nseratl so sprejemajo in velj4 tristopna vrsta: M kr., če h« tiska Ikrat, 1" S ,M »i i» »i ti * n n u n n n Pri večkratnem tiskanji no oiMiii primerno riniilljŠH. Rokopisi m ne vračajo, nefranhovana pisma so ue sprejemajo. N irofinlno prejema opravniSlvo (-ulii nistracija) in eks| eilieija ua n a-eni trgu Ii. št. Iti Folititn list n siornui narod. Po pošti projeman v«l|a : Za velo leto . 10 pl. — kV* r.a pnlleta . . Ti „ r.a četrt lota . . •> ,, ntf „ vH V administraciji volja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr r.a pol leta. . . 4 „ 20 „ »a četrt leta . . 'i „ 10 „ V Ljubljani ua dom pošiljan vsljA 60 lir. več na letu. Vredništvo v Ililšerjevi ulici štev. (i. Izhaja pn trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobuto. ur ( tikava j« Bosna ? Nekteri slovanski listi Srbom kur nit besedo verujejo, tlu je Bosim srbskn, in tlu nobena dru^a država nema pravice do nje. (le pa reč nepristransko presodimo, pridemo do spoznanja, da ima Avstrija več pravice do Bosne, nego Srbija. Bosna jo bila srbsku , jo bila hrvatska, poti ogersko krono, bila je tudi avstrijska, in bila jo samostojna. Prišli so Turki iu so podjarmili Srbe in Bošnjake, po pravici moča postuln je Bosna turška. Čcgava jo pa zdaj V Kdor jo reši turškega jarmu, tistega je. Rekel bi kilo, da bi bili tudi Srbi rešili Bosno, ko bi jim bila Avstrija to dovo Iilu. To je pu več ko dvomljivo: Srbi sumi Turčije šo zdaj ne morejo premagati, o tem po predlanski vojski menda ni dvomite; bosenski begi so jako fanatični, srbsku moč je pu slaba, žo sami begi se Srbov ubranijo, ko bi jirav ne imeli pomoči od Turčije. Ce pa Srbija z mečem ne more rešiti Bosne, na katero pravo so hoče opirati V Mi nismo nepri-jutelji Srbom, n resnici hočemo vsigdar čust. dajati, srbsku samobitnost, ni opravičena •" padla jo Bosna; kako hočejo Srbi pokrovitelji Bosne biti, ko niti sumi sebi niso mogli poinaguti, iu se je lo z rusko pomočjo osnovala v tem stoletji srbska kneževina? Tudi {leta 187(5 je Rusija Srbe rešila pogina. Čo jo Bosna pruv kedaj spadala pod srbsko carstvo, zgubila je Srbija vsako pravo do nje, potem ko |e sama nemočna Turkom v roke padla. Boj zoper Turke bil jo odsihdob nalogu Avslrijo; ona *o je s Turki tudi večkrat srečno vojskovala zu časno osvojila si tudi Bosno, /.o s tem du se Turkom nt tlulu podjarmiti, priborila si je Av striju neko pravico do onih krščanskih dežel, ki so pod Turkom zdihovale. iu turški kristi-jani so tudi prej vedno od Avstrije rešitve pričukovali, ne jm od Srbije, ki jo nikjer bilo m (o Črni gori tu ne govorimo.) To misel je hotel izvršiti cesur Jožef II. v zvezi z Rusijo, pa je prezgodaj umrl. Ko je pn v Avstriji zavladala pod Metternichom tur-koljuhna politika, še lo, potem so začeli turški kristjani vse svoje upanje stavljati na Rusijo. Srbi si domišljti|ojo , du je ves balkanski polotok njihov, ker je bil nekdaj srbsk, ter zahtevajo za se po zgodovinskem pravu vse kraje, kjer se srbski govori, ali ki so kedaj pod srbsko carstvo spadali. Stavljajo si velikansko zadačo, pa nemajo moči, dn hi jo izvršili. Zgodovinsko pravo je podobno biseru, ki 'smo ga podedovali po svojih prednikih, pn smo ga zastavili v — sili; če pa nemarno toliko, du bi biser rešili, tako dolgo tudi biser ni naš. če imajo Srbi moč, tlu obnovijo srbsko carstvo , dobro, priznalo se bo od 'vse Kvrope. Votlin krik ,,to je moje, to je moje." pn združen z nezmožnostjo priboriti si svoje pravo, ta je otrošk in smešen. Srbi Bošnjakom dimi mogli nikdar pomagati, ker so sumi v turških verigah zdihovuli ; iiii Slovenci m Hrvatje pa smo bosenske Turke eno parkrat, dobro našeškuli, in če jiruv Bosne nismo osvobodili, vendar imamo to prednost, pred Srbi, du vu stalno nismo nikdar uklonili svojega tilnika pod turški puem, m krščanski BoSnjuki so imeli na nas vedno še nekaj upanja. tla jih bomo kedaj rešili. Princ Kvgen, m Lavtlon sta Turke pretepavala, ko o sedanji Srbiji ni bilo ne duha ne sluhu; Avstriju m posebo južni avstrijski Slovani so Kvropo preti Turki branili, oni so po bosenskih begih velikokrat močno trpeli, zato imajo moralno zgodovinsko pravico, du bosenske bege pod svojo oblast vpognejo. V Bosni se srbski govori, dobro, tedaj tudi hrvatski, saj je to isti jezik in tudi isti narod, razlika vere ne bo nikdar veljala kot znamenje poRobne narodnosti, če se prav Srbi in Hrvatje na glavo postavijo. Tudi po narodnostnem načelu [ima Hrvatska isto pravo do Bosne, ko Srbija. Ko bi se začela v Bosni pod avstrijsko vlado slovanska narodnost zatirati, potem bi pač zudobila Sr-biju mornlno pravico, da se za Bošnjake potegne, m v tem slučaji bi bila Bosna za Avstrijo zgubljena. Kakor se pa sedaj sodi, se bo Bosna združila s Hrvatsko in vživala bo z njo popolno narodno svobodo, ter se bo lahko razvijala in likala v narodnem duhu; s tem se Srbiji odvzame vsaka moralna pravica do vtikanja v bosenske zadeve. Če se tedaj vprašamo, kdo ima več pravice do Bosne, Avstrija uit Srbija, odgovoriti moramo objektivno, da Avstrija. In če premišljujemo, kuj bi bilo iz Bosne pod srbsko vlado, bomo tudi spoznali, da je bolje, ako pride pod Avstrijo, /nana je verska intolerantnost Srbov ; katolika tako sovražijo, da jim je Turek skoraj ljubši; pod srbsko vlado bi ne bilo druzega v Bosni, ko verski prepiri, preganjanji', poboji, ustuje m punti , in tuko večni nemiri, ker je Srbija preslaba, da bi strahovala sovražne si elemente, ona bi nemara prepir šo netila. Namesto kulture in civilizacije , katere je dežela toliko potrebna, bi se še pomnožila raz-divjnnost in surovost med narodom v Bosni, ker bi verskih prepirov in bojev nikoli ne zmanjkalo. Avstriju jiu veiulur ne pozna verskega so-vražtva: katolik, protestant, pravoslavni Potopisna črtica. | I r. Marijacelja, lf>, avgusta. V pesjili dnevih poputovuli ni kaj prijetno iu veselo velika gospflda m imenitna, v tem č.nsu senči se po prijetnih kopališčih in drugih vabljivih kraji.i ali ker mi nismo ne ve lika gospoda, no imenitni - smo se le podali na pot, kajti zdrava gorska nntura vse prebavi in prenese vročino in mraz in dež. Vendar smo si želeli na potu Pavlibove slavnoznanu marele, ki je bojda tako trdna, du je ne predore nobona svinčenka; — |>u nu zato smo jo poželeli, tla bi se branili zoper gornje Štajarco, ki so dobre in pohlevno duše, in nikomur kuj ža-legu no storijo ampak da bi se bili branili zoper žarke pekočega solnca in zdaj zoper silno nu live deža. Pu tudi brez one marele — ker 1'uvliha je bojda rud ne posodi — smo srečno premagali vse potno težave ter zdravi dofili na oni zuželjeni kraj, kamor nas jo srce vleklo že zdavnej, in sicer nič bližoj in nič dolj ne, kakor ravno v stari iu sloveči božjipot Mu-rijacelj. Nu svojem potovanju smo jirišli med tiru gimi znanimi in neznanimi kraji tudi v slovensko Bistrico, ki ima to znamenitost, da si jo izbrala Ijubč. ka „SI. Gospodarja" za častnega mestjuna, znanogn g. Konrada Seidl-a, stotnika v pokoju. Pri besedi stotnik mi je nekaj na um prišlo, kur hočemo koj povedati, čeravno v nevarnosti, da tudi nas toži na ža-lenje čusti. Todu ker smo skriti in brez straha mirno počivamo pod znamenjem križa menda nas ne bo dobil. „Slovenec" naj pa sam gleda, kako bo ubežul pravični jezi stotnikovi. Mislili smo si, ko bi gospod stotnik zdaj marširal tlolj v globoko Bosno ali Hercegovino nu čelu naših hrabrih vojakov — kako lepo in zaslužno bi bilo to zu nju - kako veselo za iius. Nuši slovenski očeti, matere in žene, ki toliko žalujejo za svojimi odišlimi sinovi, oziroma možmi, ki jih težko doma pogrefiajo —■ bi gotovo no ene solze ne potočili za gospodom stotnikom , umpak še srečen pot bi mu vošili. On bi si pa lahko tam doli zaslug pridobil ali za svojo hrabrost zaslužil žo kak križec, ker nam ni znano, ali ima že kto- regu nli ne. On, ki se ravsa in kavsa z mišim pridnim „81. (iospodnrjem", naj hi se raj tam jiulil s sovražnimi nam Turčini; muli bi bilo široko polje za-nj. Todu, ker se je lani celo našega pohlevnega ,,SI. Gospodarja" vstrašil in zbal ter svojo tožbo nazaj vzel — on žo ve zakaj, mi tudi nekoliko vemo — kako bi še le cvirnal, pred divjimi bašibozuki. Naj — junak — le domu ostane; pn snj tudi doma iiiii več rožice, no cvetijo bo vedel drugo-krati šo tožiti . . . Ker drugih posebnih znamenitosti v slovenski Bistrici ni najti da je veliko nem-čurstvu tu ni tuko robe vse mrgoli od ,,pošto do zidu" ; to menda ne šteje med znamenitosti; in ker je jasno, tla mi nismo občudovalci tako robe in tudi ne častilci gori imenovanega častnega mcstjnnu — smo hitro prah od svojih juU otresli ter se die odpeljali. Peljali smo se memo slavnega Maribora, kjer stoluje še sluvniši mestni župan, ki čujo uu ime dr. lti iscr. Proslavil čenio reči — hlamiral se je neumrljivo ta mož s svojo znano in neslano, tudi od višje oblasti no potrjeno VHi mi enakopravni; zavoljo vero koga Novra-žiti, fte nikomur na misel no prid««; vse HlirJ.hu ho iliijo doneči, bodi klcre koli vere. V Srbiji jo drugafio; llorvutovič, prvi vojak urbaki, ne moro general |inntati, krr jo katolik, in Srbi pravijo: „,)oNt juiiiik, n jeni flolfac. (katolikI)1, Kneinu miAili proHtovoljr.cv hii ponuiali ulir.ir-Hko Hlužbo, ako pi'1'ht.opi k pravoslavji; ker lega ni Ht.oril, ga ni«o vzeli. To je vendar noMtrpl|ivoM. m Inlikii po tem prcHodtmo, kake ra/mere lil ho naredile v Hosni , ko l>i tam Srbi vladali Kultura in civilizacija gre od zapadli prol i vzliodti , in bode tudi v IIohiio prišla i/. Av Mirijo, ne pu narobe iz Srbije, ki je po zago lovilo tistih, ki mi lolt doli, fie «1: 11«• «*• zu nalili v vuikrm obziru in Ar hiiiiiii potrebuje eivili zacije Ali m tedaj bolje za ltoftnjoke, da do liijo likavcr v Slovencih m Hrvatih, kalen ho kuhi i zopet z omikanim zapadom v dotiki V Se ve, dii moril potem nastali ožja zveze med Slovenci, Hrvati in Hoftnjaki ('ene pa mislijo nelderi državniki držali g *' •> I n ,,divide et iiupcrit" in tlačiti nuprei tako Slovence, kakor Iloftlijiike in Hrvate, potem bodo nazadnje Srbi prav imeli, m Avstrija bo Minia zakrivila, če ho na jugu kako /.gubo Irpelu. I'a le še nori. hiplomuti ho prišli v llerlin , kakor kaka požarna ;.tniža, m ui rekli ,, I tu dui liiAu gori , pa m i bomo ogenj zadušili I" V In namen 10 tuireilili veliko brizgaluico /. imenom Juingren" pa ho enekrali poškropili 1'urč.ijo z vodo ali h lin to. ,, Zdaj je pu v.se dobro", ho rekli, i vi fili narazen. Komaj ho pa domu prodi, začelo |e zopel goreti. Turek hc ustavlja Av liijitucem, ki ho hoteli IloHUO Zlisei.ll po čisto mirni poli na povelje evropskega kongiTHii. \'nli ne pa , ilii največtt hrizgaluieii nič ne o|iravi, kedar ji plamen segel že v zdol|iie poslopja ; v takem slučaji pravijo požiirni Hlružnlki ,.1'udimo zgoreli, kar hii več rcfiili ne d;i , in hranimo Himedue Ilifte I 1 I'o tem načelu In <■ monili tudi uiiHproti Turčiji ravnali. Komaj hc je kongres ra/.Ael v misli m muli , da je vi.aj za nekaj let mir vtrdil, in Turčijo popolnega poginu reftil , je že zopet vhii Turčija v ogenji 1'rol.i A v Htriji ne bruni /. oboniženo inoč|ii, čeravno je berlinski mir pod|imula . Iiuisku pu tudi Ar naviti (Albance) zoper Srbe, (.'rnogorco in Av prepovedjo Hvečauoidi pu ra/kntju Slomftek ovegu h poni i n k a Kljiibu njegovi prepovedi ne je HvečauoHl nbliajala kakor hc upodobi tako »lavnemu možu in fdiolu Atilouu Martinu Ide rrgu ime SloinAek i.lavi in ho slovel med Slo venci od roda do roda Mila luna namreč uveli in plava uit nebeškem oboku mirno nu prej če ludi liuže) v uja laja. Velika m Hvitlu zvezda Kloinftckovu nam bo HVeltla tudi naprej , če prav kak nepolilicniiec. protinliaze pifie ni Hika Ker imamo hIiičiijiio tilovetmko narodno lice. m to Manhornkogii župana mino v uči hude (glej njegov ukaz do luoHlucgu župniku) h m o za dobro Hpoznali, v iiichIii hc ne mu iliti, da lu župauu Hpiinja ne kiaiili ter ga nr motili v njegovem dozdevnem jioklicu ukaze HOHtavljiili v cerkvenih rečeh. Kdo ga je poklical V Prosimo za odgovori Od tod milo niiglo naprej drdrali po prijazni 1'emiički dolini ter kmalu doli na Atro kein lupnie.kem polju, kjer |e krasna ravnina. Le Akodli, da |e Hog lelim lo nidovitno polje lu bi bili ve evropsko zemljišču odstopili ilnvunoni, m /, ostalimi dežuluiui podali ho Kiti viirntvn ru-ikrgu čaru. Pu uu svojo fikoilo ■erjnmejo angleškemu prijateljstvu, no Hpo-:uii\ši, ilu ho se Angleži lotu 1851 le /.usvojit [oiimI., ne pu /u Tmčijo bojevali z litini. Pu :ogur I log uničiti hoče, ga vilun h slepot,o : 1'uiki ne vidijo, d u niso /možni zmagati naproti tolikim sovražnikom , nmpuk le kljuhii ejo m se ustuvljnjo, ter se tako hiiiiii drvijo brezno pogina Iz Itosiir. Mltriljevo Je inimi lirstl»m voj-iliik 11». I. itic*eeu I"rl iiickII |m*Im|u je v ilichi«, kjer ni' je potem vnel luni hoj, il Je <»•«!»»I Medeni ne. Višji poveljnik o tej osvojitvi poroča: 1'iul. Tegelllioff je pn Kukanji 1 f». t. m imel hoj z ■.•-tajniki, ktere jo po dolgem m hudem hoji Tgel nnziij ter lii. t. m. potem zašel Visoko, ijer je našel sireljivu in orožja. Ubiti so hili vojaki, runjeiia pa častniku z no možmi Vstupiikt so mislili t ti t. m. naši vojni ni Ovčji IiiIu iii llelulovcu /.upreti pot v Se-ajevo, ter so se hili tam nastavili v kolobarju ,u lu tuli našo vojno prijeli oh enem od spre lej in od struni. Pn iuim previdni višji po-eljnik je tako raztegnil svojo vojno, da je leuio krilo čez Orsije in Ziihorivo goro|vstui likom jirišla za hrbet ter jih nenadoma /grabila, io ho ravno kubiili južino. Vsi prestrašeni so lobegnili |popust,ivši svojo šotore, eno /.ustavo n mnogo vozov h Htreljivom. Obiulli so se leloinu proti Visoki, deloma pu tudi proti viseljuku. Naša glavna urmudii z vlSjiin po-■eliuikoni se je Hi t m ustuvilu pri Fo|inčki ■u|ii'iji , levo krilo pu je ostalo mi Kraljeva k'm brdu da je ojiuzovulo Visoko, kumor se i- iz Zenice obrnil 1'egetthof s svojim nddel-mm, lu |e ni. prišel do Mokrenoge, drugi dnu m uu VhoIio Nafta vojnu je zguhiln v Icin loju Hiiiuo I 'J mož, Hovriižinka pa je puillu jeliko več. Tudi je zgubil i:U) \letnikov, '.' ■•iiHtavi, m mnogo vojnih reči. (lesar o zu veselo novico o tej /.111111.', 1 . lšjemu p iveliuikn lun ono I'ihpoviču 111 nje ■ovi vojni (elegraličiio izrekli hvojo zalivnlo 111 uu naročili, da nn| to sporoči vsem vojaškim nidelkom IH avgust« popoludn e so naš i rekogiiisri-ali svet proti Serujevu, ter so drugo jutro 1 le cei k ve, ki je pogorclu 111 se mesto prve, Veliko lepšu Hediiiiju sozidulu I, lf>'J(,l ho sini prihrule divje čete Turkov n zapustile sled svoje 0I11111 nosi i. Tri; so nam ■eč I urlii požgali, cerkve pa niso mogli Tur 'iii, lu je hntcl čudežno podobo Munje |>n 10:11, je oslepel 111 ru/, konja padel. Tudi /daj e po hrabro d,i Kinov vhu gnjilu Turčija po imjeiiurnz konju; 111 če ravno jo hoče nngle lui žiiIovhIih politika spet na konja dejali le jej uinndii ne ho poHiečilo Mrtveci naglo ašejo v grob. Pogrehci njegovi ho že jiripravljeiu, ga dejuti v jumo rz katere ne |iride več na dan. tlerkev Murijuc.eljska je nel/rečeno veli čast n«, prostorna in vabljiva Neko čudno 1 krivim moč min do obiskovalcev, da tulio rudi hiiii 101110)0 IicI.oh je bilo poMebno volilni roinaijev, procesija za proceslpi ne je vrst ila, cm no pri lui|ull, eni odhajali. Slovenec, Nemec , Mailjnr m iiiili|iiii lu v svojem niulcriieui jeziku Bogu moli m Marijo časti. I.cpo se je ra/,legala po prostorni cerkvi sloveunku pesem Marija I le Htrijunc« ; Urkom nečc nič privoliti, zato ne unli (i mt liuj pripravljajo; v Aziji nefii« Itu-Hoin lliituina izročili, m poilpihii|i< tamoAnjo prebivalce, nuj ItuMim lirunijo vliiul v dežele, ki hii jih ohljuhili mUtopili v nvetofluTiinskem, kukor tudi v berlinskem miru Tako Turčija hii in li v hvojo Hiurt Mili, in kljubuj** celi Kv ropi. So ve da Turki vidijo, da imajo vho i,v ropo proti nebi, in laku čudna no pot,a onode, da no celo njih najbnlji prijatelji, Madjari, primoraui, bojevati ne zoper uioliaineiliiimivo I Iz vaegii pa se vidi , da velika berlinska brizgulnica nič m opravila ; kur ne |e smatralo za Htaleu mir, kužu hi* nuni zdaj le kot pre milji*. 1'ravijo, da hc Turčipi v Aziji močno obnrožiije, m da hc misli An enkrat, poskusiti z vsemi Hvojimi Hoviažinki. To pol iiua tudi AvHtrijo zoper Helie, in navzlic vhoiii krvavim žrtvam hiiio vendar veseli, da je naša država krenila na pola prinra Kvgeuija in generala Lavdonii (Je se že vojski ogniti ne moremo, vidimo iiaAf hnihre vojake raje na hI ran i Slo-vaiiHtva, nego mi 1.1 ram Turčije, kakor ho mnogi želeli m pričakovali. Kdor pa ne ho za ušesi praskal, če stres nova vojnim vname, to je Ust i lieaconsliold, katerega državniško modrost ho uirkoljiilii to hko proslavljali, Ztt borni eiperski otok ne je zavezal, da hoče. Turčijo braniti proti vsem sovražnikom, ki bi jej hoteli Ae kuj Hvela vzeti. Kadar pa Turki le ue dii|ii nuni , prinioraiii hodu Sloviini , pregnati jih i/, Kvrope iti angleška vlada |iri vbugili ljudi, Kiiialo smo bili ua i kolodvoru Kapleiiherg, ud koder hiiio šli pesek skozi Aljene, Sei u u :,i u, Seelieig naine go rute kraje ter |io mnogih težavah .srečno : doAli v Manjar.elj. Ilavno dimen ua Veliko Uospojnieo i imiimo iiilloHt, klečali pred imenitno podobo i Marije reljnke, kloru je neznani redovnik pri ' nesel predveč, kot nedein nto leti v ta kraj. Ni iiiiiiIiI dobri menili, s lliii) Htrelei iu H topovi da ho se vrnili. Pri Oubru pri liiviiu bila je lotov, v klen so miši imeli 10 mrtvih m fi ranjenih. Oddelek turške vojno l častnik iu Mi turških vo|ukuv so potem v An iiiii odložili orožje. I'ri Silni sn tudi vstuj nlki krščanski, ki ho se prej bojevali proti Turkom, odložili orožje .lovmiovič j.li misli ruliiti v boju zoper vstajnike luoliumedniiske, ker jim ju ticželu bolj ziiiiuu kakor pa našim rednim vojakom Politični pregled. n' i,|iiiii)iiin, r.i. iivgiiniii. AVHtrijHki" detele. <'<••*«»!' so svoj rojstni dnu lotos oliliii juli v svojem gradu „Sehiuibruiin" pri Dunaji, ti pomagaj nuni, tudi sloveti ikn pridiga jcbil«. Slovenska pridigu v nemškem Murijiicelju, v h I d v e »h k o m JVIiinhoru jo Inin pu propove dumi uu iluii Sloiušoktoo slovesnosti. Ali m tu čudno V Se vo, dn tukaj m župana a la dr. Helsor. Nu veliko llospopiieo je znani utoliu lui pilili \Viihr Ilumi Viosing pridigal in /. veliko gorečnostjo ii/.iiuutivol slavo Kriiljirc nebeške. Oručunoiii je posebno pnljubljenu Murijnceljnku božja pot, vsako leto jih je iiu veliki Šmarni dan na stotino tukaj, kakor tudi letos. 1'rldopi pa nmšniki h svojimi ver nikl sltllp kur je vse hvalo vredno. Odlm joče nemško procesije milijo lopo navado, du vso tiste, lu jih iu'očovnp> iiii potu pozdravljalo z besedami Sehiiiiou tlnisi von Murinzell lop pozdrav od Marije celjsko kur nam je prav ilopudlo. Nepo/.ubljlve iiiiiii oitunejo tinto ure, ki hiiio |ili preživeli v alaviieni Marija celji I kamor je bila prišla tudi cesarica iz lšlu, IV-sarjevič Rudolf obhujiil gu je v Pragu, kjer je bil vojaškim častnikom napravil sijajno pojedino. HI« lliiiiujii so imeli te dni minister slu Hvet, k kteremu sla bilu iz Kudupešta pri šlu ogerska ministra Tisza in Szende. Mini-sterski predsednik knez Auersperg o jo vrnil nu Diiiiuj ter poleg predsedništ.vu oskrbuje /o pel ministerstvo notranjih zadev. > umije dr/.ave IKunKu vojnu so jo začela včeraj spred Oarigrudu umikali. Ob murmurskeni morji nit pravili so mnogo p-zov iii nuspov, ilu bodo vojake lugljo spravljali nu Indije. Angležki poročnik p' Ruskemu razodel, da bode po od limiti Rusov tudi angleško brodovje odjadralo iz niuriiiurskogu morju 1 4 »i i la,i ia«1 ia n« vedo, kuj lu počeli. Vidijo, du država turška ruzpadu, pu hi ne morejo pomaga ti iii pričakujejo rešitev od ne previdenih ugodnih okoliščin tiledo Hosno je Hiiliaii /.uhlevul, du naj Avstriju pripo/.uti uud oblast i u I (n no v o v to| deželi, pu ker se redni vojuki turški bojujejo zoper nafto vojno, želje njegove Avatripi nikakor ne more sprejeti, m bode morda razlili llosne m Hercegovine pri Hiljena /usesti Ae ktere druge pokmjinc, du si odpre pot ilo egejskegu morju. ■'ViuicoMlti princ Niipnlron se bode ueki vendar le poročil z dansko priuccHinjo liro, lu ho je s svojimi slurši te dni piidulu iiii Angleško 4'(*i'ii»s> oi-*ltl knež je llercegoviucem, ki no hi< bili l!i t. m zbrali v liruhovom, pu poročil, ilu mi| so podvržejo Avstriji, tudi se jim je zahvalil, da ho pripomogli k povečuiiju Crncgore iii k rešitvi kristjanov. Knez jo skic ml, obdržati vojuško struže ob ine|i činogoraki. Izvirni dopiHi. I/. 'C rSunlUo ll> uvguslu. (dro/.o vile nesreče zadevajo nua trg) Se le o sv .1 eriioju bo preteklo I letu, kur jo silen požur velik del Vrhniko vpepclil iu zopet naa jo eiiiikn , če ne še hujša nesreča zmlela. V pomleljek I'.! t m. popolilne ob dveh ho se mionkrut /uslišuli g.lusovi (ion! goril m kmalu potem utiiii Itidi žulusten glas zvonov potrdi bridko novico. Začelo jo goreti v a redi Vrhnike m akoravno jo bil /rak miren , dn najmanjšo sapice m bilo čutili, so jo vendar ogenj s silno hitrostjo dul|o ru/šii'|iil Hitro so sicer l|udp' pritekli iiii pomoč m hi h pomočjo dveh domač Ii lirl/giiltitV pmuilevult ogenj iiinepli, toda bilo jo brez vapeliu, ker so hišo siluo r.nnld nhiijmi Ht/ile ui :■<> bile vrtnic I f>i> Inri nuvuili h slutilo krite Preden je pol ure pn teklo, bilo je In hiš m nekaj dru/ogu poslopja v ognji. So le ko jo prišel ogenj do tistega kraja, kjer jo pred I leti goreti začelo m kjer so hišo vse /. opeko lu ile, se je posrečilo ga vstaviti Ko hi bilo lo lioltkuj sape, gotovo lu lui ogenj Ae veliko voči žrtev tirjul, gotovo In bilo pogorelo večidel s slamo krilo hišo krog sv. Iionnrdu iii tudi ven llnb, lijor nto|i lunin cerkev, In bilu v nevarnosti. Akoravno pa se ogenj ni dalje razširjal, l<< vendur grozovito razsapil po tistih InAiih, kterih ho Je Inl lolil Strašno |e gorelo iii lo lom liol|, ker ho ljudje pod hišnimi strelnimi imeli polno nemi ktorogu so letos v. volilum trudom posušili spruvljenega. Posebno hudo |e gorela hiša g P. Iionasija, v kteri je bil ogen| v spodnje prostore prodrl iii ae |e bilo maslo, petrolej, vnelo. Prišli so bili h hvalevredno hltroatpi po inagut sosednji Logačani zdvenri hrizgalnicuma Moravničaui z brizguluico železniško, in okrog šesto uro pridirjala je tudi ljubljanska požarna straža ua pogorišče. Skupnjinnu priziideuuiju so je posrečilo do jutra ogenj po hiftuh po večeni podušiti, vendar pa so je šo v torek popoldne iz marsiktero hiše dim nuliviško vzdigoval, oznunovajo žalosten dogodek picj-šujega dnevu. Kako jo ogenj nustul, se zagotovo ne \e Nekteri trdijo, da ho pri neki hiši kiuh pr-kli in da jo iz dimniku v sosednjo streho, kjer se jo prvi ogenj pokazal, iskra skočila Drugi pravijo, dušo imeli živ pepel pod .irehu, zopet oni, da se jo s sinodkumi zažgalo; gt>iu-voga, kakor sem rekel, nihče nu ve. Iver je bil v pnmleljek dan lep, kakoršliili je bilo letos mulo, bili so ljudje večidel oddaljeni od domu pri dolu ua polju, travnikih uli gozdu Tako so je zgodilo, du je marsiktenm, še predno so domu prišli, žu vso pogorelo, živež, oblekn, drugo orodje, toliko jim je o -tulo, kur so pri sebi imeli. Škodu, ktero je ogenj povzročil, jo velika iii se ceni und lo.ooo gld Revšina je toraj nepopisljivu. Vsi pn-stru širni tavajo ljudje po ulicah m hi iščejo s tu novnnja po ptujili liišuli /,ulost.no si ogledujejo hiše, v kterih su pred stanovali, ki so pa zdaj v pravem pomenu razvuliue. Du lu le llug revežem pogorelimi prav veliko dobrotnikov obudil, du lu se vsaj nekoliko zlajšal njih žu liiHten al iiu m In |iui bilo mogoče hišo vanj /učusiio postaviti! Danes zjutraj pripeljal se je g. deželni predsednik iih Vrhniko i it si osebno ogledal pogorišče Tudi jo pri ti priložnosti pregle dul vrnile pa mi Atinli krajih velika kamenju iz. /,nlu akopiilii. Naposled je /u velkiui ultur|oiu pri dveh mujhnih liilinjicah i/, zidu v zemljo šini lu m tisto posebno na enem krajt daleč t|o prertbi. Druge nesrečo tu bilo; pogorelo ui nič, zvonov« visilu v zvoniku kakor poprej Dekla sosedova, lu jo meglici zvonila, |o iiekuj trenutkov prej svojo pelo izpod zvoniku od nesla, toraj ho tudi njej ui nič žulogu zgodilo, ili vi74 690. Dus heilige Collegium. Der Sieg der Bamherzigen Schivoster. Frei nachonithlt von R. von VVidberg. Die VVeltstadt an der Seine. Reisebilder von Kari Kaber, Gymnasial-Ober-lehrer. Selbstliiograjihie Sr. Heiligkeit Papst iim XIII. /wei llniversalbeilmittel. 2. Kine lebendigo Arznei. Von Dr. Johann August Schilling. lluusruhm. Von F. Ililarius. Eme vviBseuschafilicho Reise um die VVelt. Von Theodor Bleibtreu. Miti Tag aus Marchthars Klostermuuorn. Kine Krinnerung iiii Mure Antoinette's Aufenthalt, in Schvvaben. Von lustizassessor Rek in 11 lin. Allerlei. Statisti sches. — Kine Todtengriiberrechnuiig. Ivo morkvviirdjger VVettkampi. Ligogriph. Auf-losung der Charade in Nr. 42. Vertrauhche CorreBpomlenz. — Podobe, pa so: Traum. Originalzeichnung vou A. Schriidter. — luno coriz Ferrieri. Joseph Ilerardi. Edoardo Borromeo. Renči FruiKjois Regnier. — Fla- vio Chigi-Albuni. — Joseph IIippolyt Guibert. — Tommaso Maria Maatinelli. — Viktor Au-«int, Isidor Dechamps. = Die Plačo de la Concorde, —- Dio Madeleine. —■ Die Champs-Elysdee. — Initiale ■— Are de Triomphe de 1'Ktolle. — Boulevard de 1'Ktoile. — Bou-levard Montmartre. — Plače de l'Opera und Rue do la Paix. •— Die franzosisehe Kiinigs-familie wird nach dem Tempio eseortirt. Ori-giualzeichuung von 11- P. de la Charlerie. — Ein Feuersee auf Iliuvaii (am Vulkan Mauna Loa). — Dio Westseite vo Tahiti. Originalzeichnung von Rerard. — Plliinzuug eiues Eingeborenen auf Tahiti. Nach einer Photo-graphie. — Der Challenger in der Cumber-landbai (Juan Fernandez). Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake ;! tedne eden po 24 kr. z mnogimi podobami in oljnato premijo: sv. družina, ter se zamore naročiti pri vsili knjigarjih ali pu naravnost po pošti pri založniku: Kari et. Nik Bonziuger v Kinsiedehiu. S[U'('li SO(liH<'JV Pred porotniki stal je 1!). t. m. Janez Vičič , ki je bil nupul Janezu Jamšeku m mu ukrudil 100 gld., ki jih je bil skupil za prodano vole. Porotniki so ga ropa spoznali krivega in sodnija ga je obsodila na 10 let težko joče. Eksokutivn« dražbe. 22. uvgustu: 2. Dolenc in Višnjo gore, 3. Jtolek in Muljave, .'i. Ilregurjcvc pravico v Višnji gori, 2. Slak i/. Biča, 1. IVkol i/. Malih Dol, 1. Seliroi iz Dobravico, t. Outank iz Zugorico, vni v Zatičini. 3. Kodič iz Gorenjo vasi v Novem meHtu. 2. Jeraj iz llornie v Kranji. 2. Klitnčur iz Kompolj, 3. Žnidnršič iz (Jcate, obli v Iniaičali. 3. Jaklič, iz Koblurjov v Kočovji. I. Pire iz Idorskegu lo^u v Iliriji. I'm tli ho: I (lil 17. tlo 20. avgustu: Ana Pore, doki. o. I in., za duvico. Knrl Oernoli, lah. oadz. h 14'/,, I., za mrzlico, Ailtoniu Htopcc, prediln. o, H m. zu HiiSico. Kajni KonSek, in?,. 35 1. za nirUulom. Kini I llrndaSkn, mag. jirakt. o. It. m., zu hožjasljo. Vclricrnlirne denarne celi« 20. avgnrt* Papirna renta (ili..'15 Si-eherna r oitn li l 55 — /Jata renta 72(15 — 180Oletiio državno posojilo 111150 l 5", 90 -- 91. O gorsko no 5\................78 110 79, —J Hrvaško in slavonsko po 5"'„ .... 85.50 86.60 Bedmogra&ke po n"',.....75 50 76.75 Delnico (aknijo). Naoi jonaluo banko HI s, 820.— Uninnske baulc . , ... Od, 08,26 Kreditne akcije..........259 20 259.40 NiSmavstr. eskomptne dni/.be . . 760,— 770,— Anglo-avstr. bank« . . ■ 107.— 107 —■ Srečko (loži). K'od..... po 100 gld. a. v. • 162, 102.50 TrčafV' „ 100 , k. d. II / 75 118.25 ,. ■»> ...... • •<» - «!< - Hnoeuske , 10 gld. h. v 28.60 29,—