FOfi
Freedom
AND
Justice
No. 41
Ameriška i
it
i a »
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 30, 1 989
VOL. 91
—Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Bushova iniciativa o zmanjševanju števila ameriških in sovjetskih vojakih v Evropi dobro sprejeta — Kompromis glede raket
BRUSELJ, Bel. — V tem mestu je potekal zadnje dni konferenca NATO držav, ki se je je udeležil tudi predsednik George Bush. Včeraj je Bush pozval sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, naj pristane na ameriški predlog, da bi vsaka država, torej

ZDA in ZSSR, ne imela več kot 275.000 vojakov v Evropi. To pomeni za ZDA odpoklic domov okrog 10 odstotkov svojih vojakov, sedaj nastanjenih v raznih zahodnoevropskih NATO državah, predvsem pa v Zvezni republiki Nemčije. Sovjeti pa imajo v vzhodnoevropskih državah nastanjenih kar 625.000, kar pomeni, da bi morali umakniti okrog 350.000 oziroma 57%. Voditelji NATO držav so Bushov predlog pozdravili, iz Moskve pa še ni odgovora.
Kot kaže, so ZDA in evropske NATO zavezniki našli kompromis glede sporne točke taktičnih raket, ki lahko nosijo jedrske naboje. Predvsem zahodnonemški kancler Helmut Kohl je zaradi notranjepolitičnih težav želel odstranitev teh raket in pri tem zahteval skorajšnja pogajanja med ZDA in ZSSR. Nemško stališče, ki ga podpirajo tudi mnoge druge evropske NATO države, je, da bi bile take rakete in njih jedrske glave uporabljene na nemškem oziroma evropskem prostoru. Želijo torej, da bi ZDA in ZSSR
sporazumele o odstranitvi ali vsaj omejitvi Števila teh raket. Ameriško stališče je, da je to orožje potrebno za kljubovanje ogromni sovjetski premoči v konvencionalni (nejedrski) oborožitvi. Bush je pristal na to, da bi ZDA pristale na taka pogajanja z ZSSR, vendar pod pogojem, da bi bila odstranitev ali omejitev le-teh tesno povezana s sovjetskim zmanjševanjem svoje konvencionalne oborožitve na evropskem prostoru. Šele potem, ko bi Sovjeti zmanjšali svojo konvencionalno oborožitev na skupno določeno ra-'"Ven, bi ZDA začele odstranjevati rakete in njih jedrske naboje. Sporne rakete imajo domet do 310 milj. Zdi se, da sta tako Bush kot Kohl zadovoljna s tem kompromisom.
Sovjetski kongres ljudskih poslancev izvolil 542-članski Vrhovni sovjet — Novost za ZSSR je parlamentarno manevriranje
MOSKVA, ZSSR — V zadnjih dneh je 2250-članski Kongres ljudskih poslancev, v katerem je bilo na podlagi vsaj delno svobodnih volitev izvoljenih nekaj oporečnikov in kritikov obstoječega sistema, izvolil 542-članski Vrhovni sovjet. Po reformi državnega političnega sistema, ki ga je uvedlo sovjetsko vodstvo, bo Kongres sestal običajno dvakrat na leto, Vrhovni sovjet pa bo dobil °bliko tipičnega parlamenta in pričakujejo, ^a bo zasedel do osem mesecev letno ter tako funkcioniral podobno, kot funkcionirajo drugi parlamenti po svetu.
Vladajoča komunistična partija z Mi-ailom Gorbačovom na čelu je zagotovila, da bo imela zanesljivo večino tako v Kongresu kot Vrhovnem sovjetu, dopustila pa je, da Je bilo izvoljenih nekaj glasnih kritikov. Med ritiki pa je sprva na volitvah za Vrhovni ^0vjet propadel populistični Boris Jeljcin, 8'letni bivši voditelj moskovske partijske 0rganizacije in bivši član ožjega sovjetskega ^odstva. Jeljcin je bil odstranjen, ker je kri-■ziral Gorbačova samega in druge vplivne Roditelje. Kljub temu je Jeljcin s svojim od-°cniin nastopom in drznostjo našel podporo rtled sovjetskim ljudstvom — na volitvah za
Kongres je v več okrožjih skupno nabral kar 6 milijonov glasov — in je proti pričakovanju partijskega vrha le bil izvoljen v Kongres. Na seznamu kandidatov za članstvo v Vrhovnem sovjetu iz ruske federacije pa je bil Jeljcin dvanajsti, izvoljenih je bilo prvih enajst. To je povročilo ogorčenje in več tisoč Jeljcinovih zagovornikov je organiziralo demonstracijo v Moskvi. Končno je eden od izvoljenih članov Vrhovnega sovjeta iz ruske federacije odstopil, kar je odprto pot Jeljči-nu, ki bo tako član parlamenta. Gre za za sovjetske razmere nenavadno parlamentarno manevriranje. Celo Gorbačov je pomagal pri tej igri. .
Danes je Gorbačov, ki je poleg vodstva komunistične partije tudi predsednik ZSSR, poročal med drugim o obrambnem proračunu. Povedal je, da znaša proračun 121 milijard dolarjev, želi pa proračun znatno zmanjševati in tako prispevati k odpravljanju ogromnega proračunskega primanjkljaja, s katerim se SZ zadnja leta neuspešno soočuje. Denar, prihranjen pri obrambnem proračunu, je dejal Gorbačov, bo namenjen proizvodnji več blaga za široko porabo. Najnovejši dokaz, da Gorbačov obvlada politično prizorišče je bil znova potrjen, ko je dosegel izvolitev svojega ožjega sodelavca in osebnega prijatelja iz univerzitetnih let, Anatolija Lukjanova, za podpredsednika Vrhovnega sovjeta.
Zmeda med demokrati v Predstavniškem domu — Wright bo menda ta teden podal ostavko — Kateri bodo novi voditelji?
WASHINGTON, D.C. — Politična kriza, ki je zajela demokratske poslance v spodnjem kongresnem domu, se nadaljuje. Pretekli teden je podal ostavko kong. Tony Coelho, kalifornijski liberalec, ki je imel tretje najbolj vplivno mesto v kongresnem vodstvu med demokrati. Coelho bo zapustil poslansko mesto sredi junija, baje zato, ker noče iti skozi preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. To bi bilo preveliko breme za njegovo družino, njegovo okrožje, in za svoje kolege v kongresu, vsaj tako trdi.
Čeprav to še ni uradno potrjeno, bo ta teden po vsej verjetnosti podal ostavko tudi kong. James Wright, voditelj predstavniškega doma, ki tudi ima silne težave zaradi sumljivega finančnega poslovanja. Demokratski poslanci imajo za Wrighta zelo sposobnega naslednika v osebi kong. Thomasa Foleyja, 60-letnega poslanca iz države Washington. Politični komentatorji menijo, da ima najboljšo možnost za izvolitev kot Foleyjev naslednik za mesto voditelja demokratske večine (»majority leader«) kong. Richard A. Gephardt iz Missourija. Lani je bil Gephardt med demokratskimi predsedniškimi kandidati in je imel namen postati kandidat zopet 1. 1992. Kot kaže, bo obljubil svojim kolegom, da ne bo kandidat za predsednika, ako bo izvoljen na mesto voditelja večine.
Največ nejasnosti je v tekmi za tretje mesto v vodstveni lestvici, za tkim. »vvhipa«. Tu se je pojavilo več kandidatov med mlajšimi demokrati, ki javnosti niso dobro znani, z izjemo kong. Williama H. Graya III., ki je iz Philadelphije in je črnec. Gray ima precej možnosti, ker mnogi demokrati vidijo v njem sprejemljivejšega črnskega voditelja kot je Jesse Jackson. Gray je sicer liberalec, vendar bolj soliden in miren kot je Jackson. Ker sta Foley in Gephardt smatrana med liberalci kot sredinca, se je za tretje mesto v vodstvu pojavil skrajni liberalec, kong. Henry Waxman, iz Kalifornije.
Iz Clevelanda in okolice
Spominska sv. maša—
To nedeljo, 4. junija, ob
11.30	dop. (ne 10.30, kot smo v petek pisali) bo pri Lurški Mariji na Chardon Rd. spominska sv. maša, ki jo sponzorira DSPB Cleveland. Otvoritev Slovenske pristave— Poletna sezona na Slovenski pristavi se bo pričela to nedeljo z otvoritvenim piknikom. Ob
11.30	bo pri spominski kapeli sv. maša, nato pa kosilo. Popoldan pa bo za ples in zabavo igral orkester Veseli Slovenci.
Novi grobovi
Frances A. Lekan
Umrla je Frances A. Lekan, vdova po Matthewu, mati Pa-tricie Lasik, Jamesa, Roberta, Davida in Richarda, 13-krat stara mati, 4-krat prastara mati, hčerka Franka in Frances (r. Hočevar) Perko, sestra Louisa, Josephine Smrekar (Fla.) ter že pok. Franka, Johna in Josepha. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca dop. ob
9.30	in od tam na pokopališče sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Denise Ann Ankrom
Umrla je Denise Ann Ankrom, rojena Clemence, žena Omerja ml., mati Omerja III., Jeremyja in Josepha (vsi umrli z materjo v požaru pretekli teden), hčerka Daniela in Ann Clemence, sestra Debbi Cava-ghan, Daniela, Douglasa in Diane. Sv. maša bo v cerkvi sv. Vida danes dop. ob 10. Pogreb je v oskrbi Želetovega zavoda na 6502 St. Clair Ave.
Omer R. Ankrom III
Jeremy Paul Ankrom Joseph William Ankrom Vsi so umrli z materjo v požaru, ki je zajel njihovo stanovanje na E. 43 St. Pogrebna sv. maša bo danes dop. ob 10. v cerkvi sv. Vida.
Barbara Jean Kerne, S.F.O.
Umrla je Barbara Jean Kerne, Članica Secular Franciscan Order, hčerka Anthonyja in Catherine (oba že pok.), nečakinja Mary Kremžar, Daisy Razum, Georgea Razuma, Williama Razuma in Charlesa Kernca. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. danes, v torek, v stolnico sv. Janeza dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Carl E. Seliškar Umri je Carl E. Seliškar, mož Genet, oče Jamesa, Do-nalda, Denise Higashikubo in č.g. Donalda, brat Elizabeth Kuhar in Mary Katherine Sweeney, 3-krat stari oče. Pogreb bo danes ob 11. uri v cerkvi St. John Newman. Pogreb je v oskrbi De-Vore-Wildman zavoda, Delaware, Ohio.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo sv. Vida bo imelo to nedeljo, 4. junija, sv. obhajilo pri 8. sv. maši. Sestanka popoldan ne bo.
Oltarno društvo Marije Vne-bovzete ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri 10. sv. maši. Pop. ob 1.30 je molitev svete ure z blagoslovom. Sledi sestanek v stari cerkveni dvorani. Piknik Slovenske šole—
V nedeljo, 11. junija, prireja svoj letni piknik na Slovenski pristavi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti. Opoldne bo na SP sv. maša, nato piknik.
Spominski dar—
Dr. Anton Ravnik, Piedmont, Kalif., je daroval $40 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, v spomin na pok. očeta dr. Antona Ravnika. Iskrena hvala!
V tiskovni sklad—
Ga. Slavka Stajan, Toronto, Ont., je poklonila $30 v naš tiskovni sklad. Hvala lepa!
Zopet Lojze Slak—
Vendar šele prihodnje leto. Organizacija U.S.S. je najavila, da namerava sponzorirati ponovno gostovanje v ZDA oziroma v Clevelandu ansambla Lojzeta Slaka. Takšno gostovanje so doslej prirejali vsakih pet let. Slakov ansambel bo med nami prihodnji maj, za časa Spominskega dne vikenda. Glavni koncert bo menda na ADZ letovišču v Leroyju. Villa Angela festival—
Villa Angela šola za dekleta na Lake Shore Blvd. bo imela festival od 9. do 11. junija. V petek, 9. jun., bo od 7. do 11. zv., v soboto, 10. jun., tudi od 7. do 11. zv., v nedeljo, 11. junija, pa od 3. do 10. zv.
Spominska proslava—
Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve revolucije v soboto in nedeljo, 17. in 18. junija, na Orlovem vrhu Slov. pristave. Piknik—
Klub upokojencev za Waterloo okolico ima svoj letni piknik v sredo, 21. junija, na SNPJ farmi na Heath Rd. Kosilo bo servirano od 1. do 3. pop. in je cena $7. Za ples bo igral Chuck Krivec. Vstopnina brez kosila je $2.
VREME
Spremenljivo oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura bo okoli 87° F. Deloma sončno jutri, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 85° F. V četrtek zopet deloma sončno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo v srednjih 80-ih.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1 987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Flome 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week after Christmas
No. 41
Tuesday, May 30, 1989	«
Slovenec sem, je mati d’jala
Tako so pele in nas učile naše matere, ker so vedele, da je tako prav. Ni jim bilo treba razlagati, da imajo pravico in dolžnost vzgajati otroka za svoj narod v svoji veri. Naraven čut jim je narekoval, da so otroku, ki so ga ljubile, posredovale to, kar je bilo drago njim in njihovim prednikom.
Danes marsikje ni več tako. Zdi se, kakor da bi očetje in matere potrebovali razlogov, zakaj predajati sinovom in hčeram jezik in kulturo slovenskih rodov.
Gre za zmedo, ki ni le slovenska. Zato si prikličimo v spomin jasne besede svetega očeta:
»Družina, postani to, kar si!«
Tako je zaklical Janez Pavel II. na nedeljo Kristusa Kralja leta 1981 v apostolskem pismu »Familiaris consortio«.
V božjem načrtu je namreč, da mora družina ohraniti in če treba najti svojo »identiteto« in svoje »poslanstvo«. Biti mora »to, kar je« in »storiti to, kar more in mora«. (17, 1)
Ker je družina kot ustanova poklicana v obstoj, da je »globoke skupnost življenja in ljubezni, je njeno poslanstvo v tem, da postaja vedno bolj prav to,« nosilka ljubezni in zibelka življenja. (17, 2) Vse naloge, ki jih ima družina, so izraz prav tega temeljnega poslanstva. Zato naroča papež, da se moramo poglabljati v edinstveno »bogastvo poslanstva družine in dognati njegovo raznovrstno vsebino, ki pa je vendar med seboj tesno povezana«. (17, 3) Človeško življenje in ljubezen namreč ne moreta viseti v nekaki abstraktnosti. Za zdravo rast potrebujeta konkretnih temeljev in vrednot, ki jih je mogoče doseči in ohranjati z naporom ter so zato vedno predmet naših odločitev.
Ena od nalog družine, ki se spremeni v pravico in dolžnost staršev, je vzgoja otrok. Ta pravica pa tudi njej odgovarjajoča dolžnost sta za starše nenadomestljivi in neodtujljivi, kar pomeni, da »ju ni mogoče popolnoma prenesti na druge in si ju drugi ne smejo lastiti.« (36, 2) Pred vestjo, družbo in Bogom bomo starši odgovarjali o njuni uporabi.
To drži tako za tisto področje vzgoje, ki naj usmerja otroka k »ljubezni in spoštovanju do Boga«, kakor za ono, ki pripravlja temelje naravni rasti in ki bo omogočala otroku »resnično človeško življenje«. Pomeni, da oče in mati s posredovanjem življenja prevzemata nase odgovornost odločanja glede vrednot, po katerih naj njun otrok usmerja svoje življenje. To je bistveni del danes tako poudarjenega odgovornega materinstva in očetovstva.
Malokdo dvomi, na primer, da smejo starši odločati glede šole, katero naj obiskujejo njihovi otroci. Ni pa redkost, da pri tem pozabljajo na dejstvo/da je šola le dopolnilo družinske vzgoje, v smeri, ki naj bi jo začrtali oni sami. Pravica izbire primerne šole le potrjuje drugo, prvotnejšo pravico, ki jo imajo starši do usmerjanja svojih sinov in hčera k vrednotam naravnega in nadnaravnega reda, v skladu s prirojenimi osebnimi sposobnostmi, z družinskimi izročili, z narodovo kulturo, z naravnim redom in z božjim razodetjem.
IZ NEWYORSKE PROSVETE
Z uspehom smo začeli, nadaljevali in na tretjo nedeljo v maju zopet končali eno sezono farne prosvete. Praznovali smo dan slovenskih mater in udeležba je bila odlična. Slovenska mati! Kdo ji je kos? Rodila nas je, dojila, vzgajala in učila ter napravila iz nas to, kar smo: zavedni Slovenci in še kar dobri katoličani. To je bilo njeno izročilo in to moramo ostati.
Spored je začela mlada, a odlična pianistka, naša draga Vanessa Solar. Igrala je »Ri-goletto«.
Nato so nastopili šolarji slovenske šole. Deklamirali so pesem o mami. Veseli smo, ko jih slišimo, oni pa veseli, ko vidijo in slišijo, da cenimo njihove žrtve in napore.
Namesto mamice Marinke je nastopila njena najmlajša hčerka, mala Metka Zupančič. Pela je solo brez spremljave Neubauerjevo »Mamica je kakor zarja«. Njen prisrčen nastop je ganil poslušalce. Za njo je Sergej Delak korajžno deklamiral pesem »Mamica moja«.
In nato! Nastopili sta naši priljubljeni solistki, svetovno znana pevka Bernarda Fink Inzko in neumorna dr. Dominika Lango. Oba sta pevki pr-veda reda. V duetu sta zapeli Vivaldijevo »Laudamus te«, Lloyd Webrovo »Pie Jesu«, Bajukovo »Lahko noč« in Adamičevo »Sije sonce«, in nato je zapela Bernarda sama še dve pesmi: PavČičevo »Otožnost« in Geržiničevo »Uspavanka«.
Kaj naj napišem, ko nisem strokovnjak! Dvorana je onemela in samo poslušala. Bil je res prvovrsten in odličen višek sporeda. Navzoči so samo poslušali in uživali. Vtis imam, da se slovenskega petja nikoli naveličajo. In tako je prav! Slovenca je spremljala pesem od rojstva do groba.
Za konec sem podpisani recitiral po nalogu Brooklynške-ga Jožeta pesem, ki jo je napisal v čast Tončki Babnik, odlični predstavnici slovenskih mater. Pesem prilagam. Poslušalci so jo navdušeno sprejeli in jim je bilo samo žal, da je bila slavljenka prav ta dan na poroki v Kanadi.
V odmoru smo izrazili soža-
lje Zdravkotu Pfeiferju in družini, ker jim je umrla mama. Prečitali smo pismo nadškofa Šuštarja. Poslali smo prvo stran tiste številke tednika New York Catholic, na kateri je bila fotografija naše faranke Marinke Zupančič, hčerke Metke in Zupanovega Jerryja. Vsi so v narodnih nošah in pred našo cerkvijo ogledujejo butarice.
Nadškof piše med drugim: »Z Vami in z newyorškimi Slovenci se veselim lepe slike, ki je bila objavljena za Veliko noč. Košček domovine v velikem ameriškem mestu in poseben dokaz naše medsebojne povezanosti!«
Poslovili smo se od našega . dragega člana dr. Zdravkota Inzka in gospe Bernarde, ker odhajata na novo mesto na Dunaj. Zdravko je bil prvič med nami pred več leti, ko je bil zaposlen pri Združenih narodih, nato je šel za predstavnika v Mongolijo. Tam je bil več let. Ko se je vrnil na Dunaj, je končal avstrijsko diplomatsko šolo in šel kot avstrijski diplomat v Beograd, od tam pa v New York k avstrijski delegaciji pri Združenih narodih. Med nami je bil zelo aktiven. Pel je v cerkvenem zboru in večkrat predaval pri Društvu Najsvetejšega Imena. Njegova gospa Bernarda Fink je bila rojena od slovenskih staršev v Argentini. Nastopa kot solistka po vsem svetu. Nastopila je tudi pri nas, kadar je bila v New Yorku.
Hudo nam je, ker gresta! Tolaži nas dejstvo, da gresta na Dunaj, za katerega je rekel naš priljubljeni dirigent Leonard Bernstein, da je glasbeni center sveta, kar bo dobro za Bernardo. Za Zdravkota pa tudi, saj je v Mongoliji in kasneje v Beogradu večkrat pel: »Wien, Wien, o Du alein, Du solst die Stadt meiner Traume sein!« (Dunaj, Dunaj, ti edini bodi mesto mojih sanj!). Na Dunaju bo tudi blizu svojih staršev, ki živijo v Svečah, in blizu svoje nepozabne koroške zemlje. Bog z Vama! Vso srečo Vama želimo!
Drugi del sporeda je bil krajši.
Tokrat ga je začela mala Anita Bahor, ki nas je po dolgem času zopet enkrat razvese-
Vse to razmišljanje bi bilo odveč, če ne bi vdiral iz sveta, prežetega z relativizmom, tudi med naše družine dvom. Ali je prav, da starši vzgajajo, na primer, sredi različnih verstev že od majhnega otroke v veri, ki so jo oni sprejeli za pravo? Ali jih imajo pravico učiti v skladu z družinskimi izročili in s kulturo svojega naroda, čeprav žive sredi različnih kultur in jezikov? Mar ne bi bilo primerneje, da bi o vsem tem odločali otroci, ko dorastejo, ali pa recimo država s svojimi zakoni ali celo okolje s svojo »prevladujočo kulturo«, kar bi po mnenju nekaterih pripomoglo, da bi se otroci počutili v njem bolj »domače«?
Kdor se izgovarja na podobne načine, češ da s tem spoštuje otrokovo svobodo, se ne zaveda, da mu v resnici krati osnovno pravico, ki jo ima ta do vrednot, katere sta njegov oče in mati prejela z nalogo, da jih posredujeta novemu rodu. Tak človek uničuje lastnim otrokom dediščino, do katere imajo pravico že od spočetja. Pravico do ljubezni, pa tudi do pripadnosti družinskemu in narodnemu občestvu v naravnem ter verskemu v nadnaravnem redu, prinese vsakdo takorekoč na svet.
Včasih se zdi, kakor da bi nekateri starši gledali v ver-
(dalje na str. 5)
lila s svojim igranjem na klavirju. Igrala je »The Railway Cat«.
Peter Remec je recitiral občuteno Otmar Mauserjevo pesem »Mati«, Nejče in Marija Zupan pa sta v obeh jezikih povedala, kaj sta zapisala o svoji materi Arnold Schwarzenegger in Ken Walton, ravnatelj FBI.
In nato? Presenečenje! Nastopili so Zupanovi otroci Sandi, Jerry in David. Spremljaj jih je na kitari očka Nejče, ki jih je seveda tudi navadil. Zapeli so dve pesmi mamici na čast. V eni je mala Sandi pela gotove dele solo. Bili so odlični! Drugi višek sporeda! Pr0' svetarji bi jih poslušali še in če. Zahvalo vseh pa zasluži očka Nejče.
In kakor bi to naprej vedel je Brooklynški Jože tudi zanj napisal pesem z naročilom, da jo preberem na koncu drugega dela. Pisal je: »Slovenske mamice častimo vsako leto, očetov pa nikoli in vendar bi brez očetov ne bilo ne mamic oe otrok.«
Prebral sem pesem in poslušalci so je bili veseli. Je pril°' žena.
Končala pa je spored pianistka Elizabeta Solar. »TwiligN Reverie« je zaigrala odlično in lepo.
S tem je bila ura končana^ Naslednja bo — če Bog da " tretjo nedeljo v septembru.
Dr. Zdravko Kala11
Tončki Babnik za materinski dan
Tončka Babnik je še vecM0 mlada,
kuha, čisti, pere rada.
In ko ona se smeji, na drevju listje zadrhti, ptički pojejo mehko in zasveti se nebo.
Rodila osem je otrok, vesel je bil naš dobri oče Boš-Vsi so se že poročili, dobre druge so dobili.
Edini Tone še skrbi, da srečna hiša prazna ni.
Naj živi še mnogo mnogo te1 Babnik Tončka, naših mater cvet!
Nejče Zupan — oče, ki nima para
Nejče Zupan je možak, trden je njegov korak. Pokonci vedno se drži, prijazno gleda na ljudi.
Učitelj je in organist, v računalnikih pa specialist-Otroke vzgaja in uči, da v šoli so med prvimi-
Dober oče je in mož, nikdo v tem ni njemu kos-To je vsadil v njegov rod, nebeški Oče, dobri Bog. Gorenjska in dolenjska kri po njegovih žilah se vrti, zato je kot Gorenjec strog, ^ a kot Dolenjec dober do o r
In to dobro ve Marija, potomka trdnih Babnikov-Nej Nejče brani se aT zvU ’ nazadnje njena obvelja-Nejče, Nejče, Bog te blagoS in še mnogo, mnogo let
BrooklynSki •»
SLOVENSKI SPOMINSKI DAN
v nedeljo, 4. junija. Sv. maša ob 11.30 uri pri oltarju Lurške Marije na Providence Heights, Euclid.
t
V časten spomin vseh žrtev vojne in komunistične revolucije.	Narodne noše vabljene.
Zahvala Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. - V župniji Marije Vnebovzete so bile Prav lepe Binkošti in Materinski dan. Bilo je jutro brez dež-Ja. ko smo hiteli k deseti sv. maši. Mladina zadnjega oddelka Slovenske šole, to so sedmo in osmošolci, so spremljali na-kga župnika k oltarju. Dva osmošolca sta brala berili, ostali pa so imeli prošnje. Na koncu sv. maše je naš g. žup-n*k še posebej nagovoril to mladež, ki je soboto za soboto ~~ nekateri osem, drugi devet lot — hodila v sobotno Slovenjo šolo. Navduševal jih je, naJ se še naprej trudijo z znanjem slovenskega jezika ih naj ostanejo poslušni verniki katoliške Cerkve. Nato jim je razdelil diplome. Bilo je pet gra-duantov: 2 dekleti in 3 fantje: Karolina Valenčak, Anita Za-joc, Gregor Frank, Erik Kobal jn Edi Sedmak. Ta dan nismo imeli na programu kosilu, ker smo se že v soboto zvečer zbrali v Sterletovi restavraciji.
Ob dveh popoldne so bile v na§i Mariji posvečeni cerkvi litanije Matere božje, nato pa je kar lepo število prišlo tudi v ^rkveno dvorano.
Malo čez tretjo uro se je za-^r odprl in otroci so peli in djlamirali svojim mamicam.
pavzi pa so zaigrali igrico: ■litrček. Vsi so se vživeli v vlo-8e in zares lepo podali pravljično zgodbo: Ni denarja pri mši in ne kruha. Mati je napletla razne reči in z njimi poslala jta Jurčka v sosednjo vas. u°bil je poln koš moke, a do-ttov je ni prinesel nič. Domi-sliio se, da je veter spihal m°ko iz koša in Jurček gre Prositi veter, naj mu vrne ’Poko. Veter pove, da se ni Naučil zbirati pač pa samo raznašati. Ker se mu smili Jurček, npt da skrinjico s skrivnostnim ?Vončkom. Ko pri pogrnjeni ndzi pozvoniš, prinesejo vile in Palčki vsemogoča jedila in •jačo na mizo. Miza se je res napolnila in z njo je tudi sreča Prišla, da so napili Jurčku, Ptnici, ateku in končno vsem ntamicam v dvorani.
Hvala Vam, g. Rudi 1 svoje talente delite jntadino. Iskreno Vam ožjega varstva in blag r' vsem Vašem delu! Hvala tudi vsem ost£ u irtji, pri pecivu, v to j/1 .Vratih, vsem za pri ^c’vo, vsem, ki ste po k' Pripavi odra in dv < ’odi pri pospravi. H Pniku Johnu Kumš< orano in šolske prost vso podporo. Ameriš vmi za vse objavljene
Do anU ^avl°včiču za radijskih valovih.
oriHvi!la vam vsem, ki te .Va' vabilu in prišli r J'Psko proslavo. S svo 'nostje ste dali korajž zikaPr' očenju sloven
Pogovor z NT
INTERVJU NAŠEGA TEDNIKaI
Potrebna nam ^

fm
le cimvecia toleranca v medsebojnih odnosih
STRAN f- petek,
O 14. aprila 1989
EKSKLUZIVNI
2. aprila je bil dr. Janez Drnovšek izvoljen za kandidata za predsednika predsedstva SFR Jugoslavije. Meseca maja bo diplomirani ekonom prevzel najvišje mesto v državi in kot najmlajši predsednik Jugoslavije skušal bistveno vplivati na zmanjšanje dnevno večjega kupa nerešenih problemov, od katerih so gospodarstvo in mednacionalni spori, s Kosovom na čelu, tako rekoč le vrh ledene gore. Z novim predsednikom Jugoslavije se je pogovarjal urednik Franc Wakounig.
Naš tednik: Problemi, ki vas čakajo, so vse prej kot mačje solze: 400-procentna inflacija, kosovska drama. Vi ste zagovornik tržnega gospodarstva In proti ukrepom na Kosovem ste tudi nastopili. Sedaj ste na potezi?
Drnovešek: Jasno sem poudaril, da želim, da bi ti izredni ukrepi bili čim prej končani, da pravzaprav prevladuje moja splošna usmeritev, želja in priporočilo, da bi v Jugoslaviji umirjali nacionalna čustva in napetosti in da bi pozornost začeli usmerjati v druge stvari, predvsem v gospodarstvo, naš veliki problem. Predvsem gledam zdaj naprej in ne nazaj. Tisto, kar je to predsedstvo naredilo, je naredilo, moja želja je, da bi izredni ukrepi pač trajali čim manj časa in bi se stvari čim prej uredile. Upam, da se stvari niso že zdaj preveč zapletle.
Naš tednik: Kakšne so vaše šanse, da bi to umiritev pospešili?
Drnovšek: Moj namen je, da ustvarim konstruktiven dialog — v tem primeru z vsemi drugimi člani predsedstva in z vsemi drugimi narodi Jugoslavije. Torej moj predlog za umirjanje situacije in za konstruktiven pristop bo zelo jasen, in mislim, da je razviden že iz mojih sedanjih nastopov.
Naš tednik: Vi ste torej za odpoklic vojske Iz Kosovega?
Drnovšek: Upam, da bo do tega kmalu prišlo in da bojo čim prej začele delovati politične rešitve. Ne dajem pa sedaj nekih konkretnih izjav, do kdaj naj bi to bilo izvedeno. Izražam predvsem željo, da bi do tega čim prej prišlo.
Naš tednik: Vi ste za sodelovanje z Evropo, ste za demokratizacijo odnosov v družbi, to je tudi slovenska pozicija. Na drugi strani države pa je Srbija z ustavo z dne 28. marca 1989 napravila tako rekoč korak nazaj v centralizem. Kako boste usklajevali ta nasprotja In kako naj Jugoslavija ujame korak z Evropo?
Drnovšek: Predvsem želim, da bi prišlo do bolj tolerantnega dialoga v Jugoslaviji, da prekinemo s sedanjo prakso medsebojnega obtoževanja, diskvalifikacij, potenciranja razlik. V tem smislu bom skušal situacijo predvsem umirjati tako, da se bomo zavedali dejstva, da smo si v marsičem različni, a da ne bomo teh razlik postavljali na vrh in v ospredje medsebojnih odnosov, ampak bomo z njimi živeli. Skratka, čim večja toleranca v medsebojnem dialogu.
Prepričan sem, da si tudi drugod po Jugoslaviji to želijo, Slovenci si to vsekakor želijo, ker so to pokazali s svojim izjavljanjem na volitvah. Jaz sem ves čas nastopal dokaj umirjeno, s poudarjanjem tega, da si na vsak način želimo v Evropo, da želimo demokratizacijo, da pa želimo konstruktivno urediti odnose v Jugoslaviji in ponuditi toleranten dialog. Vse to seveda z velikim upanjem, da bo to možno in da bomo za dialog našli partnerje.
Naš tednik: Kako upate v enem letu izpeljati svoje načrte in najti dober odnos do Srbije, ki Je le največja republika v državi?
Drnovšek: Optimist sem in mislim, da se bo Srbija konstruktivno vključila v reševanje jugoslovanskih problemov, predvsem gospodarskih. Večkrat so njeni predstavniki zagotavljali, da podpirajo tržno usmeritev. Upam, da bomo v kon-sensu probleme vsaj umirili in da je v ospredju reševanje gospodarskih problemov in umirjanje nacionalne napetosti.
Naš tednik: Iztočnica je nacionalna napetost. Marsikaj, recimo bomba v Osijeku, kaže na to, da grozi nevarnost pravega požara med narodi Jugoslavije.
Drnovšek: Želim, in na to bom skušal vplivati, da bi zagotovili čim bolj pravično delovanje države, pravnega sistema. Zdi se mi, da je v tej fazi pomembno, da ne bi z nekimi prenapetimi ukrepi še bolj razburkali strasti in povzročili kontra-reakcije.
Naš tednik: Skupnost Alpe-Ja-dran je v Jugoslaviji ponekod naletela na zelo pikre reakcije in odnos sedanjega predsedstva do nje tudi ni bil najbolj dobrohoten. Tu je še Evropa. Kaj boste skušali vnesti v evropsko plat diskusije?
Drnovšek: Na vsak način, skupnost Alpe-Jadran je izredno pozitivna. Prepričan sem, da neka nasprotovanja, ki so zdaj bila v Jugoslaviji, nimajo globljih vzrokov, ampak je bolj šlo za spremljajoče reakcije nekih drugih političnih nesporazumov. Prepričan sem, da bi ob nekem umirjanju politične situacije v Jugoslaviji ne bilo nobenega problema za nadaljnje sodelovanje v DS Alpe-Jadran. Kot veste, je moj namen, da sprožim takoj aktivnost za čim prejšnje vključevanje Jugoslavije v EFTA in za sodelovanje z Avstrijo in z drugimi državami. Pri tem bomo seveda močno računali na pomoč Avstrije.
Naš tednik: Jugoslavija je sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, katere bistveni sestavni del je prav člen 7 in tako ima vaša država neke vrste funkcijo zaščitne sile za Slovence na Koroškem in Štajerskem in za gradiščanske Hrvate. Kako pozorno boste, predvsem še kot Slovenec, sledili razvoju Slovencev v zamejstvu, tu mislim na Italijo, Avstrijo in Madžarsko?
Drnovšek: Skušal bom za to vprašanje najti čim več časa. Prepričan sem, da bomo čimprej vzpostavili komunikacijo, da bi probleme razčistili.
Naš tednik: V Romuniji živi močna srbska narodna skupnost, ki jo sedaj, kot vse druge narodne skupnosti v tej državi, uničujejo. Jugoslavija je z Romunijo doslej imela zelo moderaten odnos. Ali boste v tem oziru kaj spremenili?
Drnovšek: V predsedstvu se bom zavzemal za čim odločnejšo podporo Jugoslavije človekovim pravicam, znotraj in zunaj države,
in s tem v zvezi bojo moja stališča zelo principielna.
Naš tednik: Kje je Rubikon, ki ga predsednik predsedstva, Drnovšek, ne bo prekoračil?
Drnovšek: Zame bo pomembno to, da bi se sedanji negativni trend v gospodarstvu in politiki zaustavil. Seveda je težko pričakovati, da bom kar v vseh točkah dosegel svoje cilje. A če bomo vsaj v nekaterih točkah le uspeli, če bomo na neki način le usmerjali situacijo v državi, se dogovorili za poteze v smeri Evrope in se začeli resno ukvarjati z gospodarstvom, bom na vsak način vztrajal, in to kljub problemom, čeprav nekatere točke še ne bi bile dosežene.
Seveda, če pa bom čutil, da se stvari nikakor ne premikajo, da se sedanji trendi nadaljujejo in da jih z nobenim delovanjem ni možno spremeniti, potem bo treba razmišljati o posledicah in svojem nadaljnjem delovanju.
Naš tednik: Kaže, da bo Nemčija le uvedla vizo za Jugoslovane, kar bi bil nov udarec zbližanju Jugoslavije z Evropo. Na drugi strani pa bi naj menda kar trije milijoni Jugoslovanov najraje emigrirali. Torej, ugled firme Jugoslavija bo treba pošteno popraviti, in to zunaj in znotraj . . .
Drnovšek: Strinjam se z vami in upam, da že moja izvolitev kaže na to, da je to prvi znak popravljanja ugleda Jugoslavije v tej smeri — to je večja gospodarska uspešnost, demokratizacija, odpiranje proti Evropi. In upam, da bo Evropa tudi ustrezno reagirala, naredila svoje in se ne bo zadovoljila s tako enostranskimi ukrepi, kot je uvedba vizumov, ki problemov nikakor ne rešujejo, nivo pa tudi ni v skladu s principi zavzemanja za človeške pravice in enakopravnih odnosov, za katere smo se že pred časom dogovorili.
Naš tednik: Hvala lepa za razgovor.
Z obžalovanjem spremljamo napade na slovenski narod
Novice zadnjih mesecev iz Slovenije in Jugoslavije nas po eni strani presenečajo, po drugi pa zaprepaščajo. Najprej nas je presenetila slovenska odjuga, ki se kaže v revijah in časopisih, vendar ne samo na besedni ravni, saj je v zadnjem letu dni nastalo več političnih gibanj in zvez, ki si — sicer počasi in previdno — odpirajo vrata v pluralizem. Prebuja se dolga leta zakr-njena politična misel, ki se pravzaprav nikoli v slovenski zgodovini ni mogla prav razviti, prebuja se kritičnost, smisel za politično debato, sproščenejši odnos do oblasti, zavest državljanskih pravic... Še naprej bi lahko naštevali pozitivne pojave v slovenski družbi, ki spremljajo negativne pojave gospodarske krize, s katero so navsezadnje povezani, še naprej bi se navduševali nad pozitivnim razvojem slovenske družbe, da ne bi istočasno bili prisiljeni slediti in spremljati še druge pojave,
ki se porajajo na jugoslovanskem jugu in ki — hočeš nočeš — vplivajo na dogajanja tudi v Sloveniji in ji krojijo usodo.
Globoka gospodarska kriza je na jugu razkrila tleče napetosti v mednacionalnih odnosih, ki so se naglo razplamtele v pravi grozeči požar. Kot je ves svet v pričakovanju gledal na dogajanje na Kosovu, na manifestacije v Beograd in na slovensko solidarnost z albansko manjšino-večino, smo pripadniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji z obžalovanjem spremljali napade na slovenski narod, na slovensko politično vodstvo, celo na slovenske proizvode, to se pravi na slovensko gospodarstvo, ki je v vsej zgodovini Jugoslavije vendarle veliko prispevalo k skupni blaginji. Vse to in marsikaj drugega pretečega v sedanji jugoslovanski stvarnosti nam kvari zadovoljstvo zaradi pozitivnih premikov, o katerih smo govorili na začetku in zaradi katerih smo si želeli, da bi bodoči razvoj Jugoslavije in Slovenije v njej potekal mirno in brez pretresov.
(Objavljeno v tržaški »Mladiki« štev. 2/3 1989.)
Ha-Hec-Hi-HO'Humor!. r> ^
Skuhali ali pogrel
MEGAN
MODROVANJE KAR TAKO
Nekateri me sprašujejo, kako da še pišem, ko pa je vendar sneg že zdavnaj skopnel. Pa nisem nikjer trdil, da bo s snegom skopnela tudi ta kolona, pač pa je bilo rečeno, da »se zna zgoditi, da bo sneg prej skopnel, kot pa bo meni zmanjkalo gradiva.« In ravno to se dogaja. Ampak vse ljudi zadovoljiti...
Več ali manj isti ljudje se zanimajo tudi za čas, kdaj se bom upokojil. »A boš šel z 62. letom, ali pa boš čakal do 65?« me sprašujejo. 2e kar vem, naj se odločim tako ali drugače, za vse ne bo prav! Pavle, moj šef, pravi, da ne ve, kako bo šlo brez mene, ampak čimprej bi rad poskusil (sic!). Siliti pa me noče, sam naj se odločim! (Zvedel sem tudi, da so me po Novem letu nameravali nadomestiti s kompjuter-jem, pa nikakor niso mogli ugotoviti, kaj pravzaprav delam. Pa to so najbrž bili le hudobni jeziki!)
Zdaj pa je tako: Če se odločim, da bom še tri leta delal in medtem ali kmalu nato umrem, ojoj, kaj bodo ti ljudje govorili!
»Lačen je bil denarja pa mu ni ratalo! Kako lahko bi užival vsaj teh par let, ko bi bil pameten! Ali ni vedel, da ne bo ničesar sabo nesel?« In tako dalje. In tako dalje! V pogrebnem zavodu bodo začeli, nato pa nadaljevali na Pristavi in v Baragovem ali Slovenskem domu. Torej, kaj naj naredim?
Pa mi je nekaj šepnilo na uho: »Ženo vprašaj za nasvet!«
Saj res, ženo! Samo to ne vem, ali mi je to šepnil moj angel varuh, ali pa kdo drugi. Prav zdelo se mi, da sem narahlo zaznal duh po žveplu, siguren pa nisem.
In kaj mi je svetovala žena? »Delaj,« je rekla, »in pazi na zdravje, da boš dolgo živel. Tako bodo morali vsi priznati, da si se pravilno odločil. Na zdravje pa se najbolje pazi tako, da zavživaš pravo hrano. Če ne boš nikdar več sitnaril za meso, ti bom vsak dan kuhala žgance, zelje, repo in razno drugo zelenjavo. Pijačo boš pa tudi moral pustiti, ker sem nekje brala, da ta povzroča visoki krvni pritisk.«
Tako je torej s to rečjo, zdaj me pa ima firbec, ali mi je tisti nasvet res šepnil moj angel varuh, ali pa sam skušnja-vec...
Po hudim prepiru reče žena možu: »Še eno zini, pa bom vdova!«
Mali oglas: »Iščemo človeka za delo na modularnem reaktorju za nuklearno fisijo izotopov na trifaznem fotosin-tetizerju za ciklostronski uran. Izkušnje niso potrebne.«
- Mahnil sem po glavi vlomilca I Kje pa Je očka?
Zena zaradi gripe v nedeljo ni mogla v cerkev, pa je tja poslala moža in mu naročila, naj dobro posluša župnikovo pridigo, da ji jo bo potem ponovil doma. Ko se mož vrne, pove: »Govoril je o grehu.«
»In kaj je rekel?«
»Bil je proti.«
Strog in nepriljubljen šef se hoče ob svoji petdesetletnici malo prikupiti delavcem. Za nasvet vpraša ženo: »Rad bi pripravil nekaj, kar ne bi bilo preveč drago, o čemer bi poročali časopisi in bi bilo mojim delavcem v veselje. Kaj mi predlagaš?«
»Vzemi vrv in se obesi!«
»Kdaj so bile prve volitve po komunističnem vzorcu?« »V raju, ko je Bog postavil Evo pred Adama in mu rekel: 'Tu imaš, pa izbiraj'!«
JURJEVANJE V LJUBLJANI
Potem, ko je bil v Ljubljani aretiran Janez Janša, so zagovorniki demokratizacije slovenske družbe napovedali javno zborovanje. Oblasti so zborovanje prepovedale, tisti pa, ki so zborovanje hoteli, so našli iznajdljiv način, kako ga uresničiti. O tem poroča članek, ki sledi. Ur.
Od 21. junija do 8. maja je skorajda leto dni. In v tem času se je zgodilo tretjič: množica se je zbrala na Trgu osvoboditve (= Kongresni trg, op. ur. AD) v Ljubljani, kot običajno ob 18. uri; zbrala se je pod parolo Svoboda četverice — svoboda nas vseh! Proti mi-litarizaciji — za človekove pravice! Tako je namreč bilo še nekaj dni pred 8. majem poimenovano protestno zborovanje, ki pa se je po nerazumljivi prepovedi s še bolj nerazumljivimi razlogi »prelevilo« v javno in razširjeno sejo predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije.
Za začetek, preden začnemo segati govorcem v usta in preden povlečemo črto, samo tole: kot je zapisal Danilo Slivnik v Delu, »so se tisti, ki so pred odhodom na zborovanje morebiti razmišljali o tem, da bi po zgledu zahodnih (ali pa vzhodnih) .svinčenih razmer1 vzeli s sabo za vsak primer staro motoristično čelado ali pa oblekli vsaj dober dežni plašč, brez potrebe obremenjevali.« Najpreprosteje: tepeža ni bilo, kamenje ni padalo, še žvigal skorajda ni nihče, tako da so vsi, ki so bili po službeni dolžnosti na Trgu osvoboditve (pa najbrž jih ni bilo prav malo), ostali brez dela.
V več kot desettisočglavi množici se je najlaže prepoznalo člane predsedstva slovenskega mladinskega predsedstva — po priponkah, ki pa so jih imeli tudi tisti, ki so poznali kakšnega od organizatorjev in so se lahko zrinili mimo za delo neverjetno požrtvovalnih redarjev ob »tribuni«.
Začel je Jože Školč, predsednik republiške konference ZSMS, ki je že v prvem stavku izrazil nestrinjanje, nezadovoljstvo in celo ogorčenost zastran nezaslišne ignorance, prezira, s katerim so najvišji državni in sodni organi prezrli vse argumente, dokaze, pritožbe in zahteve v zvezi s politič-no-sodnim škandalom, bolj znanim pod imenom ljubljanski proces oziroma proces proti četverici.
Morda so še najbolj pozve-nele njegove besede, da mladinci (ki so bili botri zamenjave prepovedanega zborovanja z javno in razširjeno sejo predsedstva) s takšnim srečanjem Slovencev in prebivalcev Slovenije ne izražajo državljanske nepokorščine, temveč prav nasprotno — državljansko pokorščino; pokoravajo se načelu in dolžnosti zagotoviti ljudem osnovne državljanske pravice, pokoravajo se ustavni pravici do svobode mišljenja in zborovanja.
In ko je Školč izustil še pokoravanje tisti Voltairovi maksimi, s katero se je na svojem začetku dičil zeleni Jurij demokratične slovenske pomladi (ki pravi: »Tudi če se s teboj ne strinjam v vsem, pa bom storil vse — tudi dal svoje življenje, da bi ti omogočil svobodno povedati, kaj misliš,«), je množica morala pobrskati po možganih: le kdo je ta zeleni Jurij demokratične slovenske pomladi. Že vem! Zanimivo, kako so si bila podobna imena, ki so jih pobrala moja ušesa!
Toda Jože Školč je bral dalje: »...ne bomo dopustili, da bi se naša pomlad končala kar tako..., nihče nima pravice samovoljno odrejati naši prihodnosti..., prepoved današnjega zborovanja pomeni tisti način političnega dela, proti kateremu smo se s skupno in plebiscitarno podprto izjavo zavzeli domala vsi politični in družbeni subjekti na zborovanju v Cankarjevem domu..., če smo se danes vendarle zbrali, to ni posledica sistemsko zagotovljenih pravic..., gre za zvitost, za luknjo v mreži zaprte oblasti. Toda to ne velja le za današnje zborovanje: če dobro pogledamo, zbode v oči, da gre pri ljubljanskem procesu, v vseh primerih reševanja problemov in zagat v zvezi s tem procesom in usodo štirih obsojencev za natanko isto: za iskanje in izrabljanje lukenj v gosto tkani železni zavesi represivne zakonodaje...«
Takoj ko je predsednik mladih končal, je napovedal drugo točko dnevnega reda: pregled najpomembnejših dejavnosti predsedstva RK ZSMS ob ljubljanskem procesu. Roman Lavtar, množici sicer po imenu manj znan od svojega predhodnika, je s kleno in jasno besedo nanizal te dejavnosti od podprtja temeljnih zahtev Odbora za varstvo človekovih pravic, prek forsiranih razprav v najvišjem organu oblasti — skupščini SRS —, do zahtev po preložitvi kazni
in pojasnitve vseh okoliščin in sploh poteka ljubljanskega procesa.
Po 35 minutah je bilo javne in razširjene seje predsedstva slovenske mladinske organizacije konec. Slovenski oktet ni zapel. Na »odru« tovornjakov, s katerega so odvili mladinsko preprogo, so se zvrstili Igor Bavčar, France Tomšič, Dimitrij Rupel, Franc Miklavčič, Viktor Blažič, Vladimir Seks in zadnji, Tone Pavček. Ta je prvič javno predstavil Majniško deklaracijo. Zavesa je padla.
Kaj lahko ugotovimo? To, da
•	je zborovanje (to besedo uporabljamo zato, ker nam je bolj v ušesih kot javna in razširjena seja predsedstva republiške konference ZSMS) minilo brez visoko nad glavami dvignjenih ali pod koleni spuščenih barvnih oziroma črnobe-lih fotografij,
•	na zborovanju ni bilo ni bilo sendvičev in soka, najbrž zato, ker je bilo po kosilu,
•	nismo opazili večjega števila transparentov in ob njih v zrak molečih rok,
•	nihče ni (vsaj glasno) prepeval revolucionarne pesmi,
•	je govorcem v njihovih nastopih manjkalo »zborovanj-ske patetike« in »prišepetoval-cev«,
•	na zborovanje niso vozili posebni vlaki ali avtobusi,
•	je bilo ploskanja manj, ( kot smo vajeni, tako da se je vse skupaj končalo v dobri uri,
•	je promet (cestni, železnI' ški, vodni, zračni) v času zborovanja nemoteno potekal,
•	so bili zborujoči naslednji dan na svojih delovnih mestih in da je bil torej strah pred bogvečim, še najmanj pa pred podobnostjo s Šolevičevimi »akcijami«, okrog votel, znotraj pa ga ni bilo. »Motijo s£ tisti, ki mislijo, da prepovedi in represija tu lahko kaj oprU' vijo. Moč in trdnost neke °' blasti ne izhajata iz tega, da vsi enako mislijo, da se ji vs* ^ vsem pokoravajo, temve
(dalje na str. 6)
Kako reči “Edina Z.D. letalska družba v Jugoslavijo’’ v angleščini. “Pan Ant.’’
Cleveland to Belgrade
Daily.........6:30 pm Flight 564
(except Wed., Sun.)
Cleveland to Dubrovnik
Daily.........6:30	pm Flight 564
For reservations and information call your Travel Agent or Pan Am at 1-800-221-1111.	_
Kanadska Domovina
Bo z novim stoletjem zašla rdeča zvezda komunizma?
Toronto, om. - to se mi
trenutno zdi bolj važno vprašanje kot polemika, zlasti še, ker se dogodki v vzhodni Evropi in celo v sami matični domovini marksizma — imperialistični Sovjetski zvezi — zadnje čase pa še posebej na Kitajskem, z nepredvideno naglico odvijajo in grozijo uničiti doktrino o »brezrazredni družbi« in obstoj komunističnih režimov po vsem svetu. Je to pričetek konca komunizma, kakršnega smo do sedaj poznali? de končno demokracija, ki je bila tem narodom s krvavimi komunističnimi revolucijami odvzeta, na zmagoslavnem pohodu? Tako izgleda. Ljudstva so sita rdečih nasilnežev in pijavk, ki jim s silo naprtujejo svojo nemogočo marksistično dogmo o »socialni pravičnosti *n bratstvu«, pa pri tem ne upoštevajo velikih človeških in uiaterialnih izgub. Ni mi treba uavajati zgledov zato, saj je naša Slovenija zadostna priča, kaj in kakšni so sadovi komunizma.
Razrvano gospodarstvo, na-rodnokulturno in moralno Propadanje, brezciljno in ^rezsmotrno tavanje v megli je doseglo svoj višek. Stare vrednote zadobivajo med ljudstvi svoj prvotni pomen in značaj, Posebej svoboda in demokra-c>ja. To dvoje je neločljivo, ker iz svobode izteka vse dru-8°> tudi demokracija. Komunizem si je »svobodo« in »demokracijo« le besedno prisvojil in jih po svoje tolmači, kajti Prave in resnične svobode in demokracije ne pozna in se je ludi ne želi, ki bi to pomenilo nJegov (komunizma) konec.
Mislim, da Mihail Gorbačov v svojih privatnih trenutkih večkrat razmišlja, ali je s svojo ^glasnostjo« in »perestrojko« °dprl Pendorinovo skrinjo in s tern sam pričel razkrajanje komunizma. Kdo ve iz kakšnega navdiha je to storil. Tega evo-ucijskega procesa se pa ne bo a!° več ustaviti, razen s ponosnim nasilnim pobijanjem in 'nternacijami masovnega ob-S?a ^'taiskem Je bilo do £ aJ vidno, da si kaj takega °ntunistične oblasti ne more-v° tvegati. Izzvale bi splošno Stai° vsega ljudstva. Komu-! l2em pa nikoli ni bil raciona-
m se kaj takega lahko še 8°di. Bližnja bodočnost bo to p°kazala.
: ,Uch v naši rodni domovini J demokracija na pohodu. Si-r Je še v povojih in ji sam ko-unistični režim botruje, kot na 0 slučaj na Madžarskem in » °ljskem. Kakšne vrste na^? ^em°kracija« bo iz tega nie q3! ^ Pa 0^prto vpraša-Pr>. a 80 komunisti vseskozi k” n,i ° neki »ljudski demo-njjhCIJ1<<’ k' Pa je veljala le za
°vo rdečo kliko, narodu jo
pa še povohati niso dali. Na dolgo in široko se piše o »demokratizaciji«, med tem pa si režim zakopuje pete v zemljo in na vsak način hoče ostati na oblasti, četudi mora pri tem storiti korak nazaj. Saj pravi staro komunistično pravilo: korak nazaj in dva naprej!
Pri tem mi je prišla na um šala, ki sem jo pred leti slišal o tem komunističnem pravilu: »Veš, zadnjič v tistem snegu sem bil na poti domov in za vsak korak, ki sem ga storil, sem šel za dva nazaj,« je kolega pripovedoval svojemu prijatelju.
»Ja, zlomka, kako pa si potem prišel domov?« ga je vprašal prijatelj.
»Enostavno! Obrnil sem se v drugo smer kot da grem od doma,« mu je svojo tehniko odkril drugi.
Pa šalo na stran. Stvari, ki se v komunističnem zaledju odigravajo, so preveč resne in zgodovinsko preveč pomembne, da bi se o tem šalili. Bodočnost milijonov ljudi je na tehtnici. Se bodo te mase pogreznile nazaj v dobo nasilja in krvi, ali se jim z bledenjem rdeče boljševiške zvezde odpirajo nova obzorja resnične svobode in demokracije? Eno in drugo je možno. Optimistič-
no moramo verovati, da se bo iz sedanjih ljudskih razmahov spočelo novo upanje, da bo rdeča komunistična zvezda v novem stoletju za vselej zašla in da jo bo nadomestilo sonce svobode za vsa ljudstva in narode, ter za vsakega posameznega zemlja, ki teži po toplini takega sonca.
Novo stoletje — ki ni več daleč — bo prineslo velike zgodovinske premike. Daj Bog, da bi v teh premikih naš narod ne bil zmlet in izbrisan iz površja zemlje, in da bi se ob zaključku 21. stoletja še slišali slovenska beseda in pesem. Na tem delajmo in za to prosimo našega skupnega in vsemogočnega Očeta v nebesih.
Otmar Mauser
»AMEN!«
TORONTO, Ont. - To je vse, kar mislim dodati k izjavam g. urednika A.D. na dopis ge. Cvetke Kocjančičeve (»Otmar Mauser in kanadsko-slovenski pesniki«, K.D. 16. maj 1989).
Ker vidim, da dobra ga. Cvetka ne bere »Meddobja« (literarna nublikacija Slovenske kulturne akcije v Argentini), še manj pa so ji znani »Zborniki Svobodne Slovenije« od prav tam, je brezplodno spuščati se z njo v nadaljnjo polemiko. Sicer pa ji je g. urednik povedal bolje in več, kot bi ji jaz.
Otmar Mauser
KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JUNIJ
4. — Društvo SPB Cleveland priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pfi Lurški Materi božji na Chardon Rd., Euclid, O.
4. — Otvoritev Slovenske pristave, na SP.
4. — »Prijatelji Slov. nar. doma na St. Clair Ave.« priredi »brunch«, od 11.30 do 2. pop.
11. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski prisatvi. Sv. maša na S.P. opoldne, nato piknik. 17. in 18. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za pobite Slov. domobrance in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
25. — Piknik ohijske KSKJ
federacije na farmi sv. Jožefa na White Rd., Willoughby Hills, O. Igrajo »Button Box Players«.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi prvi piknik na svoji pristavi.
JULIJ
1. in 2. — Pristavska dneva, na Slovenski pristavi.
1. in 2. — Slomškov krožek prireja romanje v Lemont.
9. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Začetek piknika s sv. mašo ob 12. uri opoldne.
9. — Misijonski piknik MZA
v Milwaukeeju, na pristavi SKD Triglava.
9. — Zbor Slovenska Pesem vabi na piknik v parku Sv. Jožefa v Jolietu, od opoldne do 8. zv. Igrata Vinko Rigler in ansambel Dediščina od 4. pop. dalje.
14., 15. in 16. — Fara Sv. Vida priredi poletni festival.
22. — Nevburški dan na ADZ letovišču v Leroyu, O. Ob 4.30 pop. polka maša, igra Johnny Vadnal orkester.
30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Tony Klepec orkester.
AVGUST
6. — Dan upokojencev na
na Slovenski pristavi.
13. — Slov. šola pri sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi.
13. — ADZ priredi Družinski dan piknik na svojem letovišču v Leroy, O.
13. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik na svoji pristavi.
Ameriška Domovina je Vaš lisi!
Slovenec sem, je mati d’jala
(Nadaljevanje s str. 2)
ski vzgoji vsaj nekako koristno zavarovanje, ki naj ga ima otrok za »drugi svet«, medtem ko se jim zdi narodna vzgoja v zdomstvu brez vsake praktične koristi in zato nepotrebna. Pozabljajo, da je vera le pot do ljubezni, ki nikdar ne išče le sebične koristi. Sicer pa, ali je mogoče ljubiti Stvarnika pa prezirati njegov red in stvarstvo, v katerega nas je postavil On? Ali je mogoče moliti »zgodi se Tvoja volja«, pa bežati pred poslanstvom in pred križem, ki smo ga prejeli po Njegovi dobroti skupaj z življenjem, z družino in z drugimi darovi sredi konkretnih zgodovinskih in kulturnih razmer?
Odtod poudarek, ki ga je dala škofovska sinoda v Rimu leta 1980 družinskim pravicam, katere ponovno našteva sv. oče v že omenjeni okrožnici, kjer beremo, da ima družina med drugimi tudi pravico, »da vzgaja otroke ustrezno svojim lastnim verskim ter kulturnim izročilom in vrednotam.« (46, 3) Družina je namreč po božjem načrtu »temeljna celica družbe ter nosilka pravic in dolžnosti še pred državo ali katerokoli drugo skupnostjo.« (46, 2)
»Prihodnost človeštva«, pa tudi slovenstva tako doma kot v svetu, »gre preko družine«, (86, 2) kateri naj države služijo ne pa zatirajo njeno naravno bogastvo.
Ko se mladi slovenski zakonci v zdomstvu odločajo za usmeritev vzgoje svojih otrok naj ne pozabijo, da ustvarjajo novo družino, katere pravice segajo v globino božjega, to je naravnega reda in njegovih zakonov, ki so daleč nad vsemi drugimi zakoni. Zavedajo naj se, da bodo otroci sad njihove ljubezni, ustvarjeni po božji podobi in s tem deležni pravic in časti, ki so lastne vsaki osebi, ter da so člen rodu, na katerega smejo biti ponosni.
Samozavestne družine, ki bodo koreninile v naravnih vrednotah pa usmerjale svojo rast k Viru vse ljubezni, bodo kos prikritemu in tudi grobemu nasilju, ki jih lahko še čaka v prihodnosti.
Krščanski družini, ki temelji na zakramentu zakona, pa pripada po besedah Janeza Pavla II. še na poseben način tudi »družbena naloga, ki je sicer lastna vsaki družini.« (47, 1) Ta »družbena in politična vloga družine, je del tistega kraljevskega poslanstva, poslanstva služenja, ki so ga krščanski zakonci postali deležni po zakramentu zakona.« (47, 2) Gre za nalogo, ki se ji mož in žena, kot pravi papež, »ne smeta odtegniti«, kajti prejela sta milost, ki ju pri njenem opravljanju »podpira in osrečuje«.
Seveda drži to tudi za družine v zdomstvu, ki morajo vršiti svojo nalogo na način, ki je njihovemu izrednemu položaju primeren. Kajti »družine, ki so iztrgane iz svojega kulturnega ali socialnega okolja,... družine beguncev in izgnancev,« (77, 3) ki se morajo »zoper svojo voljo pod najrazličnejšimi zunanjimi pritiski boriti z objektivnimi težavami,« (77, 1) potrebujejo še posebno velikodušno razumevanje in skrb, »da bo upoštevana njihova kultura in identiteta.« (77, 4)
Identitete, tako osebno kakor občestvene pa ni mogoče graditi in ohranjati od zunaj; vedno je sad le osebnega napora, osebnih odločitev in osebnega vrednotenja. Družina postane to, kar je, kadar sta oče in mati res to, kar sta, in sicer z veseljem, s hvaležnostjo in s ponosom.
Podobno bo tudi naša zdomska skupnost ohranjala in krepila svojo identiteto le iz svoje notranjosti, ne glede na pohvale ali nasprotovanja, ki prihajajo od zunaj. Kdor je pretirano odvisen od zunanje graje ali odobravanja, pa najsi gre za osebo ali za narod, bo kmalu prenehal biti samostojen družbeni subjekt.
Bomo to, kar smo, dokler bomo zvesti sebi in svojim gojili resnične vrednote, dokler bo iz zavesti medsebojne odgovornosti rasla med nami vzajemnost, ki je družbeni izraz ljubezni.
Ko so nam mamice prepevale »Slovenec sem...« in s tem polagale temelj naši osebnosti, so se naslanjale na isto naravno pravico kot tedaj, ko so nas učile delati prvo znamenje križa.
Ta temeljna družinska pravica je v obeh primerih ista, kajti isti Stvarnikov red je vtisnjen vsemu stvarstvu. Med naravno vrednoto narodnosti in nadnaravno vrednoto vere vlada sicer neskončna razdalja, a kljub temu sta kot vrednoti med seboj skladni, kajti del sta istega božjega načrta. Redno cerkveno učiteljstvo nam to potrjuje.
Ko nas skrbi prihodnost, družinska in narodna, je prav, da se spomnimo koncilskega svarila, da je »v nevarnosti prihodnost sveta, če se ne bodo prebudili bolj modri ljudje,« (8, 4) ki bodo sposobni spoznavati, vrednotiti in razločevati »prave načine, kako uresničiti samega sebe v skladu s svojo izvirno resnico.« (8, 5) Rešitev družbe, tudi naše, je tedaj v vzgoji vesti ter v poglobitvi in utrditvi osebnosti z vsemi njenimi posebnostmi, kar je v prvi vrsti naloga vsake posamične družine.
Naloga ni lahka, a je mogoča v povezaSkBž božjo Modrostjo, ki pomeni globoko skladnost vgwPwednot, katere nam je podaril Stvarnik.
MARKO KREMŽAR
Svob. Slov., 18.5.1989
POVEST
Grče
Spisal SLA VKO S A VINŠEK
Nadaljevanje
Težko se je poslovila Liza od groba, ki je bil tako obrnjen, da je gledal v Podsmreč-je. Nehote je sledila mlada smeri groba in se ozrla v gmajne in senožeti pod Srednjim vrhom in v duhu je vstal pred njo bledi obraz starega Vrša-na, ki se je je ogibal kakor kače in je niti v lice ni pogledal, če sta se srečala.
Ali brž si je šla Liza z roko čez obraz in oči, kakor da hoče odpoditi boleči privid, in se je obrnila proti izhodu pokopališča. Spokojno se je vanjo razlila ugašajoča luč v Pišenci in vsa je bila omamljena od bleščave Razora in Prisanka in rdečih Križkih podov ter Špika, ki so vsi zrli vanjo iz popoldanskega sonca ter ji dajali upanja, trdnega, kakor so trdne njihove skale in peči.
Ko je Liza z otrokom v naročju, ki je bil že utrujen in se ni maral loviti ob materini roki, prišla mimo farovža, je stal na vratih župnik Mihael in zrl na cesto. Ko je zapazil Lizo, jo je poklical:
»Liza, pojdi sem!«
Stopil ji je naproti prav do ceste, vzel ji otroka iz naročja, ga stisnil v svoje nerodne roke in ga odnesel v farovž, kjer je v veži klical:
»Franca, prinesi kaj za Kle-menčka!«
Nato je odprl vrata v sobo, vstopil najprej sam pa počakal, da je prišla za njim Liza. Vrnil ji je dete, pokazal stol in dejal:
»Sedi, Liza!«
Ko je Franca prišla in odšla in se je Klemenček spravil nad slaščice, se je po sobi korakajoči župnik ustavil pred Lizo, ki je tiho ihtela v robec:
»Kaj bi se cmerila vedno naprej in naprej! Ali ga obudiš?«
Stopil je spet po izbi in postal pri oknu:
»Viš jo, Mana je tudi še tu! Bi šla rada z njo?«
»Z Mano? — Ne vidi rada, če se ji pridružim!«
»Kakor stari ni, ni dosti boljša! Pa ženska!« je pomodroval župnik, spet hitel po sobi in nakrat zarenčal v tišino:
»Babe!«
Jurjevanje v Ljubljani
(nadaljevanje s str. 4) samo iz njene sposobnosti in poguma, da odpre prostor za razlike, za njihovo demokratično soočanje, da jim suvereno zagotavlja svobodo in enakopravnost.« Tega si tokrat o-blast ni upala, tudi sama ni prišla na zborovanje, in — zgrešila. Dialogi pa se bodo zagotovo še nadaljevali, ker so še taki, ki jim bodo odpirali prostor. Pa tudi slovenska pomlad se ne bo končala kar tako.
Darja Verbič
Naša Slovenija, maj /989
Ustavil se je pred otrokom, ki se je mašil s slaščico:
»Le jej, Klemenček, da boš očeta dorastel!«
Koj pa je udaril v drugo smer:
»Vedno manj ga razumem, Vršana norega! Zdaj je ponorel povsem! Niti zine mi ne nazaj, riti pogleda ne da vame. Umel sem mesec, dva, tri, tudi štiri še in držal nazaj druge, vašega starega in Mano. Pa sebe samega. Naj se kuha v njem, naj se razgnoji in razboli, sem dejal. Ko bo povsem razgnojeno, bo nesnaga iztekla, se mu bo odprlo in bo dal k sebi. Pa se ni in se še ne bo! Zakrknil se je pred milostjo božjo, zato je tako!«
»Včasih zgine in slišimo ga jokati na glas in klicati Klemena,« je dodala mlada žena.
»Seveda, zdaj nori in kriči za njim, prej ni znal! Pa ga je
prav tako ljubil kakor zdaj mrtvega! Povem ti, Liza: še premalo tuli, še premalo divja! Kadar ga bo prav ujedlo, bo buril in vihral ves teden ali dlje! Potlej bo dobro. Viš, tega čakam že vse mesece. In dokler se ne bo to zgodilo, ne bo bolje!«
Liza je spet zaihtela:
»Ne jokaj! Pameti je treba, pameti, ne solza! — Ni še vse izgubljeno in vse se bo obrnilo, vem, Liza! Samo pravi čas mora priti. Ko bo spoznal, bo dobro in bo ugnan. Ni kakor so druge ljudje, četudi trdi in grčavi. Je hujši; kakor iz kremena mu je srce. — Pa le na zunaj, Liza, samo za oči. — Le da se mu ne bi ponovilo božje prekmalu. Vsak dan trepetam in kadar zagledam po cesti hitečega Podsmrečana, mi mravljinci zagomezijo po hrbtu, ker menim, da ga je
spet udarilo. — Ni še prepisal, ni testamenta naredil. To vem, da Mani ne bo dal, sicer bi že bil. — Komu drugemu naj? Tebi ne, Liza! Ali otroče tule je Vršanovo. Mladi planinski kralj! — Kaj, Klemenček, si se napolnil?« se je obrnil župnik k fantiču, ki je stezal ročici po krožniku.
»Ne, dovolj imaš! Le ne bodi silen že zdaj, ko si še dete! Kaj boš potem star? Boš kakor stari volk? — Liza, veselje imaš nad njim!« se je smejal župnik in dvigal malega k sebi. »Ali ga je stari že videl?«
»Nič ga še ni bilo mimo nas. Ko smo žele, je planil parkrat mimo njive, pa se ni ozrl k nam. — Kakor da gori za njim, je hitel dalje.«
»Pesjan!« je popustil župnik dete, ki se je spustilo na tla in se lovilo k materi. Župnik se je zagledal vanje.
»Ne bo se zmogel, ko ga bo videl,« je polglasno dejal in ni trenil z očmi od fantiča: »In če mu bo pogledal v oči, bo pogledal vanj Vršan in stari bo klecnil! Boš videla, Liza, da bo! Na prvi mah se bo podrlo
v njem.«
In ko je Liza neverjetno gledala vanj in spet s ponosom v otroče pred seboj, je nadaljeval:
»Kri je kri, Liza, in najmanj jo bo zatajil Vršan. Ne more in ne more, zato se žene toliko časa. Kadar bo pa zagledal otroka, se mu bo premaknilo in vdal se bo ter naredil kakor edino more napraviti. — Le upaj, Liza, bo bolje, bo! Te dni pridem enkrat v Podsmreč-je. S starim bom prišel nazaj grede mimo vas, ki pa skrbi, da bo otroče zunaj in ga bo stari videl! Vse drugo pa prepustimo božji Previdnosti, ki vedno prav ravna!« —
Spremil je še Lizo do duri, zarežal spotoma parkrat v dete, ki mu je veselo mahalo z ročicami, nato pa se je vrnil v izbo.
Par dni potem je lepega popoldne res župnik Mihael prišel do Belcjana, se tam ustavil in nadaljeval potem, ko je z Lizo spregovoril nekaj besedi, pot do Vršana. Bila je Mana sama doma.
»Kje je oče?« je pobaral dekle.	Idalje na str. 81
Kako reči
“Edina Z.D. letalska družba
v Jugoslavijo’’ v angleščini.
“Ran Am.”
Edini besedi, ki ju morate spregovoriti za vrnitev domov, sta “Pan Am.” To
ker smo edina Z.D. letalska družba, ki vas lahko pripelje v Jugoslavijo. S primernim sporedom od več kot 30 mest v ZDA. In ako želite pripeljati koga na obisk sem, lahko si nabavite njih Pan Am vozovnice tu za potovanje iz Jugoslavije.
Besede ne morejo povedati, kako enostavno je poleteti domov. A Pan Am more. Za rezervacijo in informacijo kličite Vašega potovalnega agenta ali Pan Am na 1-800-221-1111.
Conditions: *23 too for U.S. dGpsrturG tax, security surcharge and customs not included. A 7-day i ■ imum/
Belgrade	$921
Dubrovnik	$971
Roundtrip in economy through 6/14/89
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
Waterloo Slovenian
PENSIONERS CLUB President: Frank Slejko Vice President: John Prhne Sec.-Treas.: Steve Shimits Pec. Secy.:	Helen Vukčevič,
231 76 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Publicity: Helen Vukčevič SQt.-at-arms: Ann Kristoff Ped. Reps.; Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-ntenchek
Slov. Home for Aged Reps.: Dorothy Silc, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Silc Bar: Joe Muzic, Rudy Urbanic Meetings: Second Tuesday of the
month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB
Newburgh—maple heights President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, !®^01 Rockside Rd., Maple Hts., °H 44137, Tel. 662-9064 Pec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank Vrbančič, John Perc Monthly meetings are held the ourth Wednesday of each month, a| 1 P-rn., alternating at the Slove-dian Natl. Homes on E. 80 St. and 5°50 Stanley Ave^Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
Resident: Vincent Lauter V/ce-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 45 . 24th St., N.W., Barberton, vH 44203 - Telephone: 1-216-‘S-6227 or 825-2267.
Sec. Secy.: Julia Vadas Auditors: Frances Smrdel, dgela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer ^ed. Reps.: Theresa Cekada, dgela Polk, Frances Smrdel, Jose-'ne Plainer, Jennie B. Nagel; alter-ate Mary Kovacic Meetings every first Thursday of month at 1 p.m. in the Slovene ^ter, 70- 14th St., N.W., Barber-d' Ohio
Progressive Slovene ^omen of America
SUPREME board Resident: Florence Unetich sl Vice-Pres.: Joyce Plemel sic '^ce'Pres-: Josephine Tomb'd- Sec.: Millie Bradač ec- Sec.: Emily Starman ^0rr- Sec.: Hildegarde Kazen 'reasurer: Marie Plevnik 2ak 't0rs' ^enn'e Zaman, Vida 6ka'b ^rances Mauric, Josephine
Q^duc.-Welfare: Cecelia Wolf, Vuif8 Pozar> Rose Gorman, Helen devic, Caroline Lokar.
'storian: Joanna Jadrich ait°r: Agnes Elish
p	CIRCLE I
Vicepent: Frances M S res-: Sophie M Vida Zal
SePhidit0rs: vJu,ianria Edu 6 Tomsic’ Jeanr
Matuch"
C?h,ln9s: First Thi
Hom« ’ slovenian • S335 Waterlo
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.-Treas.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, O., 44092 (585-2603)
Rec. Secy.: Marie Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Slovene Library Rep.: Jean Križman
S.N.H. Conf. Rep.: Mary Turk Slovene Home for Aged Reps.: Margaret Kaus, Anna Filipič Recher Hall Conf. Reps.: Marie Zakrajšek, Anna Filipič Klub društev Rep.: Chris Ujcic Meetings: 3rd Wed. of month, 1 p.m., Slov. Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Josephine Škabar Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St.. No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Patrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors: Angie Baranowski, Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednika: Janez Nemec, Sylvester Staniša
Podpredsednika: Frank Lovšin, Jože Cerar
Blagajničarka: Marjanca Tominc Paula Hauptman, 25922 Highland Rd., Rich. Hts., O., 44143, tel. (dom) 481-1871, (delo) 731-8131 Nadzorni odbor: Cirila Kermavner, Mari Nemec
Odborniki: Jožica Cerar, Vida Gregorc, Pavel Lavriša, Joži Rus, Janez Semen, Barbara Semen Pevovodja: g. Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price 1st Vice Pres.: Daniel Ivancic 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Joanne Fordyce, 6904 Sutherland Ct., Mentor, OH 44060 Treasurer: Tom Schiltz Auditors: Eileen Ivancic, Matthew Dolenc, Marie Shaver Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Betty Resnik
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm.
2, 8 p.m., Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.

JADRAN SINGING SOCIETY
President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Treasurer: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Florence Unetich Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS
President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave.
Rehearsals each Thursday, 7
p.m.. Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secretary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dom, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Ffangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres,: Irma Pryately Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, tel. (216) 531-8402 Secy.-Treas.:	Barbara Elersich
Musical Dir.:	Douglas Elersich
Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Vern Perme Planning Comm.: Irene Kelley, Mimi Stibil, Frank Kokal, Bea Pestot-nik, Ann Kokal, Jim Kozel, Marilyn Vidmar, Ned Zaller Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening, 7:30 — 9:30, at the Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
Predsednik-President: Andy Lončar
Podpredsednik-Vice President: Mark Zakrajšek
Blagajn ičarka-Treasurer: Marianne Rihtar
Tajnica-Secretary: Theresa Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, O. 44092 Odborniki-Board Members: Monica Gaser, Leo Košir, Mitja Pavlovčič, Mike Rus
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual Advisor:	Rev. John
Kumse
Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale
Honorary President: Dr. Ronald Brooks
President: Michaelene McNulty Vice President: Joyce Segulin Rec. Secy.: Joanne Carlson Corres. Secy.: Pam Lai Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of. the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John Oster 2 Year Trustee: James Logar, Sr.
1 Year Trustee: John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Daniel Reiger
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Georgette Paul 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Bonnie Mills Trustee 2 Yr.: Jo Sustarcic Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. AnnMarie Kanusek S.N.D.
President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.: Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada. NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki(-ce): Rozika Jaklič, Angela Radej, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Branko Senica
Nadzorni odbor: Marija Walentschak, Angela Pintar, Malči Kolenko. Angela Moser, Frančiška Benko, Kristina Kobetitsch.
Razsodišče: Lojzka Feguš, Jože Rajšp, Marija Goršek, Lenka Miš-maš, Stefan Režonja
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
I HE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer; Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 1)1621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Dr. Rudolph M. Susel Vice Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Joseph Skrabec Corr. Secy.: Maria Štepec Trustees: Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver.
Alternates: Robert Zaman, Agnes Turkovich.
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman.
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice Pres.: Tonia Grdina Hinkle Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel. 486-3069 Corr. Secy.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Jean Križman, tel. 692-2489
Vice President: Marsha Cohen Secretary and Rec. Secy.: Nancy Walden
Treasurer Josephine Turkman Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Emilee Jenko Membership: Eleanore Rudman, Mary Sell
Chairwoman of Heritage and Stit-chery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Historian: Carol Maruszak Exhibits: Mildred Hoegler Program: Frances Babic, Sylvia Močnik
Federation of Slovenian National Homes: John Habat Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOV ENE CLUB President: Gene Drobnič Vice Pres : Emilee Jenko Rec. Secy.: Terri Hočevar Corr. Secy : Bertha Walden Treasurer: Esther Rossman Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at the Euclid Public Library, 631 E 222 St , Euclid. Ohio
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President: Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Dana Lobe Leonard Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large)
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Dr. Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
WEST PARK BUTTON BOX CLUB President: Bill llersich, tel. 238-4108
Vice President: Ed Anderson Sec.-Treas.: Rudy Pivik Rec. Secretary: Leona Nocifera Music Director: Joe Samsa Auditors: Dennis Madigan, Joe Samsa
Public Relations: Bill Zmrazek, Albina Capek
Members: Ella Samanich, John Carroll, Mimi Stibil, Joe Novak, Andy Pixel
Društvu upokojencev. Slov. pristave Pensioners Club of Slov. Pristava Predsednik: Jože Dovjak Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531-8982
Blagajničarka: Angela Bolha Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar, Tone Oblak, Marija Koren
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: Matija Grdadolnik Podpreds.: August Dragar Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 1822 Sunset Drive, Richmond Heights, OH 44143.
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren, Stefan Režonja Reditelja:	Jože Tomc,’ Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: Frank Zalar st., Frank Zalar ml.
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar st.
Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE.. EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster. 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429
Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin
Shrimp 8t Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken
WATERLOO BALINCA CLUB President: Frank Zgonc Vice President: Stanley Preslan Corres. Secy.: Ed Lah Rec. Secy.; Mark Vesel Treasurer: Mary Zgonc Cooks: Emma Grk, Mira Puhalj, Dušano Grbac
trustees: John Jackson, Tony Tolar, Frank Sluga
Meetings are called by the officers. Annual membership dues are $5.00. New members welcome.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Vaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman športni referent: Frank Rozina Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Janko Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Lojze Mohar Podpreds.: Lojze Hribar Tajnica: Lenka Mišmaš Blagajnik: Tone Škerl Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Angelca Hribar, Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka in Tone Švigelj, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Milena Jarc Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
—GRČE—
(nadaljevanje s str. 6)
»Menda so tam gori nad Belcjanom v rebri.«
»Spet molče?«
»O, zdaj že par dni dreve o-krog, neprestano kličejo Klemena in ponoči vpijejo včasih, da me je že groza. Ne bom dalje zmogla, če bo šlo tako.«
»Bo kmalu bolje. Mana, bo! Kar v miru ga pusti, ga bo že samo od sebe minilo. — Kaj pa, za grunt skrbi?«
»Daj mi roko, stari volk, dolgo mi je že nisi!«
Dal mu je roko in stari je stegnil desnico in jo sprožil v ponujeno mu dlan. Gospodje pridržal Vršanovo roko, mu pogledal v oči in vprašal: »Zakaj bežiš pred menoj, Vršan?«
Prvič po dolgem času je stari zatrepetal v glas:
»Ne bežim!«
»Do zdaj so. Zadnje dni pa se ne menijo nič več. Vse je na meni!«
»Prav je, privadila se boš. Ako oče umre...«
»Ne maram. Možila se ne bom in nečem, da bi bil tujec gospodar. Naj Klemenovemu zapišejo.«
»Mana!« se je začudil župnik in veselo se mu zasvetil v obrazu smeh: »Mana, Bog te blagoslovi za tvojo besedo! Še oču tako povej, kadar bo čas!«
»Ne bodo drugače! Preveč so se ujedli v to zemljo, da bi jo pustil drugemu imenu. Zato vedno Klemena kličejo nazaj! — O,« je s solzami v očeh pristavila, »tudi jaz ga kličem, pa ga ni več!«
»Saj imaš Klemenčka, njemu poglej v oči!«
»Je Liza preveč redkobesedna. Za njo pa ne bom hodila. Se menda boji, da ji ne bi otroka uročila!«
»Ni, Mana, ni taka Liza. Samo boji se preveč! Meni verjemi, Mana, daje tako!«
Mana je skomizgnila z rameni, odgovorila pa ni.
»Čas bo prinesel. Mana, in še boš spoznala. Tedaj bo mir v tebi. Bog s teboj, Mana, grem za očetom. Menda se ne bova zgrešila.«
»Tjale gori zavijte po stezi. Na skali sede in strme Bog ve kam. Pa pridite z njimi nazaj !«
»Kako pa naj tvojemu p°' četju rečem?«
In ko Vršan ni odgovoril, tudi župnik pomolčal in se razgledoval. Pa je spet spregovoril:
»Ali Vršanovino pregleduješ? Z Belcjanovim primerjaš? Vršan, ni je nad Vršanovino!«
Župnik je videl, da je stari sledil njegovemu pogledu in besedi. Pa je brž nadaljeval:
»Ali ga iščeš, komu bi j° zdaj izročil?«
»Gospod!« je planilo iz starega in oči so mu zagorele.
(Nadaljevanje prihodnji torek)
MALI OGLASI
HIŠA NAPRODAJ
Euclid, na Goller Avenue. Kličite 486-7955.
(40-43)
For Sale
Bungalow. Mohawk, off £• 185 St. Interested parties
call 486-6157.
All-Around Machinist Needed Tool Room and Job Shop e*' perience. Call 278-3081 °r 431-1043.
Zaposlitev
Strojni ključavničar, strugi' dobi takojšnjo zaposlitev bi' zu mesta. 278-3081 ali 43»' 1043. Vprašajte za Ray M|a kar.	OS-*11
»Bom videl, kako opravim! Moli, Mana, ta čas, da mi Bog da pravo besedo!«
Župnik je odšel in zavil po nakazani mu stezi. Spotoma je segel v žep in izvlekel molek. Nesel je Križanega k ustnicam in pričel moliti. Molil je vroče vso pot, dokler ni zagledal Vr-šana, ki je slonel ob peči in zrl dol na Belcjanovo menda. Ni slišal, ni videl prihajajočega župnika. Duhovni gospod je postal, spravil molek v žep; potlej pa je stopil urno k premišljujočemu in ga udaril od strani po rami:
»Vršan!«
Stari je zazijal vanj, kakor bi bilo treščilo. Dejal pa ni besede.
Need Cash?
Sell us your mortgage- ^ pine Capital. Call 943-4112-(40-41'
Norwood Rd., Near St.
For sale by owner. Handyd1 special. 5 suites 3 garageS Office space. Workshop Storage space. $45,0 Negotiable. 289-4395.	.
Hiše barvamo zunaj in zn traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo in oe mo nove kuhinje in kopalnl ter tudi druga zidarska mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVN Pokličite 423-4444
Grdina—Cosic Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 86 let