki, sosedje, sodelavci . . .
Občina Domžale ne odstopa bistveno od republiškega poprečja, zato lahko približno ocenimo, da pomeni 4 % od 35.000 prebivalcev okoli 1.500 alkoholikov in trikrat toliko prizadetih od alkoholizma. V SRS je poraba alkoholnih pijač preračunanih na čisti alkohol leta 1974 presegla 15 litrov na prebivalca (le v Iranciji je poraba večja i za našo občino riimarno primerne primerjave, pač pa lahko zabeležimo promet alkoholnih pijač v gostinstvu za leto 1976 (družbeni in zasebni sektor):
jo, kakšen odnos imamo do alkohola.
Posledice alkoholizma
Nalašč ne govorim o posledicah v republiškem in občinskem merilu, saj nam trenutno znani podatki ne morejo razkriti pestro paleto problemov, kijih na vseh področjih udejstvovanja povzroča alkoholik. Vrzel v poznavanju posledic alkoholizma v naši občini lahko izpolni občinski koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji. Ta mora imeti močno oporo družbenopolitičnih organizacij, da bo lahko zahteval podatke od Koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v krajevnih skupnostih in IOZD, od milice, sodnika za prekrške, občinskega sodišča, zdravstvene in socialne službe ter drugih. Šele tako bomo prišli do prepričljivih številk, ki bodo izzvale družbene premike. Splošno znane posledice alkoholizma spoznamo ob spremljanju razvoja alkoholne bolezni. Čc odmislimo začasno (prikrito) fazo alkoholizma, nadalje lahko govorimo o dveh fazah: 1. faza - uničevanje družine; 2. faza - osebnostno m družbeno propadanje.
UNIČEVANJE DRUŽINE
Najprej in najbolj trpijo ob alkoholiku svojci zena in otroci. Zdravstvena in socialna služba imata v tej fazi največ dela prav z njimi. To se pravi, da alkoholik na ta način posredno bremeni družbo. Žene alkoholikov so pogosto v bolniškem staležu zaradi različnih psihosomatskih težav. Uživajo velike količine dragocenih zdravil za ,,pomirjanje živcev." Računamo, da je okoli 50 % zakonov nestabilnih zaradi alkoholizma. Znano je, da do 60 % alkoholikov in do 75 % prestopnikov izhaja iz alkoholnih družin. Koliko otrok iz alkoholič-nih družin trpi zaradi psihosomatskih in vedenjskih motenj, koliko jih slabo uspeva v šoli in na delovnem mestu? Število nam ni znano. Pač pa menim, da je dovolj, če poznamo eno samo družino, katero je alkoholizem privedel na rob propada. Ni nam treba iskati nekih posebnih družbi škodljivih -posledic, ki bi nas spodbujale k boju zoper alkoholizem.
OSEBNO IN DRUŽBENO PROPADANJE
Značilnost bolezni odvisnosti je spremenjeno obnašanje. V tej fazi je alkoholikovo obnašanje tako moteno, da svoje odvisnosti ne more skrivati tudi pred širšim okoljem. Na delovnem mestu postaja nezanesljiv, malomaren, pogosto je v bolniškem staležu (poprečno 2,5 x več, kot drugi delavci), izostaja iz dela (plavi ponedeljki), dela napake, pogosto sc poškoduje, zveča količino odpada, itd.
25 % alkoholikov boluje zaradi so-matskih in psihičnih komplikacij. Ker je alkoholikov največ ravno v produktivni dobi, se zmanjša delovna učinkovitost, pojavlja se zgodnja invalidnost. Poprečna življenjska doba alkoholikov je 10-15 let krajša kot v ostali populaciji.
Pijača	Količina	N din
pivo vino žganje druge žgane pijače brezalkoholne pijače	576.800 1 271.4171 21.5001 52.900 1 454.600 1	7 milijonov 8 milijonov 2 milijona 6 milijonov 6,671.036
Take številke seveda niso merilo za prikaz razširjenosti alkoholizma v nekem kraju, nam pa jasno kaže-
Mnogi strokovnjaki smatrajo, da 15 % odraslih  moških alko-(Nadaljevanje na 18. strani)
holikov, naslednjih 15 % pa problematičnih pivcev. Mirno lahko dodamo, da je v nekaterih delovnih organizacijah 20—30 ali več % alkoholikov.
V dnevnem tisku dovolj pogosto navajajo alkohol kot. vzrok hudim prometnim nesrečam in hudim kaznivim dejanjem. 50 % alkoholikov pride v roke organov javne varnosti.
Torej lahko zaključimo, da je v živahnem porastu industrijske proizvodnje in motorizacije prometa alkoholik družbeno še nevarnejši.
V kolikšni meri nam je uspelo alkoholizem zajeziti?
S tem mislimo predvsem na uspešnost zdravljenja alkoholikov, saj v danili okoliščinah ne moremo ocenjevati uspešnosti preventivnih akcij, ki *) posredno ah neposredno predmet celotne družbene aktivnosti (delo. družbenopolitična dejavnost, i/o lira že vanje, kultura, šport, rekreacija, zabava, itd.). Zdravljenje in rehabilitacija alkoholikov je v ŠRS od začetka leta 1977 skrb zdravstvene službe, Usmerjanje preventivne dejavnosti v boju proti alkoholizmu ima širši družbeni /načaj. lo pa ne pomeni, da bo zdravstvena služba /mogla sama alkoholika uredili, saj je rehabilitacija in resociah/acija zdravljenji) alkoholikov še kako stvar celotne družbe,
Kadar govorimo o intenzivnem zdravljenju, mislimo na kompleksno skupinsko obravnavo pod vodstvom izkušenega psihiatra alkohologa (bolnica, dispanzer! lorej ne moremo upoštevati različnih poizkusov abstinence/ jemanjem tetidisa (preparat, ki pomaga zdravijemu, da ostane trezen) ali brez njega.
Poizkusimo narediti nekak primerjalni prerez uspešnosti zdravljenja alkoholikov /a SKS in /a območje Domžale. Upoštevali Nuno tiste osebe, ki -o se zdravile zaradi alkoholizma od leta 1971 do vključno leta 1976 in so po uspešni intenzivni obravnavi v bolnici ali dispanzerju določen čas redno obiskovale Klub zdravljenih alkoholikov.
Število alkoholikov Štev, zdravljenih alkoholikov Število zdravljenih alkoholikov abstinentov
Letošnja anketa večine Klubov ZA po Slovenj i, ki jo je izvedk) Društvo terapevtov SKS. v glavnem potrjuje zgornjo tabelo: 50-60'. zdravljenih alkoholikov vključenih v klube se bolj ali manj uspešno rehabilitira. Poudarjam da na tem mestu nismo upoštevali tiste zdravljene alkoholike, ki se po zdravljenju v bolnici ali dispanzerju niso vključili v klube ZA ali so obiskali sestanke le nekajkrat in še to neredno. Dr. Janez Rugclj je na VI. svetovnem kongresu socialne psihiatrije oktobra 1976 v Opatiji poročal o skoraj 100 '.' uspehu dispanzerskega zdravljenja. Vendar zaradi stroge selekcije 40'. zdravljenccv ne konča kompleksne obravnave
Delo Kluba zdravljenih alkoholikov Domžale
Letos, konec marca, je klub zdravljenih alkoholikov Domžale slavil peto obletnico obstoja, trenutno obiskuje terapevtske sestanke okoli 30 zdravljenccv in 20 svojcev. Klub smo v začetku leta razdelili v dve skupini. Sestajamo se ob ponedeljkih in torkih v prostoriji ZD Domžale, O ustanovitvi in delu našega kluba smo poročali v Občinskem poročevalcu leta 1976. Med drugim smo takrat ugotovili, da se ubadamo s številnimi težavami, ki bistveno zmanjšujejo možnost uspešnega dela.
Konec leta 1976 je prišlo do pomembnih sprememb v organizaciji KZA. Lc ti so izgubili status samostojne družbene organizacije in so postali del
podfočne zdravstvene službe. S tem je bilo tudi razformirano Združenje KZA SRS.
Krasno, bi rekli, problem rehabilitacije zdravljenih alkoholikov je za vselej rešen! V naglici pa smo pozabili, da zdravstvena služba na tak preobrat ni pripravljena niti materialno, niti kadrovsko, niti prostorsko in tudi nima programa dela v novih pogojih. Tako smo se v ZD Domžale odločili za neke začasne rešitve, ki bi seveda v veliki meri obvezovale tudi družbenopolitične in samoupravne dejavnike v občini. ZD trenutno lahko zagotovi Klubu tri terapevte (zdravnika in dve medicinski sestri) ter začasno prostor za terapevtske sestanke, Strokovna slu/ba SIS socialnega skrbstva je določila socialno delavko, ki /e sodeluje kot terapevt, Ker je klub razdeljen na dve skupim, rabimo za kompletiranje dveh terapevtskih leumov se zdravnika in socialno delavko.
Proces rehabilitacije in rcsociali/acijč zdravljenih alkoholikov ne more bili omejen samo na terapevtske sestanke.. Zato pričakujemo, da nam ho družba omogočila Izvajanje ludi tako imenovanih paramedieinskih dejavnosti tpatronaža, obiski drugih klubov zdravljenih alkoholikov, obiski plenarnih sestankov in dninarjev, družabno življenje,  izleti,  itd.), ki vsekakor sodijo v
sklop ..šole /a življenji"", IUkaj namreč prevzgoja me ljudi, ki se vrsto let niso znali ali se' niso mogli tre/no spopast i / vsakdanjostjo.
/ rusim delom i/ leta v leto dokazujemo, da si taksno pozornost tudi zaslužimo. Poprečno (■> uspešno zdravljenih in rehabilitiranih alkoholikov na leto v dom-/alski občini pomeni o mejenih mater ali očetov, /ena ali mož. hčera ali sinov, scslei ali bratov, (> urejenih lahko tudi srečnih družin in ne nazadnje (> gospodarstvu vrnjenih  delavcev samouprav-
PREV0JSKI MLEKARNI -SPOMENIKU V SPOMIN
SKS
okoli SO.DIHI okoli 5.000
okoli 3,000
Občina Domžale okoli 1 .500 70 SO
35 40
Ijalccv ali družbenopolitičnih delavcev. Skratka ljudi, ki ne pomenijo samo manjšo obremenitev za družbo, ampak predstavljajo tudi tvorni subjekt te družbe,
dr. Matija (ioršak
OBJAVA
ZDRAVSTVENI DOM domžale
TOZD ..ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO DOMŽALE" Objavlja prosto delovno mesto
ADMINISTRATOR TOZD
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih še naslednji pogoj:
da ima končano srednjo šolo iipravno-ad ministra t h ne ali ekonomske smeri. Prijave sprejemamo v roku 15 dni v tajništvu TOZD „ZV DOMŽALE", Domžale, Titov trg I.
Koliko ljudi na Prevojah oziroma koliko ljudi sploh ve, da teče letos 75. leto. odkar je bila na Prevojah ustanovljena mlekarska zadruga. In kakšno pestro zgodovino ima ta ustanova! To je bilo že davno, tam oh prelomu stoletja, žalo je prah časa tako zabrisal sledove.
Nekaj let v zadnjem obdobju mlekarski prostori niso obratovali. / adaplacijskimi deli je krajevna sktipnosl 1'ievoje začela v letu l4'73 m leios. oh prvomajskih praznikih so sla dela h koncu in oh oi voi ii v i oh Prazniku dela je bila nov a pi ovojska delov na zmaga.
Pa oh i ismio prah s le pet insc-ileindeseileine zgodovine. Ustanovljena je bila na pobudo takratnega župana Jožefa Kaka in gospodarskega svetovalca Stolica, lakoj ob ustanov ii v i je bil«) I os članov kmetov i/ Ptovoj. Ralolč. Vrhovelj in Kose/. I CllIO so odkupili okoli
IS7.000 liiiov mleka in ga prode-lov,ili v sinovo maslo in le lega so izdelali k'IIIO okoli S000 kg, Maslo se je i.ikiai dobro prodajalo, naj vee pa ca jo slo v Ii si (Imeniin llUj se lo. da jo bilo obialovaii|e oziroma izdoloumjo masla ročno.
Po pi v i svelov m vojni se jO zavelo v o/111 mleko v I juhljaito iti lako se jo proizvodnja surovega masla /naino skrčila lola |0.»4so jo šlovilo člausiva s pristopom kia l.inov vasi Kiliua povečalo na 300. letni odkup mleka je ledaj presegal 13.S.000 liliov. V icm času so /aeeli i/dclo' ,ii i i udi sn . ki je bil dolgo easa poglavitni proizvod.
I ela 11!.'<S jo poslal lajnik mlekarne Vikloi A v helj. sedaj narodni heioj m član Svela federacijo, la-kial pa silldoill piava iti pivi ko iiiiimisI na l'ievo|ah. 1'iav on je s svojimi naprednimi idejami razgi' hal čklllC mlekarne m posledica loga so bilo korenite spremembo v poslovanju mlekarno. Spoznal jo. da razno piov izijo zmanjšujejo operativno sklade m da jo treba /e en-kiai prenehali / ročnim delom. Pridobil je skupino članov, ki so' uspeli postaviti nov odbor upravljanja in takrat je mlekarna na novo zaživela zgradba ozirtnna tehnologija je bila modernizirana. Sklad sredstev mlekarne se je zaradi loga tako povečal, da je upravni odbor kupil sosednjo Školičevo hiso, mlalilnico. žago in še celo vrsto drugih kmetijskih pripomočkov.
Modernizacija in obnova mlekarne jc tekla še v čas druge sve-
tovne vojne. V letih 1943/44. ko je bila obnova mlekarne že končana, so na njen račun dobivali krajani električni in drugi material za elektrifikacijo vasi. ki je prispel iz Dunaja. Na njen račun so se s podobnim materialom oskrbovali tudi partizanski bunkerji in druge potrebe Osvobodilne fronte. Material so s tovornjaki vozili iz železniške postaje v Domžalah v mlekar no.od tu pa so ga skrivaj pošiljali po terenu, tako za prebivalce, kot /a potrebe Osvobodilne fronte. V lo skrivno delovanje je bilo vključenih seveda, precej ljudi, največ zaslug pa gre prav gotovo takratnemu predsedniku mlekarske zadrugo lov. Valentinu Bovcu. Do konca leta I lM3 jo mlekarna se izdelovala su. surovo maslo iul., po lotu letu pa jo poslala /hiralnica mleka in jajc. Omenim naj še. da je bil v mlekarskih prostorih skril tudi skojevski aihiv lukovškoga okrožja. V mlekarni so se partizani nekajkrat oskrbeli tudi z denarjem, sirom in sinovim maslom. Junija M* II je mlekarsko prostore zasedla nemška policiji iu zbiralnica mleka se jo morala presoliti na Provpje k (iaspet ju.
Najbolj boleči dnevi za mlekarno so nastopili v marcu 1945. ko so jo mlekarna spremenila v domobransko postojanko in /a-poro. Od inarca 1945 pa do osvoboditve v maju Istega lota je bilo v leh zaporih o-J ljudi.
Po končani diugi svetovni vojni so novi koih /a izdelavo sira obrni-rovali mlekarska zadruga na Prevojah jo bila ia/pusčena. Mknilnieo m drugo kmetijsko pripomočke so odpeljali v lukovsko kmetijsko zadrugo, od kalote so Prevojci dobili nazaj po njenem razpustu le mlatil-uieo.
Nekai let jo bila v mlekarni še zbiralnica mleka, (Hitom pa se je se tO preselilo v neko privatno hišo in precej neverjetno la/en nekaterih krajanov lo sploh ni nikogar motilo.
Danes so se l'revojoi / adaptacijo njenih prostorov vsaj malo oddol/ili njeni pričujoči preteklosti, njej,ki je iu še toliko pomeni krajanom KS Prevoje. njenim sle-nani. ki so v zadnji vojni videle in slišale marsikaj o bratomorni sovražnosti . . .
Ione I loinar |x> pripovedovanju vaseanov Pre-voj, predvsem lov. Matije Rak.
OBVESTILO
Osnovna šola Martin Koželj Dob pri Domžalah obvešča starše, da je vpis v celoletno malo šolo za šolsko leto 1977/78 od 28. 6. do 8. 7. 1977 od 10.-14. ure v pisarni šolske strokovne službe.
Vpisovali bomo otroke iz šolskega okoliša Osnovne šole Martin Koželj Dob in podružnične šole Krtina, rojene leta 1971 in pogojno do 30. 6. 1972.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite rojstni list.
Uresničevanje portoroških sklepov
X. TEKSTI U ADA V KEGLJANJU
(Nadaljevanje iz 10. številke)
IV. Organizacija izbora in tekmovalni sistem selekcij
1. Osnovna selekcija (prva)
Organizacija izbora in formiranje vadbenih skupin.
Vadbene skupine se formirajo na osnovi meritev in zdravniškega pregleda po postopku „Začasni model začetnega izbora učencev in učenk osnovnih šol za treniranje v posebnih skupinah". V prvi selekciji naj bi bilo zajetDi 10 do 20 7c vseh učencev osnovne šole, starost 7 do 11 let. Vadbene skupine pa naj nc štejejo več kot 20 otrok in nc manj kot 15. Možnost združevanja kandidatov tudi iz dveh ali več šol. posebno pozornost jc potrebno dati mestu bivanja otrok. Načelo \0',i jc potrebno ohranjati zaradi množice razlogov, ki so narekovali ostro selekcijo že na začetku.
Tekmovanja na ravni osnovne selekcije: lc na območj u občine v obliki dvobojev s sosednjimi šolami.
2. Usmerjena selekcija (druga)
Izbor kandidatov za vadbene skupine za atletiko in košarko jc potrebno izpeljati ustrezno po začasnem modelu. Pri športnih panogah II. skupine pa jc stanje precej drugačno. Prvjč gre za panoge, kjer postopno specializacijo navadno začenja prej kot pri panogah I. skupine in drugič gre za to, daje selekcija prostovoljna, zasnovana torej na izraženem interesu učenca.
Za panoge I. skupine naj se fonnirajo vadbene skupine pri vsaki šoli, za II, skupino pa za dve ali več šol skupaj, starost 11 do 15 let. Kontinuirana tekmovanja se v usmerjeni selekciji odvijajo v načelu na območju občine.
Na regijskem in republiškem nivoju (izločilna tekmovanja, turnirski sistem ali omejitve z normami pri individualnti športih) nastopajo selekcije, ki se formirajo po zaključnem tekmovanju na vsakem nivoju.
3. Specializirana selekcija (tretja)
Kandidate za formiranje vadbenih skupin za specializirano selekcijo jc potrebno določiti še pred zaključkom osnovnega šolanja. V tem obdobju sc pojavlja velika migracija mladine (nadaljevanje šolanja), zato je potrebno stalno obnavljanje vadbenih skupin. Selekcija kandidatov za oblikovanje vadbenih skupin na tej ravni mora biti pristojnost regijskega strokovnega sveta, ki sodeluje s strokovnjaki z usmerjenimi selekcijami. Starost selekcije 15 do 18 let.
Selekcija tekmuje v kontinuirani tekmovalni skupnosti, medregijski in republiški nivo - nastopajo selekcije tekmovalne skupnosti.
4. Finalna selekcija (četrta)
Selekcija oziroma centri tekmujejo v kontinuiranem republiškem tekmovanju (liga, sistem individualnih tekmovanj). Načela za oblikovanje sistema republiških tekmovanj so dogovorjena in se sistem postopoma uresničuje, treba pa ga bo še nadalje dograjevati. Za izbor je pristojen strokovni svet centra. To jc zlasti pomembno za športne igre, ker jc izbor zahtevnejši.
5. Absolutna kvaliteta (peta)
S tem pojmom bi veljalo opredeliti tiste športnike, ki tekmujejo v medrepubliških in zveznih tekmovanjih in izpolnjujejo pogoje vsaj za naslovšport-nika zveznega razreda.
Pri športnih igrah gre za zvezne ligaše, pri individualnti športnikih pa za športnike, ki izpolnjujejo norme oziroma kriterije, te norme in pogoje pa jc treba bolj zaostriti.
V. Prehodno obdobje
Gre za prehodno obdobje, ko proces
selekcioniranja od osnovne do absolutne selekcije še ni sklenjen. Potrebne ter nujne so za to praktične rešitve s selekcioniranjem in koncentracijo sedanjih potencialnih in perspektivnih športnikov, zlasti v tisti fazi, ki jo imenujemo specializirana in finalna selekcija.
Hkrati s procesom preoblikovanja in usposabljanja nosilcev bo posebno pozornost potrebno posvetiti odpravljanju kadrovskega deficita.
Osnovna naloga v prehodnem obdobju pa jc prav gotovo preoblikovanje in usposobitev SŠD kot najbolj naravnih in univerzalnih nosilcev usmerjene športne dejavnosi (ob množični) in jim zagotoviti v okviru možnosti nonnalnc pogoje za delo.
VI. Financiranje
Viri financiranja so predvsem naslednji: združena sredstva v TKS (na občinskem in republiškem nivoju), lastni do-liodki .nosilcev.
Za združevanje sredstev na regijski ravni (delovanje centrov, financiranje regijske selekcije) se sklene poseben samoupravni sporazum med TKS na območju regije.
Ključni kriteriji za financiranje programov nosilcev naj bi bili:
- prednostna    razvrstitev    športu ii panog;
- uspešnost ekip in posameznikov znotraj prednostne razvrstitve;
- cena športne panoge;
- verificiran tekmovalni sistem;
- lastna ustvarjena sredstva nosilcev. Glede namena sredstev pa bi morali
dati prednost:
- financiranju strokovnih kadrov;
- pripravi športnikov;
- udeležbi na tekmovanjih;
- statusu vrhunskih športnikov-amater-jev;
-- organizaciji velikih tekmovanj.
- investicijam v objekte, naprave in specialno opremo;
- spremljajoči strokovni dejavnosti.
VII. Neposredne naloge
1. Imenovati strokovne svete na vseh ravneh.
2. Takoj pričeti z organizacijo osnovnih selekcij.
3. Opredeliti regije po posameznih športnih panogah (regijski centri).
4. Določiti nosilec regijskih selekcij.
5. Usposobiti in reorganizirati SSD za sodelovanje v novih pogojih.
6. Dogovoriti sc z izobraževalno sfero o načinu sodelovanja.
TEKMOVALNI SISTEMI
Uveljavili bomo dva tekmovalna sistema: športno-rekreacijski in šport-no-tckmovalni sistem. Oba tekmovalna sistema bosta izhajala e konceptamno-žičnosti in vrhunskega športa. Pri oblikovanju tekmovalnih sistemov bomo upoštevali množično in redno vključevanje delovnih ljudi in občanov v posameznih aktivnostih kot merilo za razvijanje športno-rekreacijskega tekmovalnega sistema, za razvijanje Športno-tck-movalncga sistema pa raven dosežkov in kakovost zaledja.
Novi tekmovalni sistemi morajo biti v celoti bistveno cenejši od dosedanjih. Dosedanji tekmovalni sistem jc porabil okoli 72 % vseh sredstev namenjenit za telesno kulturo, od teh porabljcnii sredstev pa je odpadlo samo 6-8 % za financiranje strokovnih kadrov. V športno-tekmovalncm sistemu lahko tekmujejo lc resnično vrhunski športniki in perspektivni športniki, vsi ostali pa v športno-rekreativnem sistemu. Na višjih ravneh od občine lahko nastopajo le selekcionirani športniki ustrezne kvalitete na podlagi izpolnjeni norm in starostnimi omejitvami:
- regijske rešitve v neprednostnii panogah niso sprejemljive v vseh špor-tfi (odvisno od števila osnovnih organizacij);
- na nižjih ravneh mora predvidoma tekmovati več športnikov in ekip,
Na letošnjem kvalifikacijskem tekmovanju za nastop v finalu X. Tek-stiliade v kegljanju, katere organizator jc bila TOSAMA, je sodelovalo šest tekstilnih podjetij iz regije Ljubljana-okolica.
Tekmovanje jc bilo na kegljišču ,,Rc-povž" v Domžalah 23. in 24. aprila. Nastopajoče je jiozdravil in jim zaželel veliko športne sreče predsednik sindikalne organizacije TOSAMA. Ivan Drolc.
Tekmovanje je bilo vseskozi zanimivo, saj je bila konkurenca zelo močna in se skoraj do zadnjega meta ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Ker smo ,,iosa-movci" na tihem upali, da bomo ponovili lanski uspeli, smo bili do trenutka, ko je nastopila naša I. ekipa, vsi malo nestrpni. Zmaga v borbenih igrah in solidna uvrstitev ženske ekipe nam še ni zagotovila I. mesta. Toda naši fantje so sc dobro odrezali, kal jc razvidno iz. naslednje razpredelnice:
1. ekipa: 6 \ 200 Ii	i čaj c v		
Hafner Marjan	837	1.	mesto
Vulkan .1 urij	775	1 3.	mesto
Krambergct Stane	822	3.	mesto
Vidmar Jože	758	19.	mesto
Štrukelj Marjan	825	2.	mesto
Požar Anton	747	24.	mesto
II. ekipa: 6 \ 200 lučajev			
Prenar Silvo	809	5.	mesto
Limoni Jane/	759	18.	mesto
Kerč Miha	747	23.	mesto
Kerč J a ne/	730	29.	mesto
( apuiler A Ibel t	769	I 6.	mesto
Piskar Niko	728	30.	mesto
Ženska ek ipa: 4 \	100 lučajev		
Hribar Joži	327	7.	mesto
K veder Po Idka	342	3.	mesto
1'nisenc Darinka	302	12.	mesto
Zcbovec Olga	250	18.	mesto
Kegljati Tosatne so na Tekstiliadi osvojili pokal, saj so postali v tej disciplini republiški prvaki
3. MOTVOZ 4.600 kegljev
4. I OSAMA II 4.542 kegljev
Moški borbeno
1. I OSAMA
2. MOJ VOZ
3. SVILANI I
771 kegljev 742 kegljev 71 7 kegljev
Dosežene točke v vseh disciplinah:
1. TOSAMA 451 točk
2. SVILANIT 324 točk
3. INDTIPIAII 277 točk 205 točk 169 točk 125 točk
II
4. IINIV1 RSA1 I
5. MOTVOZ
6. I KAK
Ženske ekipno
1. INDITI Ali
2. SVU ANI I
3. I OSAMA
Moški ekipno
1. TOSAMA
2. SVILANI I
1.314 kegljev 1.289 kegljev 1.221 kegljev
4.764 kegljev 4.645 kegljev
V nedeljo, 24. aprila, jc bila uradna razglasitev rezultatov in svečani zaključek. Vse 'brane jc pozdravil ter se jim zahvalil za sodelovanje in športno vedenje generalni direktor TOSAME tov. Slavko Bajcc. Po končani podelitvi medalj, plaket in pokala pa smo sc ob prijet ni glasbi še malo pozabavali.
Slavko Klopčič
TRADICIONALNI AVTO RALLY V MENGŠU
Sindikalne podružnice mengeških delovnih organizacij so pod pokroviteljstvom Občinskega odbora ZZB NOV in Občinskega sindikalnega sveta Domžale priredile v soboto, 14. maja 1977 v Mengšu svoj tradicionalni vsakoletni in letos že deveti po vrsti avto-rallv v Spomin padlih borcev NOV in narodnega heroja Matija Blcjca Matevža, po katerem je ta prireditev tudi imenovana.
Okrog 60 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh organizacij združenega dela z območja Mengša, se je pomerilo na 38 km dolgi progi, kije potekala izpred Kulturnega doma v Mengšu, kjer je bil start, mimo nove šole v Vodicah, preko Most, Kamnika, Radomelj in Domžal do cilja pod Oobavico v Mengšu.
(Nadaljevanje na 20. strani)
kot na višjih ravneh;
- ekipna tekmovanja v individualnih športnih panogah so smotrna samo za mlajše starostne kategorije;
- v ekipnih športih (igrah) lahko športniki prehajajo v kvalitetnejšo sredino brez omejitev;
- zvezna prvenstva in tekmovanja ne morejo biti razlog za odstopanje od sprejetih kriterijev v SR Sloveniji;
- pri oblikovanju tckmovalnSi sistemov se mora odraziti opredelitev prednosti   dogovorjeni! športnih panog v občini in republiki. Postopoma bo potrebno tekmovalne
sisteme dograjevati in uresničevati, da bodo bistveno v prid vrhunskemu športu vnaprej dogovorjenli panogah I.
in II. skupine, pozneje pa še v vsaki športni panogi.
To so dokumenti, ki so bili sprejeti na skupščini TKS SRS v Portorožu, nadaljnja razprava pri uresničevanju teh dokumentov pa je bila v ZTKO SR Slovenije in aktivu ZK pri TKS Slovenije in ZTK SR Slovenije.
Marjan Gorza
DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC!
r
Taborniki in mladinci med tekom po radomel,
mladosti
ulicah ob Dnevu
ŠTAFETNI TEK PO ULICAH RADOMELJ
Tudi letos so prizadevni člani ŠD Radomlje v soboto, 21. maja, organizirali štafetni tek po ulicah Radomelj. Ta velika športna manifestacija, ki je ob progo privabila mnogo domačinov, je bila eden od prispevkov k čim slovesncj-šemu praznovanju letošnjih jubilejev.
(Nadaljevanje z iy. strani)
Ocenjevalni vožnji, s tremi časovnimi kontrolami, sta bili dodani še dve spretnosti. Ena je bila v Duplici pred tovarno Stol, druge zahtevnejše pa na ploščadi ob novi Osnovni šoli Matije Blcjca Matevža.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva razreda, do 1000 in nad 1000 cem za posameznike, ter ekipno ne glede na razred ali moč vozila.
Vozniki - tekmovalci so s svojim sodelovanjem in ponašanjem na tekmovanju pokazali, kako je treba krepiti športi i duh in medsebojne odnose med delovnimi kolektivi, kakšna naj bo pravilna jn varna vožnja po cesti in kdaj se je potrebno izkazati za volanom ali z brzino vozila.
Visoka udeležba na tem rallvju je znak, da si delovni ljudje želijo takih in podobnih prireditev, prireditev, ki združujejo in vzgajajo.
Tekmovanje, ki je potekalo v najlepšem redu, je motilo edino zelo slabo vreme. Močan dež je spremljal tekmovalce od starta do končne spretnostne vožnje.
V počastitev Titovih jubilejev iu 40. obletnice Ustanovnega kongresa KP Slovenije, je bila po rallvju svečana proslava v Kulturnem domu v Mengšu, kjer so bili objavljeni tudi rezultati doseženi na tekmovanju, prvim trem uvrščenim v skupini pa podeljeni pokali in priznanja. Prehodni pokal pokroviteljev je letos osvojila ekipa tovarne Lek.
Organizacijo celotne prireditve je imei letos mengeški obrat Živilske industrije E TA iz Kamnika, izvedbo športnega dela pa je opravilo tukajšnje Avto moto društvo. Za organizatorja prihodnjega 10. jubilejnega rallvaje bila določena tovarna lilca, ki jc bila tudi pobudnik prirejanja teh prireditev.
S podelitvijo nagrad tekmovalcem ter tovariškim srečanjem povabljenih in vseh udeležencev ralvja, kije potekalo v prav prisrčnem m prijateljskem vzdušju do poznih popoldanskih ur, je bila prireditev 9. avto rally zaključena. Rezultati: I. Ekipno:
1. LE K
2. ETA II
3. Hidrometal
II. Posamezno ženske:
1. Janežič Vera, Zav. sk. Triglav
2. Ocepek Kati, Zav. sk. Triglav
3. Cerar Marija, Zav. sk. Triglav
Do 1000 cem:
1. Koncilja Marjan, Lek
2. Rosulnik I rane, Hidrometal
3. Rak Vinko, Lek
Nad 1000 cem:
1. Marolt Silvo, Tamiz
2. Vrlinšek Milan, Eta
3. Kepic Miha, Trak
Vidrih
Nastopilo je 232 tekmovalcev iz naše in kamniške občine.
Zmagovalci po kategorijah: 3. in 4. razred:
pionirji - Radomlje
pionirke - SK Mengeš 5. in 6. razred:
pionirji - Radomlje
pionirke - SK Ihan
7.in 8.razred:
pionirji - Radomlje pionirke - Radomlje
Mladinci: S D Domžale
Člani: SK Kamnik
Ob koncu je tovariš Jože Pirš-Luka najbopim podelil priznanja, pokale in praktične nagrade. Organizacija in potek tekmovanja sta bila odlična, zato je škoda, da se teka ni udeležilo več športnikov.
NOGOMET
V okviru tekmovanj v počastitev Meseca mladosti so mladinci OO ZSMS Radomlje pripravili turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 16 ekip mladinskih organizacij iz vse občine. Tekmovanje je potekalo dva dni, 11. in 12. maja. Boji so bili napeti in zanimivi, poznalo se je le, da igralcem preglavice dela premajhno igrišče, saj je večina vajena igrati veliki nogomet. Nastopajoči so pohvalili organizacijo, radomeljski mladinci pa se moramo zahvaliti domačim nogometašem, ker so nam preskrbeli vse, kar smo rabili za izvedbo tega pomembnega tekmovanja: igrišče, gole, mreže, žoge in kosilnico.
Vrstni red:
1. Dijaški dom Domžale
2. Slovcnijales
3. OŠ Radomlje in Vir
TABORNIKI IN MLADINCI OB DNEVU MLADOSTI
Na poziv: TABORNIKI, POZDRAV TITU! ki je bil objavljen v radiu, so se taborniki zbrali na radomeljskem nogometnem igrišču in s pomočjo članov OO ZSMS iz Preserij in Radomelj postavili 1 es. Do prižiga so se taborniki iz osnovne šole pomerili v taborniških veščinah: postavljanje šotora, kurjenje ognja in met pikada v tarčo. Ob 20. uri so ob prižiganju kresa zapeli taborniško himno, mladinci iz Radomelj in Preserij pa so izvedli kratek kulturni program. Bilo je že kasno in taborniki so počasi odhajali, mladi iz obeh organizacij pa smo do desetih ostali ob ognju, se greli, pogovarjali, zabavali, peli in pletU načrte za prihodnost. Večer je bil poln smrekovih kresnic, ki so se dvigale iz plamena, mladostne razigranosti, idealizma in žeja, v vsakem trenutku čudovite noči pa seje zrcalila misel: Še na mnoga, mnoga leta, naš najdražji!
OGLAS
Prodam mladiće z rodovnikom ,,Nemški boksar".
Šinigoj Rudi — Loka pri Mengšu, Na ulicah 8.
r
TOK GOZDARSTVO Domžale
obvešča vse stranke, da se je preselil v nove pisarniške prostore na Vir, Aljaževa c. n.h. «
VAROVANJI:
Dragi starši, če potrebujete varstvo za svoje malčke v   izmeničnem   času. vam rada prevzamem lo skrb. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Iščemo čistilko za čiščenje hodnika v stolpiču na Ljubljanski 101, v Domžalah. Vse informacije lahko dobite pri predsedniku HS tov. Peterlinu, stanovanje 27, ali pri blagajniku Majer-ju, stanovanje I, v popol-
danskem času.
Hišni svet
Ljubljanska 101, Domžale
J
OGLAS V službo ali v uk sprejmem dekle, ki ima končano osnovno šolo in veselje do pekovskega poklica. Plača po dogovoru. Delo samo podnevi, proste sobote. Oglasite se osebno na naslov: Pavel Kancilija, Peka-rija, Domžale, Ljubljanska c. 56.
KOŠARKA
IZSTOPA IZ ANONIMNOSTI
Letošnje jubileje, 40. obletnico KPS in 85. rojstni dan tovariša TITA, smo obeležili tudi košarkarji Domžal. Ob tej priliki je bil ,,DAN KOŠARKE" in prva ekipa KK Domžale je prejela pokal za osvojeni naslov prvaka SRS. Po slovesnosti se je nadaljevala razprava za ,,okroglo mizo" s ciljem, da se kritično ocenijo izhodišča portoroških sklepov o telesni kulturi in da se v okviru smernic najde pravo mesto za košarko kot republiško prioritetno panogo. V razpravi so sodelovali predstavniki rep. tel. kult. asociacij, člani TKS in ZTKO občine Domžale ter košarkaški delavci v naši občini. Žal, se našemu vabilu niso odzvali občinski družbenopolitični forumi.
Razprava je pokazala veliko pomanjkljivosti pri telesno kulturni dejavnosti, ki so vezane na prostorska (športni objekti, telovadnice) in finančna vprašanja ter tekmovalne sisteme. Osrednja problematika so dvorane, njihova zasedenost in ,,ekonomična" izkoriščenost. Delovanje in financiranje posameznih športnih panog ter klubov predstavlja osrednji problem. Jedro diskusije je bilo usmerjeno na delovanje KK in mesto košarke v naši občini, kije republiška prioritetna športna panoga. Na osnovi razprave za ,,okroglo mizo" z dne 26. 5. 1977 je bil sklican sestanek 10 in aktiva ZK pri KK Domžale s ciljem, da se kritično oceni dejavnost kluba, poda politično oceno razprave za okroglo mizo ter da širšo javnost seznani s sklepi skupnega sestanka. Enotno stališče 10 in aktiva ZK je, da abstinenca družbenopolitičnih asociacij občine Domžale ni v korist razvoja telesni kulturi, ki je važen faktor pri vzgoji mladine, glede na njen ideološki in telesni razvoj.
Med delavci telesno kulturnih organizacij je vse več polemike o košarkarskem športu in klubih, njihovem delovanju, uspešnosti in neuspešnosti. Govori se o „defektu" in „daje košarka defekt domžalskega športa". Je mar „defekt" v tem, daje to šport mladine, ki tekmuje in nosi imena klubov občine Domžale po vseh igriščih Slovenije? 10 in aktiv ZK sta enotna v.zahtevi do TKS in ZTKO, da podasta mnenje in stališča do predloženega programa Košarkarskega športa občine Domžal za I. 1977 in srednjeročnega razvoja za obdobje 1976-1980.
Portoroški sklepi postavljajo pred košarkarske klube domžalske občine splet nalog. Formiranje selekcij mladinskih in kadetskih ekip ter že izvedeni program članske selekcije. TKS mora na podlagi predhodne razprave dati dokončen razgovor: ali naj člani tekmujejo v II. zvezni ligi ali ne? ! V kolikor želimo, da se športna dejavnost v Domžalah razmahne je nujno, da se določijo merila in osnove za finansiranje programa posameznih športnih panog. Skoraj neverjetno, vendar resnično je dejstvo, daje košarka prejela do danes dotacij, za izvedbo celotnega programa, le okoli 40.000 din.
Košarkarji podpiramo akcijo okrogle mize za posvete o telesni kulturi v občini Domžale s ciljem, da se z enotno akcijo vseh telesno kulturnih organizacij pospeši razvoj športa.
Informiranje javnosti o delu košarkarjev v naši občini mora postati naša prioritetna naloga. Občinski poročevalec bo v prihodnje objavljal vesti in novice o delovanju klubov v domžalski občini.
10 in aktiv ZK KK Domžale