PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo “ LiCDČk y\) IlF Leto XXIX. Št. 233 (8635) TRST, petek, 5. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SOCIALISTIČNI PARLAMENTARCI KRITIČNO OCENILI PRORAČUN LA MALFA ZAHTEVA PREVERJANJE Socialistični delegaciji MEDTEM KO SE NADALJUJE PREGANJANJE LEVIČARJEV POLITIKE LEVOSREDINSKE VLADE Poslanci in senatorji PSI so na skupnem sestanku ugotovili, da proračun ne ustreza potrebam gospodarskega in socialnega razvoja države RIM, 4. — Poročili, ki sta ju imeli včeraj v senatu minister za proračun Giolitti in zakladni minister La Malfa, s katerima sta obrazložila proračunske postavke in proračunsko politiko vlade leve sredine za leto 1974, sta vzbudili različne komentarje. Mnogi komentatorji jima pripisujejo, da sta bila stvarna, morda preveč stvarna, drugi pa, da sta premalo govorila o tistem delu državnega proračuna, ki se nanaša na gospodarske naložbe. Toda največje zanimanje je da-, ce Repubblicana» jutri v uvodniku nes vzbudilo sporočilo, ki je bilo | ostro napadlo socialistične parlamen- objavljeno po skupnem sestanku poslanske in senatne skupine PSI. Socialistični poslanci in senatorji so se sestali pod predsedstvom poslanca Mariottija in senatorja Zuccaia ter proučili poročilo proračunskega ministra Giolittija o državnem proračunu. V razpravo je poseglo večje število poslancev in senatorjev, ki so zastopali vse strankarske struje. Kot pravi sporočilo, so vsi po slanci, ki so posegli v razpravo, pripomnili, «da državni proračun ne ustreza potrebam gospodarskega in socialnega razvoja države. Iz njega je razvidna predvsem skrb o zadrževanju primanjkljaja, kar je bilo doseženo s črtanjem važnih postavk. Ugotovljeno je bilo, da je postal proračun obveznih izdatkov običajen, formalen akt, ki se ponavlja iz leta v leto, medtem ko je blagajniški proračun, resnični proračun sodobne države». Poleg tega so socialistični parlamentarci poudarili, da povečanje dohodkov ne sme biti namenjeno za zmanjšanje primanjkljaja; da mora zakladni minister vsaj vsake tri mesece poročati parlamentu o proračunskem poslovanju; da je treba nadzorovati, kako banke iz; koriščajo kredite, da se omogoči življenje in razvoj male in srednje industrije; da je treba brez nadaljnjih pomislekov odpraviti vse tiste odvečne ustanove, ki jih je toliko v Italiji in za katere italijanski davkoplačevalec plača na desetine milijard lir letno; da bodo poslanci in senatorji med razpravo v parlamentu vprašali vlado, na osnovi kakšmh kriterijev so bili predvideni dohodki in da bo morala vlada pojasniti vse tiste točke proračuna, ki jih bo treba spremeniti. V zvezi s tem sestankom sta predsednik poslanske skupine Ma-riotti in predsednik senatne skupine Zuccaia dala nekaj pojasnil, ker je uradno sporočilo o sestanku vzbudilo v rimskih političnih krogih izredno presenečenje. Tako je poslanec Mariotti pojasnil, da sporočilo poslancev in senatorjev PSI ne pomeni prekinitve odnosov z ostalimi vladnimi strankami. Mariotti priznava, da proračun za leto 1974 ne more popolnoma izražati stremljenj vlade leve sredine, ker je bil tehnično sestavljen že za časa prejšnje vlade. Spričo tega, pravi Mariotti, Rumorjeva vlada ni imela dovolj časa na razpolago, da bi lahko vnesla v proračun vse svoje programske točke. Predsednik socialistične poslanske skupine poudarja, da sporočilo socialističnih parlamentarcev ne vsebuje nič neobičajnega, saj se PSI dobro zadeva težav sedanjega položaja. Pred --sečnik senatne skupine Zuccaia pa je dejal, da so socialistični parlamentarci soglašali o dveh osnovnih točkah: o odobritvi primanjkljaja v predvidenih mejah v trenutku, ko je treba voditi boj proti inflaciji in zagotoviti trdnost plač in o izredno važnem vprašanju, ki se nanaša na blagajniški proračun, ki pogojuje prednostne izbire in uresničitev politike socialnih reform. Na sporočilo socialističnih parlamentarcev je zelo ostro odgovoril zakladni minister republikanec La Malfa, ki je najprej dejal, da je vlada soglasno sprejela osnutek splošnega državnega proračuna, se pravi, da so se z njim popolnoma strinjali tudi vsi socialistični ministri. Nato La Malfa pobija posamezne trditve socialističnih parlamentarcev in njihove kritike ter ob zaključku izjavlja: «V vsakem primeru bo zakladni minister zahteval, naj predsednik vlade da pobudo za raz-čiščenje odupsov med strankami vladne večine v odnosu do parlamenta». Ta izjava je zelo resna, saj predstavlja prvo pobudo za preverjanje politike levosredinske večine prav sedaj, ko je vlada pod močnim pritiskom gospodarskih krogov v zvezi z zamrznitvijo cen in drugimi gospodarskimi ukrepi, ki bi jih mogia sprejeti, da se ne bodo cene na drobno po 1. novembru izredno povišale. Pri tem moramo še omeniti, da bo glasilo republikanske stranke «La Vo- tarče. Uvodnik zaključuje, da je stališče socialističnih senatorjev in poslancev izredno resno, iz katerega pa je razvidno, da ne razumejo, kaj hočejo doseči vlada in socialistični ministri, ali pa so vse to namerno spregledali, da bi nadaljevali s staro politiko, ki je povzročila gospodarsko krizo in izredno draginjo. Republikanski poslanec Biasini pa je izjavil, da je sporočilo socialističnih parlamentarcev nedosledno in v odkritem nasprotju s politiko, ki jo je včeraj v senatu obrazložil minister Giolitti. To sporočilo gotovo ne podpira vlade v tej izredno važni parlamentarni razpravi. Danes povratek Leoneja v Italijo PARIZ, 4. — Obisk predsednika Leoneja v Franciji se nadaljuje v zasebni obliki. Danes je Leone v spremstvu zunanjega ministra Mora obiskal pokopališče v Blignyju, na katerem so pokopani italijanski vojaki, ki so padli v Franciji za časa prve svetovne vojne. Italijanska delegacija je nato obiskala mesto Tours, jutri pa si bo ogledala vrsto gradov. Odhod iz B'rancije je predviden za 17.40. RIM, 4. — Upravni svet blagajne za Jug je na svoji zadnji seji odobril večje število načrtov za 25 milijard lir javnih del na Jugu. V tej zvezi bodo kmalu razpisali dražbe, ki se nanašajo na gradnjo cest, pomorskih infrastruktur, turističnih naprav itd. preprečili obisk Allendejevega groba Zaskrbljenost za usodo tajnika KR Čila Luisa Corvalana SPORT KOŠARKA NA EP V BARCELONI Zmaga Italije BARCELONA, 4. — Italija je na ev ropskem košarkarskem prvenstvu premagala Izrael s 94:73 (51:33). Jutri se bo srečala z Bolgarijo, ki je premagala Turčijo s 76:67, v tekmi za osvojitev 5. mesta. POGROMI PROT! KOROŠKIM SLOVENCEM SE NADALJUJEJO Nacistični bombni atentat na slovenski sedež v Celovcu Bomba je eksplodirala sinoči po 20. uri v Gasometergasse pred poslopjem, v katerem je sedež Zveze slovenskih organizacij • Protest SKGZ in solidarnost našega lista s «Slovenskim vestnikom» (Naš sodelavec poroča) CELOVEC, 4. — Na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu v Gasometergasse, kjer je tudi uredništvo Slovenskega vestnika in sedež Slovenske prosvetne zveze, je bil nocoj izvršen bombni atentat. Bomba, ki je eksplodirala nekaj po 20. uri pred poslopjem Zveze slovenskih organizacij, na njem sicer ni povzročila večje škode, pač pa so poškodovani avtomobili, ki so bili parkirani pred zgradbo. Po izjavi šefa celovške policije dr. VViiiklerja, je bila bomba pripravljena nestrokovno in tudi ni imela prevelike eksplozivne moči. Nekaj očividcev je neposredno pred eksplozijo videlo pred poslopjem Zveze slovenskih organizacij tri mlajše moške, takoj nato pa je bomba eksplodirala. Storilci, ki so doslej še neugotovljeni, so pobegnili. Po mnenju dr. Winklerja je bomba zaradi nestrokovnega ravnanja verjetno eksplodirala predčasno, možno pa je tudi, da je bil kateri od atentatorjev pri tem ranjen. ZVONE ZORKO Slovenska kulturno gospodarska zveza je takoj, ko je bila obveščena o nacističnem bombnem atentatu na sedež bratske Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, izdala naslednjo izjavo: «Ni se še dobro polegel pok eksplozije, ki je razrušila partizanski spomenik v Robežu na Koroškem, postavljen v spomin na prvo akcijo koroških partizanov proti hitlerjevski soldateski, ko je sinoči ponovno odjeknila eksplozija, tokrat v samem srcu Celovca. Protislovenski elementi iz vrst avstrijskih nacističnih in šovinističnih organizacij so tokrat odvrgli bombo na sedež Zveze slovenskih organizacij. Pogromi proti koroškim Slovencem se nadaljujejo, medtem ko vlada na Dunaju cinca in ne kaže nobene odločne volje, da bi v duhu in po črki mirovne pogodbe, v duhu zagotovil njenih najvišjih predstavnikov in v duhu dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo in miru v tem delu Evrope, onemogočila kriminalno dejavnost neonacističnih avstrijskih sil na Koroškem, naperjeno proti pravicam in samemu obstoju slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Slovenska kulturno gospodarska zveza v imenu vseh organizacij, ki jih združuje, z ogorčenjem obsoja delovanje neonacističnih sil na Koroškem, obsoja neodločnost avstrijskih državnih in deželnih oblasti do nacističnih sil, ki s svojo dejavnostjo ogrožajo življenje in razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, in izraža koroškim Slovencem svojo bratsko solidarnost v njihovem boju. Slovenska kulturno gospodarska zveza prav ob tem ponovnem atentatu še toliko bolj z zadovoljstvom sprejema izjavo predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča na prosla- vi 30-letnice kočevskega zbora v skupščini SR Slovenije, da bo Jugoslavija nastopila pri Združenih narodih, če se Slovencem v zamejstvu ne zagotovijo pogoji za njihov svoboden in nemoten razvoj». naprednih koroških Slovencev «Slovenskemu vestniku», njegovim urednikom, saj je bila sinoči odvržena bomba namenjena tudi njim kot Mktsvikom. pravičnega boja koroških Slovencev proti mračnjaškim neonacističnim silam, ki bi hotele ponovno po Hitlerjevem zgledu izbrisati z zgodovinskih 'koroških tal slovenske ljudi. RIM, 4. — Na seji senatne komisije za obrambo je obrambni mi-nister Tanassi sporočil, da proučujejo, v okviru preureditve oboroženih sil, možnost skrajšanja odslu-ženja vojaškega roka na 12 mesecev za kopne sile in letalstvo ter na 18 mesecev za mornarico. Tanassi je pojasnil, da bo to vprašanje baje rešeno v najkrajšem času. Obenem pa je dodal, da bodo skraj- SANTIAGO DE CHILE, 4. - Skupina do zob oboroženih karabinjerjev je danes zjutraj preprečila delegaciji socialistične internacionale, ki je prispela v Čile z namenom, dà ugotovi, kakšen je položaj v držav, po fašističnem državnem udaru, da bi položila cvetje na grob pokojnega predsednika Allendeja na pokopališču pri Valparaisu. Delegacijo so sestavljali Nizozemec Van Der Love, Švedinja Un-dembomm, Avstrijec Janecek, Francoz Blanca ter Italijan Craxi. Prispela je na pokopališče, kjer pa ji nihče od prisotnih funkcionarjev, ni hotel pokazati, kateri je AUendejev grob. Končno se je ponudil neki deček in jih hotel peljati h grobu. Nenadoma so socialistične' delegacijo obkolili številni karabinjerji z naperjenimi brzostrelkami, ki so ji prepovedah, da bi šla naprej. Obenem so vsem odvzeli petne liste. Nizozemec Van Der Love je hotel iti naprej, a karabinjerski častnik mu je zelo ostro zagrozil, da bo streljal, če bo naredil še samo korak naprej. Ves prizor so snemali snemalci italijanske in nizozemske televizije. Delegacija je morala pustiti k ir na sredi pokopališča šope nageljnov, ki jih je imela s seboj, nakar so jo dve uri zasliševali v uradih pokopališča. Karabinjerski poročnik je medtem stopil v stik z višjimi vojaškimi oblastmi, nakar jim je vrnil potne liste. Po tem razburljivem dogodku je socialistična delegacija odpotovala v Santiago, od koder se bo jutri vrnila v Evropo. Svetovno Javno mnenje se medtem zaskrbljeno sprašuje, kakšna bo usoda tajnika čilske KP Luisa Corvalana Predstavniki vojaške jun-te so odločno zavrnile glasove, da so Corvalana obsodili in že izvedli smrtno kazen. Corvalan je, zatrju- raznih sedežih levičarskih organizacij naj bi policija dobila «ogromne količine» orožja in streliva. Vojaška vlada je včeraj imenovala nove rektorje univerz. Gre za visoke častnike, katerih naloga bo reorganizirati univerze, ki so postali «leglo marksistov». ZAHODNONEMŠKd-JAPONSKI POGOVORI timjf BEOGRAD, 4. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je sprejel danes novega grškega veleposlanika Markosa Ekonomidesa, ki mu je izročil poverilna pisma. Ugotovljeno je bilo, da bo nadaljnji razvoj odnosov med obema državama na osnovah dobrososedskih odnosov, polne e-nakopravnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve, prispeval k razvoju dvostranskega sodelovanja in vnesel nove še bolj vsebinske in trajnejše elemente, kar je v interesu obeh narodov in držav. ......... TISKOVNA KONFERENCA PREDSTA VNIKA ZVEZNEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Jugoslavija pričakuje, da bo Avstrija onemogočila neonacistične provokacije Tito in predsednik US Džemal Bijedič bosta prihodnji teden obiskala Dansko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. - Na vabilo kraljice Margarete II. bo predsednik republike Tito s soprogo od 8. do 10. oktobra uradno obiskal Dansko. šanje vojaškega roka postopno u- . u. puruuaju, Ua so vu- vajali, ker bo imela država zaradi jaške oblasti aretirale več kot tesa večie stroške. I 600 «skrainežev». Med preiskavo v Predsednika Tita bodo na tem poto-jejo vojaki, še vedno v vojaškem ža- vanju spremljali predsednik zvez-poru, kjer z njim «izvrstno ravna-1 nega izvršnega sveta Džemal Bije- ' ------ -- •- -- dič, namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Jakša Petrič in druge osebnosti. Ta obisk je po besedah predstavnika zveznega tajništva za zunanje zadeve Milana Župana na današnji prvi redni tiskovni konferenci po poletnih počitnicah, najvišje potrdilo tradicionalnega prijateljstva in medsebojnih simpatij med Jugoslavijo in Dansko. Zupan je izrazil prepričanje, da bo obisk dal močno spodbudo nadaljnjemu sodelovanju med obema državama, čeprav je mednarodni položaj Jugoslavije in Danske različen, imata obe državi enake poglede na vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj. Na vprašanje o nedavnih razgovorih podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za jo». Proti njemu je še vedno v te ku preiskava. Po vsem svetu se vrstijo posegi, da bi tajniku KP Čila rešili življenje. Posege! je tudi tajnik OZN Waldheim .ki pa mu je čilsti predstavnik v OZN zagotovil, da je Corvalan še živ. V Santiago se je začela obnovitev predsedniške palače, ki so jo letala 11. septembra porušila. Čedalje vztrajnejši pa so glasovi, da so čilska letala pilotirali ameriški piloti, kar naj bi dokazovala izredna točnost, s katero so zadeli samo predsedniško palačo, ne pa visokih poslopij, ki so okoli nje. Ugotavljajo, da čilski piloti niso tako izurjeni, da bi jim taka akcija uspela. Iz Concepciona poročajo, da so vo- zunanje zadeve Miloša Minica z avstrijskim zunanjim ministrom Kich-schlaegerju v New Yorku, je Zupan potrdil časopisne vesti, da sta ministra v odkritem in konstruktivnem pogovoru proučila vsa vprašanja s področja dvostranskih odnosov in sodelovanja med obema državama.‘Ocenila sta. da so ti odnosi dobri in ugotovila, da so še nekatera nerešena vprašanja. Ministra sta med drugim proučila tudi vprašanja v zvezi z izvajanjem člena 7 avstrijske državne pogodbe. Pri tem je potrjeno kot normalna zakonita pravica Jugoslavije, da se zanima in zavzema za izpolnitev državne pogodbe v celoti posebno pa še člena 7. Jugoslavija sodi, da je pravilna pot za praktično rešitev vprašanj državne pogodbe, neposreden stik zastopnikov slovenske in hrvaške nacionalne manjšine v Avstriji z avstrijsko vlado. Zupan je dodal, da sta se ministra sporazumela, da nadaljujeta stike in izmenjavo misli zaradi rešitve vprašanj obojestranskega interesa in nadaljnje razširitve sodelova- nja med obema državama. Zupan je nadalje pripomnil, da je za razvoj dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo bistveno, da se položaj in pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji reši z doslednim izvajanjem državne pogodbe. Toda incidenti, kot so v zadnjem času atentat na partizanski spomenik na Robežu in napovedano odkritje spomenika nacistom pri Celovcu, povzročajo upravičeno razburjanje in zaskrbljenost jugoslovanske javnosti in otežkočajo napore usmerjene k reševanju odortih vprašanj v interesu dobrososedskih odnosov med obema državama. Mi pričakujemo, je zaključil Zupan, da bo avstrijska vlada, v skladu z obveznostmi državne pogodbe in v duhu razgovorov med obema ministroma v New Yorku, pod vzela vse, da se onemogočijo take in podobne provokacije neonacističnih sil v Avstriji, ki so usmerjene proti razvoju sodelovanja med obema državama in miroljubnemu ozračju v tem delu Evrope. B. B. iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiniiiinmmmiiiiimmiiiimiiirt Rasisti v zadregi v Združenih narodih NEW YORK,, 4. — Splošna razprava v generalni skupščini OZN v New Yorku je bila danes prekinjena zaradi pobude številnih afriških držav, katerih namen je bil preprečiti govor zunanjega ministra rasistične Južne Afrike Hil-garda Mullerja. Nekaj preden bi Muller začel govoriti, so afriške države protestirale ter dejale, da je generalna Kot Primorski dnevnik izražamo skupščina v preteklosti določila, da ;o bratsko solidarnost tudi glasilu I tisti, ki zastopajo Južno Afriko v svetovni organizaciji, niso zakoniti predstavniki njenega ljudstva. Spričo tega so afriške države predložile resolucijo, s katero zahtevajo prekinitev zasedanja ter sestanek odbora za preverjanje, ki bo moral določiti, ali ima južnoafriški zunanji minister pravico do besede, ali ne. Resolucijo afriških držav so odobrili z 80 glasovi nroti 26, 26 držav pa se je vzdržalo. Odbor za preverjanje je določil, s petimi glasovi SODELOVANJE MED TREMI SOSEDNIMI DEŽELAMI V Ljubljani drugo kulturno srečanje Alpe-Jadran Na srečanju sodelujejo umetniki Koroške, Furlanije • Julijske krajine in Slovenije - Letos nastopijo tudi zamejski pevski zbori proti 4, da ima Muller pravico, da spregovori. ' Tanzanija, ki je tudi Clan odbora pa je napovedala, da bo predložila resolucijo v glavni skupščini, da bi odločitev odbora razveljavili. (Na sliki: Južnoafriški zunanji minister Muller ter stalni predstavnik pri OZN von Hirchberg zaskrbljeno poslušata, kakšen bo izid glasovanja, ki odloča o južnoafriški zamejskih Slovencev. prisotnosti v svetovni organizaciji).1 DRAGO KOŠMRLJ (Od našega dopisnika) S koncertom Slovenske filharmonije pretekli teden se je začelo v Ljubljani letošnje kulturno srečanje Alpe-Jadran, na katerem sodelujejo umetniki treh sosednih dežel, Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Letošnje srečanje je drugo, njegov pokrovitelj pa je Kulturna skupnost Slovenije. Po dogovoru je prireditev vsako leto v drugi deželi. Da bi obrazložila letošnji program, je Kulturna skupnost dopoldne priredila tiskovno konferenco s predstavniki kulturnih zavodov, ki sodelujejo ali pa imajo v gosteh tuje umetnike. V letošnje prireditve sodi že tradicionalna likovna prireditev. In-tart, na kateri razstavljajo likovniki vseh treh dežel. Letos prvič na razstavi ne bodo podelili nagrad, ker je želja organizatorjev, da bi imela prireditev značaj prijateljskega srečanja, ne pa tekmovanja. Novost pomeni tudi srečanje zborov, saj bodo tokrat sodelovali tudi pevski zbori zamejskih Slovencev s Koroškega in iz Italije. V programu sodelujeta tudi ljubljanska Opera in Filharmonija. Društvo slovenskih pisateljev bo pripravilo literarno srečanje. Narodna galerija bo v okviru razstave Gotska plastika na Slovenskem priredila zborovanje umetnostnih zgodovinarjev treh dežel. Tudi Društvo slovenskih filmskih delavcev bo priredilo filmski večer. Iz sosednjih dežel pa bodo v Ljubljani gostovali komorni orkester in zbor madrigalistov ter Mestno gledališče iz Celovca, Tržaška filharmonija in seveda zbori obeh sosednih dežel ter zbori Priprave na sejo predsedstva ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — V okviru priprav na sejo predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo 25. oktobra, se je sestal danes izvršni biro predsedstva ZKJ, ki je skupno z zastopniki centralnih in pokrajinskih komitejev zveze komunistov in tajnikom komiteja konference ZKJ jugoslovanske ljudske armade, proučil politični položaj v deželi, aktivnost oziroma dejavnost ZK v zvezi z uresničenjem nalog, ki so nakazane v pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ in nadaljnje naloge pri reševanju aktualnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. Izvršni biro je z ogorčenjem sprejel vest o aretaciji generalnega tajnika komunistične partije Čila, Luisa Corvalana. To dejanje samo potrjuje brezobzirnost vojaške junte, ki z vsemi mogočimi sredstvi in metodami, vštevši aretacije, represalije in umore pripadnikov naprednih in demokratičnih sil, skušajo preprečiti uresničitev svobodoljubnih stremljenj čilskega naroda. Zveza komunistov Jugoslavije in vsi narodi ter vsi delovni ljudje ostro protestirajo proti aretaciji Luisa Corvalana, zahtevajo, da se ga spusti na svobodo in ponovno izražajo polno solidarnost z borbo vseh naprednih in demokratičnih sil Čila, poudarja izvršni biro predsedstva ZKJ. B. B. BONN, 4. — Japonski ministrski predsednik Kakuei Tanaka je v spremstvu zunanjega ministra Ma-sajošija Ohire prispel na štiridnevni uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Obisk sodi v okvir potovanja japonskega ministrskega predsednika po evropskih državah, ki se je začelo pred dnevi v Parizu, nakar se je nadaljevalo v Veliki Britaniji, zaključilo pa se bo v Sovjetski zvezi, kamor bo Tanaka prispel v nedeljo. Ministrski predsednik Tanaka in zvezni kancler Brandt sta imela zjutraj prvi pogovor, ki je trajal dve uri. Prisotna sta bila tudi zunanja ministra Ohira in Frank. Popoldne sta oba državna poglavarja pi kosilu v palači Schaumburg, u-radni rezidenci kanclerja Brandta, imela drugi pogovor. Glasnik zahodnonemške vlade Ar-min Grunewald je izjavil, da je Brandt predlagal Tanaki, naj bi ustanovili japonsko - nemško vladno komisijo, ki naj bi proučila možnost za sodelovanje med obema državama na področju oskrbe s surovinami ter z energijo. Vladni glasnik je dodal, da sta med pogovorom Brandt in Tanaka obravnavala tudi odnose med Zahodom in Vzhodom. Brandt je, po besedah glasnika, orisal japonskemu ministrskemu predsedniku, katere so temeline smernice zahodnonemške vlade na tem področju. S svoje strani je Tanaka poročal zahodnonemškemu zveznemu kanclerju, kakšno je trenutno stanje odnosov med njegovo državo in med Sovjetsko zvezo ter LR Kitajsko. Oba vladna poglavarja, je zaključil glasnik Grunewald, sta podčrtala, da je njun namen okrepiti stike med Japonsko in Evropsko gosoodarsko skupnostjo. (Na sliki: zahodnonemški kancler Brandt in japonski ministrski predsednik Tanaka na letališču v Bonnu). Neonacistični elementi so sinoči izvršili bombni atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu. Bomba ni povzročila škode na poslopju, v katerem je tudi uredništvo «Slovenskega vestnika» in «Slovenske prosvetne zveze», pač pa je poškodovala nekaj avtomobilov ki so bili parkirani pred poslopjem. Atentat predstavlja nov napad na obstoj slovenske na-. rodnostne skupnosti na Koroškem in ponoven napad na mir v tem delu Evrope. SKGZ je v posebni izjavi ostro obsodila ta ponoven izbruh neonacističnega nasilja nad slovensko manjšino v Avstriji in poudarila svoje zadovoljstvo z izjavo predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, da bo Jugoslavija nastopila pri Združenih narodih, če Slovencem v zamejstvu ne bodo dani pogoji za obstoj in nepomoten razvoj. Potem ko sta ministra Giolitti in La Malfa v sredo obrazložila v senatu državni proračun za leto 1974, so socialistični poslanci in senatorji proučili poročilo ministra Giolittija. Ugotovili so, da državni proračun, kakršnega so sestavili za prihodnje leto, ne ustreza potrebam gospodarskega in socialnega razvoja države. Na to kritično oceno proračuna je ostro odgovoril zakladni minister republikanec La Malfa, ki je napovedal, da bo zahteval od predsednika vlade preverjenje politike vladne večine. Včeraj se je pričelo med petimi strankami leve sredine politično preverjanje o izvajanju programa tržaške občinske uprave. Razpravljali so tudi o tehničnih okoliščinah preverjanja in o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnjih zasedanj. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES OPOLDNE NA PODROČJU DOLINSKE IN MILJSKE OBČINE Stavba proti razlaščanju in namestitvi 66 naftnih cistern v Osapshi dolini Od 11.45 do 12. ure zaprte delavnice, trgovine in javni lokali Govor miljskega župana Milla na ljudskem zborovanju vZavljah Proti gradnji naprav rafinerije «Vii. * in razlaščanju v Osap-ski ujiini bo danes dopoldne protestiralo prebivalstvo dolinske in miljske občine s četrturno stavko vseh javnih lokalov, trgovin in o-brtniških delavnic. Gostilne, bari, trafike, trgovine in delavnice bodo zaprli od 11.45 do 12. ure, v izložbah pa se bodo pojavili protestni napisi. Na ta način bo prebivalstvo prizadetega področja pokazalo, da noče rafinerije, kar 66 naftnih cistern, in naftovoda preko našega ozemlja in Krasa do Lugugnane pri Porto-gruaru. Če pa bodo pristojne oblasti (Ustanova za industrijsko pristanišče in deželna vlada) ostale gluhe tudi na ta protest so sindikati, skupaj z občinskimi upravami, pripravljeni organizirati v najkrajšem času splošno stavko. O teh vprašanjih so sinoči razpravljali na ljudskem zborovanju, ki ga je sklicala rajonska konzul-ta za žavlje m štramar, v občinski telovadnici. Zbralo se je več sto ljudi, katerim sta najprej pred sednik rajonskega sveta Eligio Tuli, zatem pa miljski župan Gastone Millo, poročala o stališčih miljskega javnega mnenja, še posebej je Millo orisal prisotnim nekatere doslej neznane podrobnosti, ki še enkrat dokazuje, da je načrt za gradnjo rafinerije «Vincor» tesno povezan z nameni, da se Trst nasilno spremeni v zaostalo «naftno pristanišče» srednje Evrope. «Milje so večkrat morale reči odločno svoj ne.» je uvodoma poudaril Millo, «s tem pa so zaščitile skupni interes vsega tržaškega prebivalstva». Preprečena je bila namestitev razplinjevalne postaje pri Sv. Roku. Tedaj so Miljčane napadali, češ da bodo krivi za zamudo pri ureditvi suhega doka. Danes zidanega doka ni, razplinje-valno postajo bodo uredili na pravem mestu, pri valobranih, Milje pa bodo uredile turistični center in navtični pristan. Enako so se ljudje uprli upepelje-valniku v dolini pri Orehu. Trst ima sedaj popolni upepeljevalnik na Pantalejmunu, kjer ni treba kopičiti smeti. Danes, je še dejal Millo, zahteva vse naše prebivalstvo s svojimi strankami (v petek se je protestu pridružila tudi krajevna sekcija KD), naj «Vincor» ne zaseda zemljišč v Osapski dolini. Oblasti morajo preklicati krivične razlastitve. ki_ so le vir izsiljevanja demokratičnih uprav. Kaj se skriva za «načrtom Vincor»? Millo je to podrobno orisal. «Vincor» je morala zapustiti Skedenj pred več leti na ukaz župana Spaccinija. Od tedaj ni bilo o tem zasebnem podjetju slišati ne duha ne sluha. Res je zaprosila miljsko upravo, naj ji dovoli ureditev manjše rafinerije, a je bila prošnja takoj zavrnjena. «Vincor» skušajo sedaj obujati od mrtvih, da bi Osapsko dolino zasedli, tja do občinskih meja in morja, za naftne naprave. Prvi načrt je predvideval manjšo rafinerijo za prvo obdelavo surovega petroleja (izločanje žvepla), za skupnih poldrugega milijona ton proizvoda. Prošnjo je pristojno ministrstvo odobrilo za površino 550 tisoč kvadratnih metrov. Drugi načrt «Vincor» pa dokazuje, kam pes taco moli: za 2.500š000 ton nafte naj bi v Osopsko dolino namestili kar 66 cistern in le malenkostne naprave. Istočasno pa državno petrolejsko podjetje ENI zahteva, na istem mestu, prostora za tri večje cisterne, ki naj bi služile za naftovod do Lugugnane pri Portogruaru. Tu bi ENI z drugimi podjetji zgradila, proti volji vsega prebivalstva in županov, ogromno rafinerijo za 15 milijonov ton bencina letno. Ta bencin bi Italija izvažala v druge evropske države. Obstaja torej resen sum, da je «načrt Vincor» le kritje za daljnosežni načrt mreže naftovodov od Milj in Doline do furlanske nižine in dalje v Evropo, skratka za «naftno pristanišče» v Trstu. Ni naključje, da predvideva načrt, proti kateremu se je dvignilo naše prebivalstvo, tudi zasego 250 metrov miljskega zaliva za «terminal», kjer naj bi pristajali ladijski tankerji do ’ i'~~ nosilnosti. Takih velikanov Miljski zaliv zaenkrat ne more sprejeti, ker je globok komaj 15 metrov, ni pa izključeno, da bi «sedem sestri» bilo pripravljenih finansirati tudi poglabljanje morskega dna. Za ta načrt so baje na razpolago tudi milijarde javnega denarja, za infrastrukture in delno tudi za kapitalne naložbe. Povsem razumljivo je, da vzbuja vse to, predvsem pa mrzlična sila, ki žene sestavljavce načrtov, resne pomisleke. Tokrat gre za razvoj celotnega tržaškega gospodarstva, za njegovo bodočnost in perspektive za daljše obdobje. Ne gre samo za onesnaženje zraka in morja (nekdo je pripomnil med govorom župana, da bomo morali nositi plinske maske, kot v Porto Marghera), pač pa za močne pritiske in interese, ki gredo navzkriž s koristjo prebivalstva. Zato je v Miljah. Dolini in drugod, na primer pri Portogruaru, taka enotnost vseh gospodarskih, družbenih, sindikalnih in političnih sil proti poplavi nafte. Evropske države so sklenile že pred leti, da ne bodo več proizvajale bencina — kupovale ga bodo pri manj razvitih proizvajalcih, ki bodo nosili težo posledic in škodo svoje zaostalosti. Italija je, žal, izbrala tako pot in ponuja, preko naftovodov, svoj bencin evronskim industrijsko razvitim nodročjem. Take vloge pa ves italijanski delavski razred ne more sprejeti, še nosebei pa Trst z okolico, ki se duši zaradi pomanjkanja prostora. Millo je, ob zaključku, podprl današnjo stavko in napovedal, da bo zastopal domače prebivalstvo tudi na enotni protestni manifestaciji v Lugugnani, kamor so ga povabili tamkajšnji župani. Tam, je dejal, dobro vedo, da je razlaščanje v Osapski dolini povezano z načrti pri Portogruaru. «Ob taki enotnosti», je zaključil, «lahko zmagamo. Da je tako nam dokazujejo prejšnje izkušnje, ko smo se, na konstruktiven način, u-prli razplinjevalni postaji pri Sv. Roku. Potrebna pa nam je podpora vsega prebivalstva». Milijarda lir za ureditev mejnih prehodov s SFRJ Komisija poslanske zbornice, ,. pristojna za vprašanja s področja javnih del, je včeraj odobrila zakonski načrt, ki ga je svoj čas predložila vlada, o priznanju posebnega nakazi- za izboljšanje carinskih in prometnih struktur na glavnih mejnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo. Podoben zakonski načrt je pred časom vložila tudi skupina demokrščanskih parlamentarcev s poslancem Belcijem na čelu. Nova finančna sredstva naj bi uporabili zlasti za razširitev, posodobitev in ureditev stavb, v katerih opravljajo mejne dejavnosti cariniki, finančni stražniki, karabinjerji in osebje mejne policije. V poštev pridejo predvsem mejne naprave na področju tržaške in goriške pokrajine, koder se odvija večji del osebnega in blagovnega prometa med Italijo in Jugoslavijo, vrsta izboljšav pa je predvidena tudi za področje videmske pokrajine. O novem zakonu se bo moral izreči še senat. Danes seja občinskega sveta v Dolini in v Miljah Drevi ob 18.30 bo seja dolinskega občinskega sveta in se bo torej začelo jesensko zasedanje. Na dnevnem redu so resolucije, ustanovitev šole s celodnevno zaposlitvijo za Ricmanje - Domjo, ustanovitev pokrajinskega prevozniškega konzorcija, proračun za leto 1974 itd. Ob 20. uri bo seja miljskega občinskega sveta, ki bo nadaljeval diskusijo o važnih upravnih zadevah S SEJE KONZULTE PRI SV. IVANU Potrebna temeljita rešitev problema šolskih prostorov Začasna namestitev italijanskega otroškega vrtca v Lonjerju Kakor smo že poročali, je rajonska konzulta pri Sv. Ivanu po daljši razpravi v torek zvečer soglasno o-dobrila resolucijo, v kateri izraža u-g.dno mnenje glede začasne namestitve italijanskega otroškega vrtca v Lonjerju. Na predlog svetovalca Sergija Pečarja (KPI) so resoluciji priložili tudi besedilo protestne resolucije, odobrene na javnem sestanku v Lonjerju in besedilo izjave svetovalca Pečarja, Člani rajonske konzulte omenjajo v svoji resoluciji javni sestanek (21. septembra) v Lonjerju in pripominjajo, da se strinjajo z raznimi točkami resolucije, ki izražajo zaskrbljenost domačega prebivalstva. Preden se v Lonjerju r.t.stani italijanski vrtec, mora strokovna komisija pregledati stavbo in ugotoviti, ali ni nobene nevarnosti za otroke in učno osebje. Rajonska konzulta nadalje izraža svojo zaskrbljenost zaradi hudega pomanjkanja prostorov, tako za otroške vrtce, kot za osnovne in srednje šole. Zato sprašu- občine. ■ iiiiiiiiiui m n um iiiiiiiiliiiii n im mil im im minili Hlinili V ZELO ZAPLETENEM IN NEJASNEM POLOŽAJU Pričetek političnega preverjanja med petimi strankami leve sredine Odložen sestanek o krizi v devinsko-nabrežinski občini je občinsko upravo, kako je z birokratskim postopkom za preureditev stavbe v Ul. Docce, ter jo opozarja na obveznosti, ki jih je sprejela že prejšnja občinska uprava za rešitev perečega problema, ki resno ovira vzgojne in kulturne potrebe italijanske in slovenske šolske mladine. Na seji, ki se je precej zavlekla, so razpravljali predvsem o vprašanju začasne namestitve italijanskega vrtca v Lonjerju, diskusija pa je zajela celotno vprašanje šolskih gradenj in je bila prikazana zaskrbljenost slovenskega dela prebivalstva, ki občuti pomanjkanje šolskih prostorov, obenem pa razne oblike potujčevanja. Svetovalec Sergij Pečar, ki je poudaril, da Lonjerci in Ratinarci nimajo ničesar proti italijanskim otrokom kot takim, je prikazal vzroke zaskrbljenosti in oblike raznarodovanja. Še posebej je opozoril, da začasna rešitev za sprejem 30 italijanskih otrok v šolsko stavbo v Lonjerju nikakor ne bo pripomogla k rešitvi vprašanja šolskih prostorov na območju rajonske konzulte, kjer stalno narašča število prebivalstva. Vprašanje šolskih gradenj, je poudaril Pečar, je treba čimprej in temeljito rešiti, odpraviti pa je treba tudi asimilacijske pritiske, razloge za odtujevanje otrok in staršev manjšinske, torej šibkejše narodnostne skupnosti. V palači Diana so se včeraj pri- . političnega okvira leve sredine, čela pogajanja med strankami le- ;----------- ''' ve sredine o preverjanju v tržaški občini. Včerajšnji sestanek je bil zgolj formalen in so se na njem dogovarjali samo o dnevnem redu in o vprašanjih, o katerih bodo razpravljali. Na sestanku na pokrajinskem sedežu KD so bili prisotni: za KD pokrajinski tajnik Rinaldi, namestnika tajnika Decerli in Pierini ter odgovoren za krajevne uprave No-dari; za PRI vršilec dolžnosti tajnika Gargano, Pacor in Rossi: za PSI pokrajinski tajnik Ghersi, namestnika tajnika Kervin in Mislei ter odgovoren za krajevne uprave Giachetti, za PSDI pokrajinski tajnik Pierandrei, načelnik svetovalske skupine Lanza in odv. Bercè: za Slovensko skupnost predsednik sveta dr. Harej in politični tajnik dr. Štoka. V uradnem poročilu, ki je bilo izdano po sestanku, je rečeno, da se preverjanje vrši na osnovi sporazuma, ki so ga stranke.leve sredine podpisale januarja letošnjega leta in nadalje, da se preverjanje nanaša izključno na izboljšanje delovanja in okrepitev koalicije. Pet strank leve sredine je potrdilo veljavnost je izven razprave in ki je bil utrjen tudi v deželnem in vsedržavnem okviru. Na prihodnjih zasedanjih bodo delegacije petih strank pričele obravnavati posamezna vprašanja. Poleg tega so se obvezali tudi v imenu svojih svetovalskih skupin, da se bo nemoteno odvijalo redno delo tržaškega občinskega odbora. Uradno poročilo o poteku prvega sestanka o preverjanju v tržaški občini je skopo in pove zelo malo. O-čitno pa je tudi iz tega besedila, da je preverjanje že dobilo širši značaj in da bodo na dnevnem redu tudi nekatera zelo važna vprašanja (in med njimi še zlasti nevarnost pretvarjanja Trsta v petrolejsko pristanišče), ki niso v neposredni pristojnosti tržaške občinske uprave. O-čitna pa je tudi določena zadrega, saj se zelo mnogo govori o verjetnih osebnih spremembah v tržaškem občinskem odboru in s tem tudi o spremembah glede razmerja^ sil. Preverjanje je politično kočljivo zaradi nekaterih novih odnosov znotraj večinskih strank, in to še zlasti odnosov, ki so se ustvarili v KD s soglasno izvolitvijo Rinaldija za i tajnika stranke, ko je treba v ve- la v višini nekaj nad milijardo lir .......iiiiiiiiiui.i.i.................................Hlinili.i.m.m DEŽELNI PRORAČUN IA LETO 1974 Pred razpravo v skupščini se bodo izrekli sindikati Ustrezni zakon stopi v veljavo z novim letom Pristojni deželni organi pripravljajo proračun za prihodnje leto in vse kaže, da bo deželni svet lahko o njem razpravljal že prihodnji mesec. Tudi to pot, kakor se dogaja že nekaj let, bo skupščina hkrati obravnavala tudi deželni o-bračun za poslovno leto 1972. Za letošnje leto pa je predvidena novost, da se bo deželna uprava pred razpravo o proračunu v deželnem svetu posvetovala s predstavniki sindikalnih organizacij. Po ustreznem sporazumu s predsednikom deželnega odbora Comellijem bosta podpredsednik odbora in odbornik za načrtovanje in proračun F. De Carli in odbornik za finance Coloni v kratkem predstavila proračun sindikalnim organizacijam, «eni izmed najbolj reprezentativnih sil poslovnega sveta». Obveznost, da bo deželni odbor vprašal za mnenje sindikalne organizacije, še preden bo proračun predan v odobritev deželnemu odboru in preden bo o njem razpravljal deželni svet, je prevzel predsednik Comelli v okviru programske izjave, ki jo je dal pred 250 tisoč ton i deželnim svetom ob ustoličenju no- ................................... ZARADI RAZLAŠČANJ PRI OREHU Jutri v Beloglavu sestanek Kmečke zveze z razlaščenci Izredna važnost sestanka - Prisotni bodo tudi pravniki Jutri, 6. t. m., ob 19.30 bo v Beloglavu št. 7 sestanek, ki ga prireja Kmečka zveza za razlaščence iz O-sapske doline. Na sestanku jim bo delegacija, ki je z njihovim pooblastilom posredovala pri miljskem in dolinskem županu, pri poslancih Škrku in Belciju, načelnikih deželnih svetovalskih skupin PSI, Slovenske skupnosti, KPI in PSDI, pri pokrajinskih vodstvih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter pri predsedniku ustanove za tržaško industrijsko pristanišče, pri deželnem odbomištvu za načrtovanje in pri prefektu, poročala o rezultatih vseh teh stikov. Sestanek je izredno važen, ker manjka le še nekaj dni do poteka roka za vložitev pritožb na sodišče, ki ga prizadeti ne smejo zamufliti. V tem primeru bi namreč ne samo odpadla vsaka možnost za preklic razlastitev in za pogajanja, ampak bi razlaščenci zapravili vsako upanje tudi na samo povišanje cen. Zato bodo na sestanku prisotni tudi pravniki. Pričakovati je torej, da se bodo vsi razlaščenci udeležili sestanka, ker gre za njihove življenjske interese. Drugače seveda ne bo Kmečka zveza mogla snrejeti nobene odgovornosti za škodo, ki bi jo zaradi njihove nemarnosti utrpeli. ve deželne vlade leve sredine. Comelli je obveznost potrdil pred kratkim. in sicer na prvem srečanju z najvišjimi predstavniki treh sindikalnih zvez iz Furlanije - Julijske krajine. Proračun za prihodnje leto, ki je prvi tovrstni akt v tretji mandatni dobi deželnega vodstva, sestavljata prvič skupaj odborništvo za načrtovanje in proračun in odborništvo za finance. S tem naj bi dosegli večjo homogenost med postavkami, ki se nanašajo na _ deželne izdatke, in deželnim načrtovanjem, hkrati pa naj bi uskladili enoletne postavke, ki jih obsega proračun, s srednjimi oziroma dolgoročnimi pobudami, ki jih predvideva petletni načrt za gospodarski in družbeni razvoj Furlanije - Julijske krajine. Jutri skupščina hotelskih uslužbencev Jutri, v petek, bo na sindikalnem sedežu v Ul. S. Spiridione, ob 16. uri v prvem sklicanju, ob 20. pa v drugem sklicanju, skupščina delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni v hotelih. Skupščino sklicuje sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL te stroke, da bi proučili položaj, ki je nastal zaradi stališča združenja hotelirjev, ki zavrača zahteve za povišanje prejemkov. Strokovni tečaji za gradbene delavce Čez nekaj tednov, 5. novembra, se odpre v Trstu dveletni strokovni tečaj za specializacijo in strokovno u-sposabljanje gradbenih delavcev. Vanj se lahko vpišejo gradbeni delavci vseh vrst, vajenci in tudi delavci, ki sicer pripadajo drugim strokam, a bi radi spremenili poklic. Ob koncu dveletnega tečaja bodo slušatelji prejeli diplomo, ki velja kot potrdilo o specializaciji pri zaposlovanju. Kvalificirani delavci, ki hočejo izboljšati svoje tehnično znanje, pa lahko obiskujejo polletni tečaj pri isti šoli. Didaktični material (knjige, zvezki itd.) nudi šola brezplačno, delavcem, ki se vozijo, pa bodo izplačali 700 lir odškodnine vsakokrat, ko bodo prisotni na lekcijah. Najboljšim slušateljem bo šola izplačala posebne denarne podpore. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ MAČKOU priredi v nedeljo, 7. oktobra 1973 ob 14. uri v Mačkoljah SPOMINSKO SVEČANOST ob 30'!etnici požiga vasi Sodelujejo domači pevski zbor, zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Brega Vljudno vabljeni V primeru slabega vremena bo spored v občinski telovadnici v Dolini ob 15. uri činski stranki usklajevati stališča vseh demokristjanskih struj. Izredno je zapleten položaj v PSI. Kot smo že poročali, je na ponedeljkovem sestanku pokrajinskega vodstva stranke prišlo do okrepitve sedanje večine, ki jo sestavlja levica in struja «Presenza» m to na ta način da so člani pokrajinskega vodstva pripadniki avtonomistične struje in «Riscosse» zapustili sejo in niso prisostvovali pri določanju članov delegacije, ki bo vodila pogajanja o preverjanju. V tej zvezi je struja «Riscossa» (katere najvidnejši predstavnik je podpredsednik pokrajinskega sveta Pittoni) izdala včeraj uradno sporočilo, v katerem obtožuje sedanjo večino v pokrajinskem vodstvu stranke, da ni hotela pristati na razširitev večine na osnovi politične razprave. Zaradi tega je tudi predstavništvo socialistov na pogajanjih o-krnjeno in ne more privesti'do pomembnejših rezultatov, oziroma stremi samo k spremembi raznih mest v občinskem odboru. Poročilo zaključuje, da zaradi teh razlogov, člane struje «Riscossa» «ne obvezujejo morebitni sprejeti sklepi», kar pomeni, da že vnaprej nc pristajajo na sklepe, ki bodo sprejeti na pogajanjih o preverjanju. Zapleteni so tudi odnosi znotraj PSDI, kjer je po smrti deželnega odbornika Dulcija postal nedvomno ne samo najuglednejši temveč tudi najmočnejši mož v stranki pod župan Lonza, ki pa je bil istočasno izvoljen v deželni svet, kjer ima odgovorno nalogo načelnika skupine PSDI. V primeru njegove odstavke bi bil avtomatično imenovan za občinskega svetovalca Mocchi, proti kateremu pa so sodne oblasti pričele postopek v zvezi z nerednostmi v občinski ustanovi ENCO. Najbrž zaradi zapletenih odnosov znotraj PSI tudi ni prišlo v sredo do sestanka med pokrajinskimi vodstvi strank leve sredine, ki bi morala razpravljati o resni krizi v devinsko - nabrežinski občini, saj je bil že napovedani sestanek odpovedan na željo socialistov. V zvezi s preverjanjem se je sinoči sestalo vodstvo sekcije PSDI pri Sv. Soboti, ki je zahtevalo od odgovornih vsedržavnih organov, da takoj posredujejo, da ne bo prišlo v Trstu do gradnje novih rafinerij. 0 položaju v občinski upravi in o preš topu svetovalca Calegarija iz svetovalske skupine PSDI v skupino PSI pa je poročal odbornik De Gioia ki je ta prestop označil kot «izdajo zaupanja volivcev». De Gioia se je odločno izrekel proti kakršni koli spremembi v občinskem odboru. DREVI V TREBČAH Sestanek sekcije ANPI Zveza bivših partizanov — sekcija ANPI v Trebčah vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes zvečer v Trebčah ob 20.30. ..........HI.III.................. MFD FERNETIČI IN SEŽANO Kmalu začetek gradnje suhozemnega terminala Sklep odbora, ki ga vodi predsednik sežanske občine Jutri v Rossettiju večer indonezijskih pesmi Jutri zvečer bo v «Rossettiju» predstava posvečena Indoneziji. Na-stoipli bodo folklorna skupina z o-toka Bali, orkester sodobnih pesmi in plesov ter skupina manekenk, ki bo ob glasbeni spremljavi prikazala dosežke indonezijskih modnih in tekstilnih kreacij. Prireditev organizira tržaška občina in je brezplačna, je pa znak rastočega zanimanja za gospodarsko sodelovanje Trsta z Indonezijo. To je dokazal, pred meseci, tudi obisk indonezijskega veleposlanika Sumarja Sosrowardoja na našem velesejmu. Kulturni program sobotne manifestacije sestavljata nastopa dveh skupin: folklorne plesne skupine otoka Bali in sodobnega orkestra lahke glasbe. Šest plesalk v tipičnih nošah bo zaplesalo ob spremljavi dvanajstčlanskega orkestra karakterističnih bobnov. Predstavile bodo tri značilne indonezijske plese. Po modni reviji (predstavilo se bo psem manekenk), bo tri sodobne pesmi predstavil orkester «črni biseri». Listki so na razpolago v Galeriji Pretti in, uro pred predstavo, pri -,ajnah «Rossettija». Zaključen kongres biologov Včeraj se je v Trstu zaključil redni letni kongres društva za spe-rimentalno biologijo, fiziologijo, biokemijo in prehrano ljudi. Kongres je trajal pet dni in je na njem sodelovalo štiristo strokovnja kov iz Italije in tujine. Na kongresu so prečitali tristo znanstvenih del. Včeraj-danes Danes, PETEK, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.39 — Dolžina dneva 11.31 — Lu na vzide ob 14.17 in zatone ob 23.51. Jutri, SOBOTA, 6. oktobra VERA Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 16,5, ob 19. uri 16,4 stopinje, zračni pritisk 1023,7 mb stanoviten, veter 20 km na uro s sunki 42 km na uro, severovzhodni, nebo jasno vlaga 50-odstotna, morje mirno, temperatura morja 19,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 98-letna Domenica Mas sarotto vd. Gallo, 64-letna Guglielma Psenner por. Pavlica, 79-letna Luigia Vasintin vd Zanetti, 77-letni Luigi Gulin, 70-letni Luciano Galmonte, 72-letni Francesco Hlača, 95-letna Anna Creich, 72-letni Vittorio Federici, 86-letna Maria Furlan por. Gerbec in 16 dni stara Paola Giustolisi. V torek se je v Sežani sestal odbor za graditev suhozemnega terminala, ki ga je pred časom sestavila sežanska skupščina in ki ga vodi predsednik B. Kodrič. Na seji so razpravljali o vrsti tehničnih vprašanj, predvsem pa so določili, da se bodo dela za gradnjo prve faze terminala začela še pred koncem letošnjega leta. V tej fazi bodo med Fernetiči in Sežano uredili 25.000 kv. m parkirnega prostora, zgradili carinska skladišča v skupni površini 5.000 kv. m ter vrsto poslopij za carinske in špediter ske dejavnosti ter za sanitarne, fito-patološke in veterinarske storitve. Za uresničitev prve faze del bodo potrošili 40 nulijonov dinarjev. Sredstva bo dalo na razpolago podjetje «Jadran», k pobudi pa so že pristopili carinska uprava, špeditersko podjetje «Interevropa» in nekatere druge gospodarske organizacije. Terminal bo primemo povezan z že-Ifzniško progo in z bodočo avtocesto, poleg tega pa je predvidena njegova neposredna povezava tudi s tovornim postajališčem pri Fernetičih na italijanski strani meje, kjer so pred kratkim začeli z urejanjem širokega parkirnega prostora za tovornjake oziroma za carinske operacije. V Sežani v zvezi z novo pobudo ugotavljajo, da znaša sedanji promet med Italijo in Jugoslavijo na tem področju pri bližno 4,000.000 ton raznega blaga. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina A11TGEA. Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. Istria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zau. Trg Venezia 2. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F FILZI 10 n. 38-101. 38-045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1973-74 ANTON PAVLOVIČ CEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Gej režija Mile Korun V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI — Red A) Gledališča Razstave STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17, oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E j — Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigarni. Od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. V Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra. Tržaški slikar Giovanni Duiz raz stavlja v občinski galeriji. Razstava bo odprta do 6. oktobra. V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi 16, bodo do 12. oktobra imeli v gosteh dela argentinskega slikarja, prvenstveno grafika. Carlosa Pacheca. V galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra. Galerija «Forum» v Ul. Coroneo 1, je začela novo sezono z razstavo, ki jo pripravlja umetniška skupina «2x GO». Gre za skupino slikarjev iz stare in Nove Gorice, ki skupno prirejajo podobne manifestacije emirat na tej drugič na oni strani meje. RAZSTAVA OLJNATIH SLIK S KRAŠKIM MOTIVOM V Katoliškem domu v Zgoniku razstavlja Robert Daneu. Razstava bo odprta do 10. oktobra vsak dan od 15. do 20. ure. Izleti Prosvetno društvo «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 7. oktobra izlet Beneško Slovenijo. Vpisovanje v trgovini s pohištvom Rener, Proseška ulica, od 2. oktobra dalje. Odhod izpred Prosvetnega doma. Slovensko planinsko društvo Trst, priredi 14. oktobra t. 1. izlet v gore Hrvaškega primorja na Platak. Nepla-ninci se bodo lahko ustavili v planinskem donni ’ «Pàrtizan» DS 'PlatalIIIIIMlll■UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1lll••^IIIIIIIIIIIIIIllllllllll1llllllltllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllIIIUllHlllllllllllll■ «CANZOMSSIMA» JE DOPOLNILA 18. LETO la n ime nje za televizijsko oddajo povezano z novoletno loterijo Letos bo nastopilo 35 pevcev - Oddaja bo na sporedu ob nedeljah popoldne RIM, 4. — Televizijska glasbeno zabavna oddaja «Canzonissima», ki je povezana z veliko novoletno loterijo, je dopolnila 18. let. Od leta 1965, ko si je funkcionar RAI Giovanni Mancini zamislil radijsko oddajo «Le canzoni della fortuna», se je marsikaj spremenite. Leta so tekla in oddaja' je postajala čedalje pomembnejša, tako prireditev sama, kot tudi visoke nagrade novoletne loterije, ki so lani dosegle približno tri milijarde lir. Število gledalcev priljubljene televizijske oddaje je iz leta v leto naraščate in doseglo lansko leta poprečje 20 milijonov gledalcev za oddajo, včasih pa celo 25 milijonov. Letos je nastalo mnogo sprememb. Predvsem je treba omeniti, da bo od letos dalje «Canzonissima» na sporedu ob nedeljah ob 18. uri. Tako se poraja vprašanje, če se bo spremenite tudi občinstvo te oddaje in če bodo imeli pevci in popevke, predstavljene drugačnemu občinstvu, več uspeha. Odgovora na to ne moremo še dati, saj bo treba počakati še nekaj časa. Letos bo na «Canzonissimi» nastopite 35 pevcev. Od teh bo 14 novincev, 6 pa ansamblov. Pevci ne bodo sodelovali le kot tekmovalci, ampak tudi drugače sodelovali v prireditvi skupno z napovedovalcema, ki bosta letos Pippo Baudo in Mita Medici. Oddajo bo popestril še gost, ki bo vsak teden drugi. V prvi oddaji, ki bo na sporedu v nedeljo, bodo nastopili «Equipe 84», Roberto Vecchioni, «Alunni del Sole», Delia, Tony Santagata, «I Camaleonti» in Anna Melato. «Gost nedelje» bo Umberto Orsini. Ob nedeljah bo ob 12.55 kratka oddaja z naslovom «Canzonissima in anteprima», v kateri bodo obrazložili občinstvu pravila, predstavili pesmi in druge zanimivosti popoldanske oddaje, obenem pa bodo pevci izročili «jolly», s katerim bodo lahko povečali število točk, ki jim jih bo podelila žirija. Opoldansko od-idajo bosta napovedala Pippo Baudo in Maria Rosana Omaggio. Siglo letošnje «Canzonissime» «Ruota libera», ki jo poje Mita Medici, so napisali Paolini, Silvestri, Pippo Baudo in Pippo Caruso, ki je tudi dirigent orkestra. Režiser je tudi letos Romolo Siena. Kot običajno, bo zaključna oddaja na sporedu 6. januarja ob 21. uri. «Canzonissima» iz leta 1959 je i-mèla doslej najvišji indeks priljubljenosti (79). Takrat je oddajo režiral Antonello Falqui, napovedovali pa so jo Delia Scala, Nino Manfredi jn Paolo Panelli. Dobro je uspela tudi «Canzonissima» leta 1970 in 1971, ki ita jo napovedovala Corrado in Raffaella Carrà. Oilejmo si še zmagovalce posameznih oddaj: 1956 Oddaja «Le canzoni della fortuna»: Zmagovalca Nunzio Gal te (s pesmijo Mamma) in Gino Latilla (Buon anno, buona fortuna) 1957 «Voci e volti della fortuna»: Aurelio Fiero (Scapriciatello) 1958 «Canzonissima»: Nilla Pizzi (L’edera) 1959 «Canzonissima»: Joe Sentieri (Piove) 1960 «Canzonissima»: Tony Dallara (Romantica) 1961 «Canzonissima»: Tony Dallara (Bambina, bambina) 1962 «Canzonissima»: Tony Renis (Quando, quando, quando) 1963 «Gran premio»: Ekipa Sicilije 1964 «Napoli contro tutti»: Claudio Villa (0 sole mio) 1965 «La prova del nove»: Gianni Morandi (Non son degno di te) 1966 «Scala reale»: Claudio Villa (Granada) 1967 «Canzonissima»: Gianni Mo- randi (Scende la pioggia) 1969 «Canzonissima»: Gianni Morandi (Ma chi se ne importa) 1970 «Canzonissima»: Massimo Ranieri (Vent’anni) 1971 «Canzonissima»: Nicola Di Bari (Chitarra suona piu piano) 1972 «Canzonissima»; Massimo Ranieri (Erba di casa mia). Vladimir in Jekaterina (Nadaljevanje s 4. strani) sta se že tako prilagodila drug drugemu, da je poseg «tretjega» močno občutiti. Uljanova pripoveduje, da je sama v tridesetih letih dolgo iskala pravega partnerja. V baletu je partner izredno važna komponenta o-sebnega umetniškega dometa, pravi Uljanova. Vladimir Vasiljev — pravijo strokovnjaki — pa je dosegel svoj največji umetniški uspeh kot špartak v istoimenskem baletu na glasbo Hačaturjana. «Špartak» je že tretje leto predstava številka ena Boljšoj teatra. Koreografi menijo, da v svetovnem baletnem repertoarju ni vloge. v kateri bi bilo toliko težkih skakalnih gibov in «poletov» preko scene, kot je to primer v «šparta-ku». Dolžina teh skokov omogoča Vasiljevu, da posreduje publiki občutek atletske lepote in duhovne sile junaka. Vasiljev pravi, da je «baletski jezik pogojen», ker «nihče skozi življenje ne koraka po prstih». Vendar je v baletu, kot v vsaki drugi u-metnosti, možno in neobhodno izraziti pristna občutja. Pogojna sredstva baleta pa je treba izkoristiti naravno in organsko. Izrazna sredstva plesalca je mogoče primerjati s slikarjevo paleto. Vsa zadeva je v barvi. Nekdo ima enostavno dve-tri, drugi pa deset barv. Vladimir Vasiljev ima naravnost fanatičen odnos do baleta, nepopustljivo kritičnost do samega sebe. Atletsko pripravljenost dosega z napornimi športnimi vajami, v drugi fazi priprave pa se posveča artistič? nosti ter umetniški izraznosti. Baletni in zakonski par Vladimir in Jekateritla je zaposlen dobesedno ves dan, od jutra do večera. Dat» začenjata z najnavadnejšo telovadbo, da bi se pripravila na baletne vaje. Zvečer imata predstave, letos pa sta sodelovala tudi na televiziji. Ko nista sama zaposlena, zelo rada obiskujeta dramske predstave. Vasiljev je nosilec Leninove nagrade in je član moskovskega mestnega sovjeta. Vsekakor pa Jekaterina in Vladimir nista do naziva «ljudski u-metnik SZ» prišla lahko, marveč s trdim delom. Protest brezposelnih v Neaplju NEAPELJ, 4. — Danes je prišlo v Neaplju do nemirov. Zaradi državnega praznika so nameravali uslužbenci urada za dete zapreti urad prej kot običajno. Veliko število brezposelnih se je razburite in prišlo je najprej do kričanja, nato pa do prerivanja. Razburjenje je bite veliko, saj je danes zapadel rok za vložitev priziva proti prednostni lestvici, na kateri je 10.000 imen brezposelnih Neapeljčanov. Poseči je morala policija, ki je priprla 13 oseb; kasneje jih je 8 izpustila na svobodo, ostalih pet pa aretirala. Aretiranci so vsi študenti in so obtoženi upiranja policiji in drugih prekrškov. Avstrijska policija že več dni straži grad Schonau južno od Dunaja, kjer je prehodno taborišče izseljencev judovskega rodu na poti iz Sovjetske zveze v Izrael