C 44 1„ oktober 1985 Leto izdaje: I '-1 :%isove polletne stvarnosti je tudi štrajk, v TOZD Kovinska obdelava, ^jk takšen ali drugačen, upravičen' ali neupravičen pusti za seboj police, takšne ali drugačne, V Agisu so posledice hujše kot j e bilo mo-?e'slutiti. Ne le izguba časa, ki nastaja ob maratonskih sestankih, kjer ^kušamo. ugotoviti prave vzroke za nastalo situacijo v TOZD in DO, Išče-' Pnave vzroke za štrajk, čeprav vemo, da je le-ta posledica ali pa-nacia-',6v"anje prvega četrtletja, ali točneje neenotne politike delitve OD ob 4h0 Proizvodnja v TOZD Kovinska je normalno stekla. Izgubljeni čas so •i E ' ■ -rci že -nadoknadili, Torej vse kot bi moralo biti! Pa vendar, gl_nami je odstop predsednika konference sindikata DO, Zakaj se je to Izlilo dober mesec pred iztekom mandata,'in to' predsednika, za katerega' co z gotovostjo trudimo, da je bil resnično predan sindikalnemu delu? .0, Ge vodilo Božidarja Varnico, da se je odločil za .takšen korak, je naj-ve, da pove on sam. Ob tem je tudi prav, da povem, zakaj smo se odioči-2a. razgovor šele dobrih: štirinajst dni po tem, ko je podal 'ostavko- na racijo predsednika konference. .sindikata, Prvič zato, ker smo dopuščali v^ost h , - -, da si 'lahko; premi sl i in zato.., ker smo želeli informirati takrat, °odo že razjasnjeni vzroki in predlagane rešitve za odpravo nastale si-:^ije. Čeprav še vedno ne moremo trditi, da so stvari danes jasnejše kot bile pred štirinajstimi dnevi, bi hoteli dobiti celovito sliko o zdajšnjem stanju v TOZD KO in Agi-u nasploh, se moramo vrniti v prvo četrtletje, ali pa morda še dlje, L ' v Predstavitev celovitejše slike se moramo povrniti še nekoliko dlje na-. to je v lansko leto. Mislim, da je to zelo pomembno, 5^nsk'em letu se je TOZD KO ubadala s težkim problemom, t„ j„ izguba, in ini sem, da letos, ni 'tako„ Ampak sedaj so se pojavili drugi problemi, P7-aj se je izboljšal in delovni prispevek vseh zaposlenih v TOZD je iz-4? velik, ki ga v nobenem primeru ne želim razvrednotiti, temveč le os-j^iti posamezna vprašanja, leto je v TOZD KO bilo evidentno, da niti s povečanjem obsega pro-jbje niso uspeli doseči ekvivalentno boljših rezultatov in mislim, da - .ps tudi nekaj pove „ . . ^kalna organizacija na nivoju DO je izhajala iz stališča, da delavec ' trojem, ki je svoje delo opravil,, ni kriv, da njegovo delo finančno dovolj uspešno, torej da so vzroki nekje drugje (kar se danes v Potrjuje), Ugotovljeno je bilo, da je imel delavec v TOZD KO v enem ; Ptku’ za cca.28 % nižjo vrednost faktorja od delavca TOZD PM ali VZM, ■Qa imela najvišjo -- to pomeni že v izhodišču za cca 28 % nižji osebni kii ~ Ee veš, po periodičnem obračunu je grozila nevarnost, da bo ta ka večja od 50 %, Sindikat DO je ukrepal tako, da smo pred delavskim svetom DO zagovarjali predlog, naj se ta razlika zmanjša na 10 ozifif naj se vrednost • faktor ja po možnosti izenači, in s predlogom tudi uspel1 ^ ^ V a. v u_ j 1UV/J1J.UO U-L jL 4J dldil _L ^ J-11 jJ± UUJ.U^,UlU U UU J- Delegati so glasovali za ta predlog tudi pod ceno rizika, da se bo ob ------ 1 ------1-" - - • ■ L • - ’ • - tozd 1° žel, koncu leta pojavil del izgube tudi iz tega naslova in bodo ostale tu^ • izgubo pokrile„ Ocenjujem, da je bila do delavca TOZD KO izkazana veli1. V -L. J. J. k_)XU.\_/ V \W- -Lk.-k* f hajali v konfliktno.situacijo zaradi odstopanja od skupno dogdvorjenei ^ je enotne politike. Štiri TOZD, med njimi tudi KO, so namreč mimo vseh J,/J govorov in sugestij od strani DPO in vodstva DO sprejele sklepe o izpian lu dodatnih OD (poračuni). Obstajala je nevarnost, da bi vsaj nekatere • N -L " ” s - — (J U.J.W »V V ^ kV —L. V kV CV. J. JL C? JSu v ^ ... teh TOZD bile ob koncu leta_potrebne raznih oblik solidarnosti. Hi izklJ, ti čeno^ da bi morebiti lahko izkazovali tudi izgubo. Vprašujem se, kako se delavec, ki se ni v polletju odločil za .dodatno izplačilo enega OD?, bil pripravljen pogovarjati o solidarnosti do delavca' ki bi si dodatfu OD v polletju izplačal. Mislim, da tega res nismo smeli dopustiti, kar1 to bi bil absurd r. (tl Zakaj je sploh prišlo do sprejetja takšnih sklepov? Vse te spremljajo^® ugodnosti in neugodnosti je direktor TOZD pri obravnavi periodičnega °vl h k ki r3! cuna dolžan do podrobnosti obrazložiti in prepričan sem, da bi delavec . zumel, V primeru zadnjih_dveh periodičnih obračunih imam občutek, da bilo storjeno in da je bil direktor preveč pasiven - torej svoje nalo(5® ni opravil," - Hajbrž se ti bo to vprašanje zdelo smešno, pa vseeno. Je bil po tvoj6 . TOZD KO STRAJK ali le trmasto vztrajanje za nekaj, kar jim je nekdo obljubil? 'Eno in drugo = Zaradi neupoštevanja že omenjenih ugotovitev in zaradi mf nrmar.i tp n -i-a-H* Tn v, __ ^ ___y . • . n -• i informacije o rezultatih po periodi-enih obračunih°so"delavci" videli'®°L ^ ^ ^,4- - TV/r - n - - • 'O 6i> k6; ;k' k. . ^ v _ ------------ -t “ jv ^ U/J- UU.J.J.11 OU U-CJ.O.V UU. V IfV 1 nost izplačila. Morda, ali bolje da rečem verjetno jim j e to možnost h6 do konkretno tudi nakazal.in-s tem dopustil takšno odločitev, potrjeno Kp di.s sklepom zbora delavcev„ To se: raziskuje in ne.verjamem, da bomo V.$\ do prave resnice. Za uresničitev svojega sklepa pa so delavci uporabil1 di taksno sredstvo kot je štrajk, ker je pač bilo evidentno, da sklep h bo realiziram, " ■ . .. Ob an.alizi stanja po ustavitvi dela v TOZD KO smo vedno naleteli na_ Iz- r\ /~v-rr-i‘ ITI z-n -n 0-> n ___• ___ _ • -i • . _ A ko oviro, To pa je, da nismo pripravljeni prenehati s staro prakso i? v , » v y -- --------- — -I-v jy-L. Vvj.1 LA. V-l. o O U d_L v jjd. CU:Xk-»v v četi na novo, To bi pomenilo_ z drugimi besedami, da bi se v Agisu zaC el1 v . _ -i- _ - O . v v KV ) . VU-'—A kV V .n. £5 V- držati dogovorjenega in da bi bili pripravljeni priznati napake alctoV "Verjetno se vprašanje nanaša na nedosledno izvajanje samoupravnih al-ozirorna neupoštevanje le-teh. Značilno za našo DO je, da nam samouppa^1 ucvcuijc ven, nnaenno za našo uu je, da nam samou'DXCLV akpi takoj po sprejetju že niso veČ všeč. Večkrat in tudi na daljši £°\i smo dokazali, da smo jih sposobni zavestno kršiti in delati po starem pa celo kako drugače„ Tp je velika napaka. Če se samoupravni akt v pra^' 'a lo. fi: V( 1P po;. ioV ro®a j eli= i;aže kot neustrezen, ga je pač treba menjati in delati po veljavnem j o neprijetno pa se počutiš ko začneš razmišljati, da so te spremembe p to Srebne zelo pogosto, kajti tudi naša zakonska regulativa se zelo cesto pica '^.ja in noben zakon i; ^imivo pa je tudi nekaj„ Ko gremo s kakšnim samoupravnim sporazumom na ^erendum smatramo, da je to najboljši možni predlog. Ko pa referendum S ^spe, pridemo do analize in v večini primerov do novega predloga, ka~ ei?i je že boljši od prejšnjega. Torej se nam je v zelo kratkem času miš-j®tje menjalo (konkreten svež primer SaS o skupnih osnovah in merilih za i p-f^obivanje in razporejanje sredstev za OD). Takšni pač smo. Potrebno je ?? '6zidati miselnost, nato pa odnos do odločitev." len)11 ceW° Božidar,ko so se stvari v TOZD KO že skoraj uredile, je kot strela ^ jasnega udaril tvoj odstop s funkcije predsednika sindikata. Kaj je °ila ta strela? pS' j tem, da je proizvodnja ponovno stekla, po moji oceni še ni konec pro-b ;smov. Da je bil štrajk popolnoma neupravičen, je bilo ugotovljeno pov-kjer koli je bil obravnavan. Zakaj pa je do njega sploh prišlo? Vzro-f v glavnem le ugibamo, nekaj je tudi evidentnih, vendar je vse^ skupaj^ "to težko dokazljivo, torej je do prave resnice zelo težko priti. Mislim, So delavci bili zaved.eni, zato Želim, da se vse okoliščine podrobno ' v,^iščejo ter da vsak nosi svoj del odgovornosti in tudi sankcij. V^nas-1 Ji-i °'triem primeru puščamo stvari neurejene in s tem tudi dopuščamo možnost, 4 se nam vse te neprijetnosti ponavljajo. Mislim, da se do omenjenega kesanja ne moremo obnašati tako neodgovorno. Izgleda, kot se stvari raz-S^do, da bo spet obveljalo staro Agisovo nepisano pravilo "nihče ni 'Ly in nikome nista". S tem se ne strinjam. Ko hočemo izpostaviti konkret-in po potrebi tudi individualno odgovornost, "ugotovimo", da je ni.in , .Smo krivi vsi. Se pravi, da je lažna solidarnost v tem trenutku prevla-i5°ča. Potem so tu še, za moje pojme blago rečeno, Čudne poteze direktor-^ DO. s svojim odstopom želim samo opozoriti na nepravilnosti in zao-^ kiti posamezna vprašanja, predvsem odgovornosti, čeprav so rezultati že ktcej vprašljivi." ^ trenutka, ko si se odločil, da daš na funkcijo predsednika sindika-ostavko pa do danes je minilo še 14 dni. Kaj je pravzaprav vzrok to in kakšno je tvoje stališče do tega danes? pri" f to ta aci" ia. > pl > ti ti 'o k e ra; e eK" n & 2tok za to sem v glavnem že navedel. Da bi spremenil odločitev? Zakaj? bene se po tem vprašanju še nič ni spremenilo - torej nimam razloga za sklic. Večkrat sem še omenil, da ne postavljam pogojev niti cene za ve^lic svoje odločitve. Moje odločitve ne nameravam preklicati ali spre™ vdati, torej sam se prostovoljno umikam mesec in pol pred^iztekom man-in mesto prepuščam drugim z željo, da bi dosegali boljše rezultate vodenju sindikalne organizacije. Takšno slovo je sicer težko, toda tC ae ^ed nami je veliko dela, predvsem reorganizacija DO po EPU, dalje ^Prejemanje SaS o delitvi dohodka in OD ... Lahko daš oceno kaj stori- ti da bo to lahko zaživelo? #43 bo vse to lahko zaživelo : voc w , je potrebno predvsem in takoj odločno pre- jP va.ti s staro prakso in začeti z novo. Vsi govorimo o evidentnih napa- in se ob njih nočemo strezniti. V naši DO se trenutno odvija nekaj ze-,Pomembnih aktivnosti, za katere sem prepričan, da so zelo v redu in za 'M s s nujno potrebne. To so predvsem priprave novega osnutka SaS o OD^ 'Tojno programska usmeritev in organizacijska konsolidacija (vključno, z obliko samoupravne organiziranosti), na kateri dela veliko sposobnih % ljudi pod vodstvom.Zavoda za produktivnost iz Ljubljane0 Kot sem že omenil, so vse te aktivnosti zelo pomembne in po moji oceni zelo pozitivne« Za izboljšanje stanja v Agisu, se pravi, boreč se za boljši jutri, sem kot Božidar Varnica in kot član tega kolektiva vedno pripravljen prisp6" vati.svoj delež, ki bo odslej nekoliko večji na^(proizvodno) delovnem iu^uekoliko manjši na političnem pod.ročju0 Še vedno pa nisem izgubil prepričanja, da bomo s skupnimi močmi željene cilje in zadane naloge vendarle dosegli, morali pa se bomo v naših vrstah tudi malo prestrojiti■>11 - Za tebe bi brez pretiravanja lahko trdili , da si bil resnično predaja sindikatu z vsem srcem in da si mu.pdsvečal veliko delovnega in prostega, časa, Se. ti. zdi, da je bil ta o;aš vržen vstran? Lo pa bi lahko pomenilo, da sindikat nima več moči, ne politične in ne akcijske«, Od sindikata ljudje pričakmjejo veliko, lahko bi rekli od. življenjskega standarda pa do ozimnice Ugotavljam pa lahko, da je sindikat največkrat nemoč en„ "Reprezentančni funkciji predsednik sindikata" kot jo nekateri imenujej0’ sem se res odrekel in to tik pred iztekom mandata (ocenjujem, da sem svoje delo^s tega področja v glavnem opravil,), kajti na začetku mandata ne bi pomišljal o kakšni ostavki. Moram priznati, da odhajam tudi delno te", zadovoljen z nekaterimi razpleti dogodkov, kajti ugotavljam, da, je na'p6" katerih področjih v tem trenutku skoraj nemogoče priti do prave resnic®; katera bi nam zagotavljala tudi boljši jutri in da bi ta boljši jutri fes bil jutri in ne v daljni bodočnosti. Lažna solidarnost je v tem trenutXa res velika in treba jo je izkoreniniti. Mandat je doLg^dve.leti in to je ravno dovolj, da dobiš sive lase in if" larkt,. seveda ce zivis^s problemi, ki jih rešuje sindikat« Vendar ne bi rad deloval zastrašujoče, kajti tako hudo pa spet ni, čeprav je pred si11" dukatom vedno obilica dela v takšni ali drugačni obliki«"Čas nikakor ¥ more biti vržen vstran, kajti tudi na tak način človek postane zrelejši in bolj koristen tudi za našo družbo« Ge^hočemo.govoriti o akcijski in politično moči in nemoči' sindikata, reci,^da jo še vedno ima in da sega na mnoga področja in da lahko nastop61 zelo čvrsto in odločno. Res je, da se danes pojavljajo različne predstav6 o vlogi, sindikata^v naši družbi« Če pogledava družbeni standard,' ko" si Sa ze omenil«.V letošnjem polletju, se pravi do meseca julija, smo v naši DO dvignili OD za 70 %, in takšnih DO je malo« Zanimivo bo pogledati, kakšen bo ta odstotek v drugem polletju« Ko pa se čez noč v trgovini dsU-c nejo.cene zaradi primanjklajaja v zveznem proračunu, pa sindikalni aktivisti v združenem delu res postanejo nezadovoljni« Tu'na je sindikat ret nemočen« Taksne dirke so izredno nevarne« Raznih moči in nemoči sindikat3 raje ne bi več našteval« Enkrat moramo reči bobu bob«" - Kako torej naprej? Z noirlmi močmi v novi mandat našim ciljem naproti, seveda ob pomoči vsa-1’ mi združujemo delo v DO Agis." ^Z4.VS^§o ^e£’a iored izhaja, da je Božidarjeva odločitev dokončna« Po statutu ZSu je v.takem in.podobnem primeru dolžen prevzeti funkcijo predsednika dosedanji namestnik predsednika« Konferenco, sindikata bo torej do izteka mandata vodil Branko Babosek iz TOZD Vzmetarna« M« "BARAKA" TOZD ORODJARNA DOBILA PO ZASLUGI MLADIH 5'vO PREVLEKO mlade velja splošna ugotovitev, da jih je zajelo nekakšno malodušje, ^ so postali neobčutljivi za dogajanje okrog sebe«, Včasih zelo dobro °biskane in uspešne delovne akcije pri mladih vedno bolj zgubljajo tisti P^avi pomeno Vzrokov za to je najbrž več„ Prave odgovore zanje pa vedo mladi = ■ ^vodoma sem napisal, da je to le splošna ocena, ki pa ne more veljati za mlade, To tudi dokazuje delovna akcija, ki so jo organizirali v so-No,. 8„ septembra 8S mladi iz TOZD Orodjarna, 0 akciji in nadaljnjih nartih sem se pogovarjal s predsednikom 00 ZSMS TOZD Orodjarna Tončkom Ustnikom, Odkod ideja za to akcijo? Slišal sem, da bi bilo treba našo "barako" prepleskati z zaščitnim sred-^'vom. Tedaj sem pomislil, da bi bila prava priložnost za mladince v direktorjem TOZD sva skupaj načrtala akcijo. Vodstvo TOZD z materialne ^ati, jaz pa s strani udeležbe na akciji," " Kaj je bil glavni cilj akcije in kakšna je bila udeležba? Bilj akcije je bil prepleskati zgradbo s sadolinom. Udeležba na akciji jj®. bila dokaj skromna, saj se je je udeležilo le 5 od J8 mladih v TOZD, ^ tem moram seveda reči, da je bil cilj akcije časovno in kakovostno do-5ezen in.presežen," " Kakšna je tvoja ocena akcije? Jakšne in podobne akcije imajo poleg materialnih ciljev tudi željo po Nepotrebnem združevanju mladih, Aterialno je ta akcija brez dvoma dosegla svoj cilj (prihranka ni težko Računati), za drugo plat pa žal tega pri tako slabi udeležbi ne morem viti. Bo.pa drugič bolje!" " Kako se boste mladi lotili reševanja tega problema? 'iVr v v .A sestankih smo se o teh problemih mladih že veliko pogovarjali, Zal ^ moram ugotoviti, da prave rešitve nismo našli," Načrtujete mladi v Orodjarni morda še kakšno delovno akcijo? 3ei delom na tej akciji smo se dogovorili, da ta akcija nikakor ni zad-Pričakujemo namreč, da se nas bo vsake naslednje akcije udeležilo več 116 le mladih). Prepričani smo, da uspehi ne bodo izostali." V TOREK JE BIL V NAŠI DO USTANOVLJEN ŽE TRETJI KROŽEK ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE V torek, 1« oktobra je bil ustanovni sestanek krožka za izboljšanje Pr0^^ vodnje (KIP) v TOZD TAP, oddelek strojna GRAU„ Za vodjo krožka je bil 5 V AVJ-n y V _uvv ^ J-w O w — U “ Un, novan Stanko Emeršič. Tu je bil dogovorjen tudi termin za naslednji ses nek krožka, ki bo v sredo, 9,10„85 v sejni sobi DO„ Tega sestanka so se poleg članov krožka udeležili še referent za inventu no dejavnost DO Dušan Žnidarič, vodja DSSS Janez Pic er ko, Marjan Leber^j- tovo Dolenc iz Iskre Zorin, ki je vodil seminar vodij krožkov in posp®3 T valcev krožkov. Prav zato se je razvila živahna debata, ki bo gotovo _P°^_ tivno vplivala na razvoj in delo inventivne dejavnosti^v naši DO, Naj_P,g vem, da v naši DO delujeta še dva krožka, in sicer krožek ZAČETNIK, ki <■ bil ustanovljen marca letos, in krožek NAPREDEK, ki je bil ustanovi je11/ •, lu za prvim, Z rednim ddom pa je začel pred 10 dnevi. Ob tem lahko ugo mo, da so bili pri nas storjeni pomembni koraki v^inventivni dejavnosti« Čeprav je res, da je naša DO po ustanavljanju krožkov za izbdjšanje Pr0-' vodnje ena redkih oziroma edina v tem delu Slovenije. INVENTIVNA DEJAVNOST Delovanje krožkov na sestankih (nadaljevanje in konec) Pospeševalec vse stransko_po spe šuj e delovanje krožkov, zato smo tudi dal^e. tej" funkciji tak naziv, Pospeševalec ima na začetku največjo nalogo, je se ta zmanjšuje, tako da vedno več standardnih opravil predaja vodji^ krožka. Pri samem delovanju krožkov, torej ko so še ustavnoljeni, so loge pospeševalca sledeče: - skrbi za to, da krožki ne odstopajo od temeljnih značilnosti modela A - posreduje informacije za reševanje že zbranih problemov in nakazuje P bleme oz, vrste problemov (tehničnih), ki naj jih krožek rešuje, - posreduje skupaj z vodjem tehnike reševanja problemov in pravila, ki urejajo te tehnike, ^ - sodeluje pri pripravi prvih konkretnih problemov in predlogov rešitez povezujpkrožek s posamezniki in strokovnimi službami, ^ ^ - usklajuje delo več krožkov med seboj in sodeluje z vprašanji krožkov ven organizacije ter skrbi za to, da posreduje svojim krožkom doseže11 rezultate in ostale dosežke od drugod. Odvijanje sestanka krožka« Krožek deluje na sestankih. Zato je za deloVu" nje krožkov koristno, da so sestanki organizirani in se odvijajo kar_v _ največji meri po nekem vrstnem redu opravil„ Ta stalnost omogoča tudi.0 ^ nom krožka, da se na čim bolj organiziran in poenoten način vkljuČujeD0^ delovanje. Pri tem moramo ločiti dve vrsti sestankov krožkov, in sicer ^ ste, ki so večinoma na začetku in namenjeni seznanjanju s tehnikami in tiste, ki predstavljajo normalen sestanek krožka, namenjen reševanj11 problemov, Dušan Žnidarič ZAHVALA Ob boleči izgubi matere Marije ZAGORŠEK se zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanje za darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. a D Ivan Zagoršek