CERKVENI GLASBENIK GLASILO CEC1LIJ1JNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI ŠT. li, 12 NOVEMBER ♦ 1931 ♦ DECEMBER """lETcH* Poročilo o XXI. občnem zboru Cecilijinega društva za ljublj. škofijo v Ljubljani 18. nov. 1931. 0 priliki občnega zbora je bila v stolnici ob desetih sv. maša, pri kateri je stolni pevski zbor pel sledeče pesmi: Železnikovo 14. mašno >Cvetlice že oltar krase«, Premrlovo v čast sv. Ceciliji, Mavov »Svet« iz njegove maše na čast Slomšku, Sattnerjevo Srca Jezusovega »Vir sladkosti« in dr. Kimovčevo Angelsko češčenje (iz rokopisa). Ob tričetrt na 11 se je pričelo zborovanje v škofijskem dvorcu. Udeležencev se je zbralo okrog 80. G. p r e d s e d n i k kon z. svetnik P. H u g o 1 i n S a 11 n e r je otvoril zborovanje s sledečim nagovorom: : Prevzvišeni gospod knez in škof! Prečastiti in velecenjeni zborovalci! Minula so 4 leta, kar smo obhajali zadnji občni zbor, ob enem 50 letnico obstoja našega društva, na slovesen način. Prisotna sta bila dva cerkvena kneza, ljubljanski in mariborski knez in škof in častno število zborovalcev. Po naših pravilih se mora občni zbor vršiti približno vsako tretje leto. Zbrali smo se tedaj na vabilo društvenega odbora, prisostvovali sv. maši, ki je pač središče vsega našega stremljenja in delovanja; in sedaj otvarjam zborovanje. Predvsem pozdravljam p r c v z v i: š e n e g a gospoda kneza in škofa, dr. Gregorija Rožmana, ki je blagovolil prevzeti protektorat nad našim društvom in ga obenem zahvalim, da nam je dovolil zborovati v tej zgodovinski dvorani. Pozdravljam g. s t i š k e g a opata dr. Avguština Kostelca, g. prošta Če-rina in g. kanonika Ferjančiča kot zastopnika novomeškega kolegiatnega kapiteljna, g. višjega kapel n i k a , podpolkovnika dr. Čerina, g. župana M i h e 1 č i č a iz Celja, vse prečastite gg. duhovnike, gg. organiste in tudi naš mladi naraščaj: orglarske učence, ter želim, da bi se danes navzeli nove navdušenosti za našo sveto stvar. Letos obhajamo 1700 letnico junaške smrti naše zavetnice, sv. Cecilije. Kako je sv. Cecilija prišla do tega naslova? Odgovor mi da prva antifona hvalnic oficija sv. Cecilije. Tam berem: Cantantibus organi« Caecilia Domino decantabat, dicens: Fiat cor meum immaculatum, ut non confundar.« Po naše: »Ko je svetna glasba vabila k ženitovanjski slavnosti. je Cecilija molila k Bogu: Ohrani moje srce neomadeževanoi, da ne bom osramočena.« Zametavala je mamljivo posvetno glasbo in Bogu darovala čisto, od sveta neokuženo srce. V življenju sv. Cecilije je mnogo legendaričnega; novejša raziskovanja so dognala tole. Za cesarja Marka Avrelija je izbruhnilo v Rimu strašno preganjanje kristjanov, v katerem je tudi Cecilija padla kot žrtev. Bila je iz rodu plemenitih Cecilijev, ki so se zelo odlikovali kot državniki in vojaki. Starši so Cecilijo proti njeni volji zaročili z Valerijanom, ki je bil tudi plemenitega rodu. Cecilija je Valerijana spreobrnila h krščanski veri in ž njim vred tudi brata Tiburcija pridobila za Kristusa. Le-ta trojica se je zelo odlikovala med rimskimi kristjani; toda kmalu je preganjanje naredilo konec tej presrečni trozvezi. Almahij, namestnik mestnega prefekta, je zaukazal blizu katakomb pomoriti veliko število kristjanov in prepovedal njihova trupla pokopati. Toda Valerijan in Tiburcij sta kljub prepovedi pokopavala kristjane, ki so za Kristusa dali življenje. Pozvana sta bila pred Almahija in bila obglavljena. Cecilija je poskrbela, da so bila njihova trupla pokopana v katakombah Pretekstata. Kmalu pa je Almahij stegnil svojo krvavo roko tudi po Ceciliji. Da bi ne bilo hrupa, je sklenil Cecilija zadušiti v parni kopelji njene palače. To je bilo mučeništvo za plemenite Rimljane. Kakor trije mladeniči v ognjeni peči, je Cecilija ostala na čudovit način od pare nedotaknjena. Almahij, razjarjen od čudovitega dogodka, pošlje liktorja, da Ceciliji odseka glavo. Trikrat je zamahnil z mečem, in ji zadal globoke rane, umoriti je ni mogel. Groza ga je spreletela in pobegnil je odtod. Cecilija je živela še tri dni, bodrila vse obiskovalce k veri in stanovitnosti, potem pa izročila čisto dušo Stvarniku. Papež Urban jo je dal pokopati v katakombe sv. Kalista. Nad njenim grobom se je kmalu dvignila cerkev, ki nosi njeno ime. L. 821 je dal papež Paska! izkopati truplo, in čudo: truplo je bilo popolnoma nestrohnjeno, zavito v dragoceno odelo, in poleg trupla so se nahajali v kri pomočeni prti. Papež je zaukazal truplo položiti v mecesnovo krsto, to pa v marmornato pod glavni oltar. L. 1599 so zopet odprli Cecilijin grob. Telo je ležalo v isti krsti, odeto z zlatim broka-tom, toda bilo j|e že upadlo. Vesoljni Rim je prišel počastit svetniško truplo in z veliko pijeteto gledal svetnico v njenem snu. Papež Klemen VIIL je dal cipresino krsto položiti v srebrno in to zopet v marmornato, ter vzidati v kripto. L. 1899 so zopet odprli kripto, a krste niso odprli. Cerkev sv. Cecilije je bila titularna cerkev kardinala Rampole; ta jo je dal na lastne stroške krasno prenoviti in tudi počiva v ondotni kripti. Katoliška cerkev je sv. Ceciliji že zgodaj skazovala češčenje in njeno ime sprejela v kanon sv. maše. Slikarji so jo ovekovečili v krasnih slikah. zlasti Rafael. Na njegovi sliki se vidi svetnica v svečeniški dalmatiki, obdana od sv. Pavla, Janeza, Avguština, Magdalene; Cecilija— nedolžnost, Pavel — vera, Janez — ljubezen, Avguštin — veda, Magdalena — pokora. V rokah ima orglice, nad podobo rajajo angelci. V tem trenutku ji padejo orglice iz rok, dviga glavo, prisluškuje nebeški, zveličavni glasbi. Naše društvo nosi ime sv. Cecilije in ima nalog skrbeti za dostojno cerkveno glasbo. Društvo je v teh 54. letih mnogo storilo za povzdigo cerkvene glasbe. Dokaz temu so tudi poročila glasbenih nadzornikov, ki so deloma prav razveseljiva, semtertje pa tudi nezadovoljiva, kakršen duh že preveva cerkvene predstojnike in organiste. Eno dejstvo pa bodi danes pribito. Cela Slovenija poje. To je pokazal letošnji Mali Šmaren, ko je bilo pred uršulinsko cerkvijo v Ljubljani zbranih 113 zborov z nad 2000 pevci, in jedro teh zborov so bili cerkveni pevci. Mnogo zaslug imajo tudi naši glasbeni listi, glasila našega delovanja. Pevska zveza gre z nami roko v roki, skladatelji so marljivi, nove orgle se stavljajo po naših cerkvah v taki dovršenosti, da smemo biti ne samo zadovoljni, marveč ponosni. Ni napuh, marveč dejstvo, da prekašamo v glasbi marsikatero škofijo in da nas drugi zavidajo za naše uspehe. Zato bodi naše geslo: »Vedno naprej, nikdar nazaj!« Gojimo koral, ljudsko in umetno petje vedno v dobrem stanu. Stari se umikamo, mladi nastopajo; mladi, ki so imeli več prilike za glasbeni pouk, nego mi, ki smo si po velikem trudu pridobili potrebno glasbeno izobrazbo. Da boste velecenjeni udeležniki, dobili boljšo sodbo o našem delovanju, prosim g. svetnika msgr. Premrla za finančni in šolski referat. Društveni blagajnik in ravnatelj glasbene šole je podal nato sledeči poročili: Blagajniško poročilo se nanaša na dohodke in stroške orglarske šole. Sicer je tudi »Cerkveni Glasbenik« last Cecilijinega društva, a list je prepuščen vsakokratni upravi v njeno lastno oskrbo in režijo ter se vzdržuje večinoma le z naročninami naročnikov. O stanju lista nekoliko pozneje. Dohodki orglarske šole so znašali v šolskem letu 1927/28 Din 39.632, stroški Din 38.446; pribitka je bilo Din 1.186. Dohodki (v podrobnem): 1. prebitek iz 1. 1926/27 ............Din 435.— 2. šolnina učencev............................« 9.878.— 3. prispevki župnih cerkva . ...................« 15.284.— 4. podpore in darovi..........................« 14.035.— Din 39.632.— Stroški (v podrobnem): 1. za razne šolske potrebščine (lokal, postrežbo, luč, mo- tor, kurjavo, popravila itd.).........Din 7.298.— 2. nagrade učiteljem............................« 21.135.— 3. »Cerkvenemu Glasbeniku« (izredna podpora) .... « 3.000.— 4. Društvu organistov v Ljubljani (škofijska podpora) . « 6.000.— 5. Muzikalije ................................« 1.013.— Din 38.446.— V šolskem letu 1928/29 so znašali dohodki Din 45.839.—. stroški Din 35.801.—, prebitka je bilo Din 10.038.—. Dohodki: 1. prebitek iz 1. 1927/28 ............Din 1.186.— 2. šolnine učencev............................« 7.855.— 3. prispevki župnih cerkva......................« 21.849.— 4. podpore in darovi..........................« 14.949.— Din 45.839,— Stroški: 1. razne šolske potrebščine . ..........Din 10.380.— 2. nagrade učiteljem ............. « 19.870.— 3. »Cerkvenemu Glasbeniku«.......... « 5.000.— 4. muzikalije................ « 551.— Din 35.801,— Dohodki v šolskem letu 1929/30 so znašali Din 42.810, stroški Din 42.617; prebitek Din 193. Dohodki: 1. prebitek iz 1. 1928/29 ............Din 10.039,— 2. šolnina ..............................« 8.585.— 3. prispevki župnih cerkva......................« 20.307.— 4. podpore in darovi..........................« 3.880.— Din 42.811 — Stroški: 1. razne šolske potrebščine (med njimi nabava še drugih orgel).................Din 21.056 — 2. nagrade učiteljem.............. « 20.585.— 3. muzikalije................ « 996.— Din 42.617.— Dohodki v šolskem letu 1930/31, so znašali D i n 35.792, stroški Din 36.311, primankljaj Din 519. Dohodki: 1. prebitek iz leta 1929/30 ............Din 193.— 2. šolnine....................................« 8.895.— 3. prispevki cerkva............................« 19.690.— 4. podpore in darovi..........................« 7.014.— Din 35.792,— Stroški: 1. šolske potrebščine.............Din 15.822.— 2. nagrade učiteljem.............. « 19.880.— 3. muzikalije ................ < 609.— Din 36.311,— Iz poročila je razvidno, da se vsakoletni izdatki večinoma krijejo z dohodki. Dolga hvala Bogu nimamo, preostaja nam pa tudi nič. S samimi prispevki cerkva bi nikakor ne mogli izhajati; zato nam precej zaleže tudi šolnina učencev, če tudi majhna (po 60 Din mesečno). Istotako bi se pri vsakoletnih računih takoj poznalo in bi imeli gotovo večje primanjkljaje, če bi prenehale običajne pod- pore. Med podporami, ki so nam došle v zadjih štirih letih, je največ zalegla dvakratna podpora bivšega oblastnega odbora v Ljubljani po 10.000 Din (v letih 1928 in 1929). Jako dobrodošle so vsakoletne podpore Ljudske posojilnice po 1.000 Din in Brezalkoholne gostilne v Ljubljani po 500 Din ter manjše podpore raznih podeželskih posojilnic in hranilnic in darovi posameznikov. Banska uprava pa je letos dala naši šoli podporo v znesku 2.000 Din. Vsem se najtoplejše zahvaljujemo. — Zupni uradi prispevajo z letnimi prispevki po 4 Din od 100 duš, vendar ne plača nobena cerkev nad 200 Din. Te prispevke moramo zadnja leta zelo izterjevati. Pri škof. ordinariatu smo prosili, da bi te prispevke nekoliko zvišali, a do sedaj jih še niso. Hvaležni pa smo seveda tudi za sedanje. Še nekaj podatkov o našem listu. »Cerkveni Glasbenik« je stal društvo v jubilejnem letu 1927 Din 53.800; stroški so bili to leto izredno veliki radi izredno povečane jubilejne številkfe in radi slik, ki jih je list prinašal v tem letu od prve do zadnje številke. V 1. 1928 je list stal Din 35.162, v 1. 1929 Din 35.867, v 1. 1930 Din 34.446 in letos bo stal tudi najmanj 35.000 Din. List se tiska redno v 1.000 izvodih, priloga v 1.400 do 1.500 izvodih. Posamezna dvojna številka nas stane nad 5.000 Din. Naročnikov imamo nekaj nad 800, plačujočih nekaj nad 700. Kar si tiče prispevkov za šolo, ki jih pošiljajo župne cerkve, prosim, da jih gg. župniki po možnosti poravnajo vedno takoj, ko dobe položnice v »Škof. listu«. Tudi naročnike »Cerkvenega Glasbenika« lepo prosim, naj bodo pri plačevanju naročnine bolj točni in bolj redni. Z rednim in čim prejšnjim plačevanjem prispevkov za šolo kakor tudi naročnine za naš list bi bilo delo blagajniku Cecilijinega društva in upravi »Cerkvenega Glasbenika« zelo olajšano in prihranjena marsikatera skrb. Sledilo je poročilo istega poročevalca o o r g 1 a r s k i šoli. Pouk se je zadnja leta ves čas redno vršil. Učenci obiskujejo šolo po tri leta. Vsako leto imamo v šoli okrog 20 učencev. Koncem šolskega leta 1926/27 je šolo dovršilo 6 učencev, koncem 1. 1927/28 3 učenci. Koncem leta 1929/30 8 učencev, koncem 1. 1930/31 3 učenci. Od teh 26 absolventov v zadnjih petih letih deluje večina v organistovskih službah, samo trije so drugje: eden je pevec pri operi, eden je mestni stražnik, eden pa nadaljuje glasbene študije (orgle in kompozicijo) na konservatoriju v Ljubljani. Letos obiskuje šolo 21 učencev: 7 v I., 8 v II. in 6 v III. letniku. 19 jih je iz dravske banovine, eden iz donavske, eden iz Primorskega. V Šoli se poučujejo sledeči predmeti: verouk, cerkvenoglasbena liturgika, zgodovina cerkvene glasbe, glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, nauk o instrumentih, igra na klavir in orgle, fiziologija in fonetika, koralno in figuralno petje, pevovodstvo, lepopis, pravopis in zadružno knjigovodstvo. Od časa do časa poučujemo tudi prosto preludiranje. Nameravali smo uvesti tudi pouk na pihala, a do sedaj tega še nismo mogli izvesti. Dve leti je g. prof. dr. Josip Mantuani poučeval lepo vedenje, eno leto pa vseuč. prof. dr. Josip Ujčič latinščino. V 1. 1928/29 se je poučevalo občinsko tajništvo v posebnem tečaju, ki ga nam je brezplačno oskrbel takratni oblastni odbor. Za veliko dobroto mu izrekamo najlepšo zahvalo. — Na šoli poučuje redno devet do deset učiteljev. L. 1928 nam je smrt ugrabila odličnega učitelja, g. prof. Josipa Vedrala, ki je poučeval na naši šoli od 1. 1912 dalje, torej 17 let. Učil je najprej teorijo in klavir, pozneje samo klavir in sicer vse učence. Izredno vestnega in šoli zvestega učitelja ohrani naša šola v najhvaležnejšem spominu. Za umrlim g. prof. Vedralom poučuje klavir sedaj izvrstni pianist g. Marjan Lipovšek. Zadružno knjigovodstvo je do konca šolskega leta 1927/28 poučeval g. revizor Karel Krištofič, od takrat dalje poučuje ta predmet g. revizor Franc Lesjak. Učitelja za zadružno knjigovodstvo nam plačuje Zadružna zveza. Naj sprejme o tej priliki za to njeno ljubeznivost našo prav iskreno zahvalo! Ostali učitelji na naši šoli so: g. prof. Anton Anžič, g. prof. dr. Anton Dolinar, g. prof. Adolf Grobming, g. kanonik dr. Franc Kimovec, g. ravnatelj v pokoju Ivan Leveč, g. dvorni svetnik prof. dr. Josip Mantuani, g. regenschori Ivan Zdešar in moja malenkost. Kar naj iz razvoja šole v zadnjih štirih letih še posebej omenim, bi bilo sledeče: 1. Učenci dobivajo od 1. 1927/28 dalje šolska spričevala polletno. Prej so jih dobivali samo koncem šolskega leta. Sprejemni izpiti se vršijo od 1928 dalje koncem šolskega leta in ne več jeseni začetkom šolskega leta. 2. Šolo smo zavarovali za večjo vsoto. 3. V 1. 1927/28 so učenci postali člani nanovo ustanovljene Marijine kon-gregacije v čast Marijinemu Brezmadežnemu Spočetju, ter imajo skupno z nekaterimi drugimi mladeniči shode v alojzijeviški kapeli. Sprva jih je vodil gosp. stolni vikar Koretič, sedaj g. stolni vikar Košmerlj. 4. V 1. 1929/30 smo priredili v juniju šolski izlet k Sv. Križu nad Jesenicami in na Golico. 5. V 1. 1930/31 je šola dobila še ene orgle, ki so stale prej v gorski podružnici župnije Loka pri Zidanem mostu, Jos. Brandlovo delo s o registri in nekaj zvezami. Orglarski mojster Franc Jenko jim je dodal še en register (Salicional 8') ter jih postavil na alojzijeviškem koru. Orgle so enomanualne, mehanične, a dobre. Stale so Din 14.500. Služijo učencem za vajo. 6. V juniju letos smo šolo ponovno posvetili presv. Srcu Jezusovemu. 7. Letos smo napravili v glavni šolski sobi nov parketni pod in okrasili sobo z jako uspelim portretom pokojnega ravnatelja naše šole Antona Foerster-ja. Portret je izvršil akademični slikar g. prof. Saša Šantel. 8. Učenci sodelujejo pri petju v stolnici. Pevske vaje za stolnico se vrše "v prostorih orglarske šole. 9. Ker ljubljanski konservatorij še nima lastnih orgel, imajo konservatorijski učenci pouk iz orgel na naših orglah, naši učenci pa imajo pouk v klavirju v prostorih Glasbene Matice oz. konservatorija. Prvoletniki imajo pouk v klavirju po dvakrat na teden, ostali pa enkrat na teden klavir in enkrat orgle. 10. Učenci dobivajo iz šolske knjižnice mesečno muzikalije in knjige. Orglarska šola stori potemtakem, kakor ste, cenjeni zborovalci, culi iz šolskega poročila, kar more, da bi učence strokovno temeljito izobrazila in dobro vzgojila. Radi bi učencem nudili še več, a bi potrebovali več šolskih prostorov in več denarnih sredstev. V sedanjih razmerah se moramo zadovoljiti s sedanjimi uspehi. Na organistih, ki pridejo iz šole, samih je mnogo ležeče, da se strokovno še dalje izobražujejo in izpopolnjujejo. V to jim služi predvsem naš list »Cerkveni Glasbenik«, v kolikor so nanj naročeni in ga bero, ter stik s Pevsko Zvezo. Pevska Zveza se zadnja leta prav živahno in uspešno razvija in nudi našim organistom-pevovodjem po eni strani precejšnjo pobudo za napredovanje v njih delovanju in jih na svojih tečajih tudi dejansko izobrazuje. Zvezi in njenemu vodju g. prof. M. Bajuku se za njeno pomoč najtoplejše zahvaljujemo. Kar se tiče oddajanja organistovskih služb, poudarjam na tem mestu v imenu naše šole in v imenu Zveze organistov, naj imajo izšolani organisti prednost pred samouki. Priznam, da se dobe tudi vešči in spretni samouki. Nikakor pa ne gre, da bi službe oddajali samoukom samo za to, ker so ti bolj po ceni. To ni ne socialno pravično, ne strokovno pravilno, niti cerkveni glasbi v prid. Končno treba, da vsi činitelji: naše Cecilijino društvo, Društvo organistov in škofijski ordinariat delajo na to, da se tudi gmotni položaj organistov kar moč in čim prej izboljša in uredi, da ne bodo slabe, dostikrat sramotno nezadostne življenjske razmere ovirale naše organiste v njih stanovskem delu, jim zagrenjale njih mladostno idealno stremljenje ter ovirale dober in uspešen razvoj naše cerkvene glasbe. Nato g. predsednik: »Zahvalim g. poročevalca za njegovi poročili in pov-darjam, da je največ dela na njegovih ramah. Bog ga podpiraj in mu bodi plačnik! — Prosim g. tajnika za njegovo poročilo.« Tajnik, g. mestni k a t e h e t Ivan P i v k je poročal sledeče: Zadnji občni zbor Cecilijinega društva za ljubljansko škofijo se je vršil dne 14. januarja 1927 ob priliki društvenega zlatega jubileja. Od takrat je imel odbor 14 sej. Odborova glavna skrb je bila predvsem pospeševanje ljudskega petja. V ta namen se je Cecilijino društvo obrnilo na škofijski ordinariat s prošnjo, naj stavi župnijskim uradom sledeča vprašanja: 1. Ali se cerkveno ljudsko petje goji? 2. V koliki meri, oziroma pri katerih pobožnostih in cerkvenih opravilih? 3. Kaj se poje in kako? 4. Ali se je od strani duhovnikov ljudstvu ta zadeva že kaj pojasnila? 5. Kaj ovira, da se do sedaj cerkveno ljud. petje še ni moglo razviti? 6. Kaj bi se moglo doseči v bližnji bodočnosti? Odbor je skoraj prav pri vsaki seji razpravljal, kako bi ljudsko petje prišlo v živahnejši tok. V ta namen se je zbrala statistika sedanjega petja v škofiji, ki sta jo prinesla »Cerkveni Glasbenik« in »Škofijski list« skupno z raznimi nasveti, kako naj se po posameznih župnijah uvaja ljudsko petje. Razen tega je »Cerkveni Glasbenik« objavil razne članke o ljudskem petju, ki so vsak iz svojega vidika obravnavali to vprašanje in vnemali naše občinstvo za ljudsko petje. Od odbora se je poslala po škofijskem ordinariata posebna vloga prosvetnemu oddelku s prošnjo, naj bi priporočil šclam gojitev ljudskega petja. Določil se je kanon pesmi, ki naj bi se po šolah učile. Domenjeno je bilo, da se izdelata dva cerkvena govora, ki naj bi jih prinesel »Škofijski list« in ki naj bi bila duhovščini v pomoč pri propagandi ljudskega petja. Teh govorov pa še ni, jih še čakamo in kakor hitro bodo iz-gotovljeni, se bo akcija ljudskega petja nadaljevala. Pa že iz tega, kar se je do sedaj započelo v tem pogledu, moramo konšta-tirati precejšen in zadovoljiv napredek. Po mnogih župnijah so prav resno začeli gojiti ljudsko petje, bodisi v naši, kakor tudi v lavantinski škofiji. Pri nas beležijo lepe uspehe župnije Stična, Št. Vid pri Stični, Žužemberk, Krka, Vrhnika, Vranja peč, tudi naša ljubljanska stolnica in še nekatere druge cerkve; v lavantinski škofiji prednjači župnija sv. Jožef pri Celju. V naši stolni župniji je ljudsko petje prišlo do izraza zlasti v dneh zadnjega misijona marca meseca leta 1930. Zadnje tri nedelje pred misijonom je po popoldanski službi božji vadil g. kanonik dr. Kimovec iz prižnice od Premrla prirejeno enoglasno »Misijonsko«, katero je na orglah spremljal g. ravnatelj stolnega kora sam. Prav na podlagi teh treh vaj je ljudsko petje med misijonom izvrstno uspelo in pri sklepni misijonski pobožnosti, ko je vsa cerkev mogočno donela, ni bil pleno orgel kar nič odveč. Od zadnjega občnega zbora sta se vršila dva velika pevska tečaja »Pevske zveze« v Ljubljani, pri katerih je tudi Cecilijino društvo sodelovalo skupno z Organistovskim društvom. Poleg teh dveh glavnih se je vršilo še mnogo drugih manjših pokrajinskih tečajev po deželi. Pravtako se je vršilo nebroj cerkvenih koncertov po različnih župnijah naše škofije. Nekaj jih je bilo prirejenih ob priliki 1700 letnice smrti naše zaščitnice sv. Cecilije. Ob tem jubilejnem spominu je tudi »Cerkveni Glasbenik« prinesel lepe članke o sv. Ceciliji. Dne 26. oktobra 1927 se je v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor društva »Zveze organistov za Slovenijo«. Organizacija naših prvih pobornikov cecili-janske ideje se lepo razvija in da naši cecilijanci ne žele biti samo dobri orga- nisti, temveč tudi praktični, globoki katoličani, je dokaz, da so se v tem easu že dvakrat zbrali v »Domu duhovnih vaj« k skupnim eksercicijam. V 1. 1928 je izšla papeževa enciklika o liturgiji in cerkveni glasbi. O okrožnici se je na sejah razpravljalo, več člankov o njej je izšlo v »Glasbeniku« in po njenih smernicah se je skušalo prilagoditi našo cerkveno glasbo. Od zadnjega občnega zbora je izšlo okrog 90 komadov cerkvenih skladb slovenskih skladateljev, od katerih naj omenim zlasti: Premrlovo latinsko mašo v čast sv. Jožefu, 3 Hochreiterjeve latinske maše, dalje Mavovo in Vodopivčevo. Requiemi: Kokošarjev, Grumov, Mavov, Vodopivčev in Premrlov (II. izdaja). Potem cela vrsta izdaj slovenskih cerkvenih pesmi: Železnikovih, Mavovih, Job-stovih, Sattnerjevih, Kinvovčevih, Premrlovih, Vodopivčevih, Mihelčičevih, K. Adamičevih in drugih. Izšlo je tudi nekaj zbirk orgelskih skladb in teh nekaj; celo v inozemskem založništvu. V tem času je bilo postavljenih v ljubljanski škofiji več novih izvrstnih orgel. Največ jih je postavil orglarski mojster g. Franc Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano. Tako v Domžalah, Kočevju, Preski, Črnučah, Mozlju, na Selu pri Ljubljani in v Vodicah. Veseli smo in ponosni, da imamo tako izvrstnega orglar-skega mojstra, ki mu lahko zaupamo vsako delo. Med tem časom je izšel novi »Cerkveni molitvenik«; novi »Cerkveni obrednik« pa je v tisku in bo v kratkem dotiskan. Naj omenim še, da se je cerkvena orgelska glasba večkrat prenašala tudi po radiju. Pri teh koncertih so sodelovali gg. Premrl, Hladnik, Tome, Arnič, Rančigaj in frater Fricelj. V 1. 1929 so bili nanovo določeni in imenovani nadzorniki organistov, ki so v letu 1930 nadzirali podrejene jim okoliše in poslali ordinarijatu deloma prav obširna in zanimiva poročila. Kronika našega društva poroča še sledeče: Dne 22. julija 1927 je na Dunaju promoviral za doktorja glasbe naš odbornik in odlični slovenski skladatelj prof. dr. Anton Dolinar. Glasbene študije je na Dunaju dovršil tudi g. Matija Tome, ki je nastavljen na škof. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. V tem času nas je zapustil odbornik in bivši društveni tajnik g. Frane Zabret, ki je odšel na svoje novo službeno mesto, kot župnik na župnijo Kovor. Pravtako je izstopil iz odbora g. David Doktorič, ker je bil nastavljen kot upravitelj v Zg. Brniku in službuje sedaj kot župni upravitelj v Radomljah. Odbor se obema gg. za njiju sodelovanje najlepše zahvaljuje. Odlični člani Cecilijinega društva in drugi glasbeniki ter prijatelji cecili-janske ideje so v zadnjih štirih letih obhajali razne pomembne obletnice: Dne 26. avg. 1927 je obhajal svojo zlato mašo, letos pa 25 letni jubilej svojega plodonosnega škofovanja v Gorici, goriški nadškof dr. Franc B. Sedej, o katerem čujemo prav zadnje dni, da se je odpovedal svoji visoki službi in odšel v prezasluženi pokoj. Dne 19. sept. 1927 je msgr. Mihael Arko, dekan v Idriji, postal sedemdesetletnik. Leta 1930. ga je nadškof goriški imenoval častnim kanonikom in je to leto obhajal 30 letni jubilej svojega neumornega in požrtvovalnega delovanja v Idriji. Dne 1. dec. 1927 je postal 60 letnik naš zvesti dopisnik in navdušen cecilijanec g. kanonik Franc Ferjančič. Dne 15 nov. 1927 je obhajal sedemdesetletnico rojstva in naslednje leto svojo zlato mašo prevzvi-šeni gospod dr. Andrej Karlin, škof lavantinski. Dne 27. sept. 1928 je dopolnil svoje petdeseto leto naš odbornik in slovenski skladatelj kanonik g. dr. Franc Kimovec. Dne marca 19J$ je dopolnil sedemdeseto leto naš odlični sotrudnik, dolgoletni odbornik, član učiteljskega zbora drž. konservatorija v Ljubljani ter ljubljanske orglarske šole, bivši muzejski ravnatelj, dvorni svetnik g. prof. dr. Josip Mantuani. V maju 1. 1930 je ravnatelj stolnega kora in orglarske šole ter urednik »Cerkvenega Glasbenika« g. svetnik Stanko Premrl bil od papeža Pija XI. imenovan za tajnega komornika z nazivom — monsignor. Dne 28. sept. 1930 je postal šestdesetletnik duhovni svetnik župnik in skladatelj Franc Bernik. Dne 1. avg. 1930 je šel v prezasluženi pokoj naš pokrovitelj nadškof dr. Anton B. Jeglič. Istočasno je kot ordinarij ljubljanske škofije nastopil dr. Gre-gorij Rozman. Letos je postal biseromašnik goriški duhovnik in zaslužen cecilijanec, svetnik Blaž Grča. M. Eleonora Hudovernik obhaja letos 50 letni jubilej svojega redovnega poklica in odkar z orglanjem poveličuje službo božjo v ljubljanski uršulinski cerkvi. Pravtako obhajata 50 letnico svojega organistovskega udej-stvovanja odlična cecilijanca Ignacij Hladuik in Karol Bervar. Osemdesetletnico rojstva obhaja letos naš prezaslužni predsednik, starosta slovenskih skladateljev, konz. svetnik g. p. Hugolin Sattner, kateremu k njegovemu jubileju in vsemu bogatemu glasbenemu delu najiskrenejše častitamo! V tem času je umrlo precejšnje število odličnih in delavnih članov Cecili-jinega društva, slovenskih glasbenikov in prijateljev cecilijanske ideje. Januarja meseca 1928 je umrl župnik zlatomašnik Anton Nemec, eden najstarejših cecilijancev. Dne 26. sept. 1929 je v Ratisboni umrl generalni predsednik splošnega Cecilijinega društva duh. svetnik, prof. dr. Kari Weinmann. Dne 20. aprila 1929 je umrl gospod profesor Josip Vedral, učitelj orglarske šole, član zbora ljubljanskega konservatorija in dolgoletni organist v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Dne 2. marca 1929 je v Grobljah pri Domžalah umrl misijonar Franc Pire, vnet glasbenik in vrl sotrudnik »Cerkvenega Glasbenika«. V Kamniku je 5. nov. 1930 umrl biseromašnik, cecilijanec g. Anton Dolinar. V tej dobi je smrt pobrala nekaj naših odličnih glasbenikov, skladateljev, pevcev in pevk. Tako je v 1. 1927 umrla Frančiška Goršič, bivša organistinja v Trnovem v Ljubljani, sestra orglarskega mojstra Franca Goršiča. V istem letu je umrla odlična pevka Marija Gorenc, ki je pela na koru stolne cerkve. Nadalje so umrli: prof. dr. Adolf Robida, dolgoletni pevec frančiškanskega cerkvenega zbora; v Višnji gori Janko Škrbinec, učitelj in slov. skladatelj; v Zagrebu Franc S. Vilhar, slovenski skladatelj; v Kojskem na Goriškem župnik Albert Leban, skladatelj in glasbenik; v Ljubljani Leopold Pahor, železniški uradnik in skladatelj, ter Alojzij Hofler, tiskarniški ravnatelj, ki je dolgo let tiskal in stavil »Cerkveni Glasbenik«. Nadalje so v tej dobi preminuli: Ciril Kumar, pevovodja in skladatelj v Ljubljani; Gottard Rott, duh. svetnik in skladatelj v Konjicah; slovenska pianistka Dana Koblarjeva; bivši predsednik Glasbene Matice Anton Svetek, oče pokojnega skladatelja in pevovodja »Ljubljane«; župnik Valentin Marčič, ki je zložil mnogo besedil k cerkvenim napevom; župnik Janko Sedej, nadzornik organistov, vnet glasbenik, pevec in pevovodja. v Na Goriškem je umrl vnet cecilijanec Angel Čargo. Na Moravokem škof Jožef G rop, velik pospeševatelj cerkvene glasbe, ki je še kot škof sam dirigiral cerkveni zbor in orkester. V Freiburgu v Švici je umrl nedavno slavni koralni pisatelj prof. dr. Peter Wagner; v tujini Andrej Moquero, slavni koralist. Tudi mnogo organistov nas je v tem času zapustilo. Florijan Mejač v Mengšu; Josip Dragar, na sv. Planini pri Trbovljah; Franc Zore, Šmartno pri Tuhinju; Franc Luk man v Trzinu; Ciril Razpotnik v Hinjah; Ivan Kokalj v Ihanu; Anton Jenko v Knežaku; Franc Mikuž, Črni vrh nad Idrijo; Peter Strniša v Sremski Mitrovici, Florijan Veninšek v Rečici ob Savinji; Franc Preskvar v Domžalah, Al. Čander v Krškem in A. Božja, bivši organist v Cerknici. Naj omenim ob tej priliki, da so zemske ostanke našega velikega mojstra Antona Foersterja prenesli iz Novega mesta v Ljubljano. Vstaviti se moramo še pri spominu našega nepozabnega prijatelja in velikega pospeševatelja cerkvene glasbe prelata dr. Josipa Lesarja, ki ga je Bog lansko leto poklical k Sebi. Naj h koncu omenim, da smo obhajali v zadnjih letih še tri zanimive jubileje, namreč stoletnico rojstva skladateljev Leopolda Belarja in Franca S. Adamiča, ter dvestoletnico rojstva Franca K s. Križmana, našega slavnoznanega orglarskega mojstra. Predsednik zahvali tajnika za njegovo delo in izčrpno poročilo. Zahvala mu gre tembolj, ker je na vse strani zaposlen in preobložen, pa se žrtvuje tudi še za naše društvo. Nato je g. stolni kanonik dr. Franc Kimovec predaval «> cerkvenem ljudskem petju tako temeljito in vneto, da mu je ves zbor veselo pritrjeval.1 Tudi Prevzvišeni je toplo priporočil gojitev ljudskega petja. Stvar se bo vzela v pretres; zlasti bo posebna komisija skrbela za izdajo nove Ljudske pesmarico po družbi sv. Mohorja. Sledila je volitev odbora po vskliku. Na predlog g. župnika Janca so bili v odbor izvoljeni sledeči gg.: P. Hugolin Sattner, prof. dr. Josip M a n -t u a n i, msgr. Viktor S t e s k a, dr. Franc Kimovec, msgr. Stanko Premrl, prof. dr. Anton D o 1 i n a r, Ivan P i v k , Anrton L a v r i č , Ivan Zdešar in Josip Jane ž i č. Odbor se bo konstituiral v prvi seji. Po končanem občnem zboru se je vršil v srebrni dvorani hotela Union banket na čast predsedniku Cecilijinega društva p. Hu-golinu Sattnerju ob njegovi 801etniei. Udeležilo se ga je 27 oseb: poleg g. slavljenca prevzv. knezoškof dr. Gregorij Rožman, g. stiški opat dr. Avguštin Kostelec, g. novomeški prošt Karel Čerin, g. komtur in prior križ-niškega reda p. Valerijan Učak, g. provincial p. dr. Gvidon Rant, g. vseuč. prof. dr. Franc Lukman, g. kanonik Fran Ferjančič, večina odbornikov Cec. društva, več organistovskih nadzornikov in nekaj drugih odličnih glasbenikov, med njimi g. ravnatelj drž. konservatorija Matej Hubad, g. višji vojni kapelnik dr. Josip Čerin, g. pevovodja »Ljubljanskega Zvona« in urednik »Zborov« g. Zorko Prelovec in drugi. Slavnostno besedo je na banketu izpregovoril g. dvorni svetnik dr. Josip Mantuani, ki je v izbranem, tehtnem in iskrenem govoru podčrtaval zasluge našega neumornega predsednika, redovnika in glasbenika o. Hugolina Sattnerja. V lepih verzih pa je pozdravil g. jubilanta še g. kanonik Fran Ferjančič. Občni zbor in banket sta potekla v najlepšem redu in soglasju. Ob 80letnici g. p. Hugolina Sattnerja. Imen ne malo v zgodovini se blesti, ki ljudstvo jih s pridevkom »velikic (asti. Pridevek ta nadel bi patru Hugolinu, muz glasbenih izredno ljubljenemu sinu. Velika Hugolinova je že postava, precej nad druge dviga se njegova glava. Previdnost visokost mu to je naklonila, pri pevskem vodstvu mu prav dobro je služila. In velik je naš slavljenec po letih svojih, ki jih dosegel je v življenja trdih bojih. Čeprav mu osem križev že hrbet teži, pokoncu se le vedno kot nekdaj drži. Let osemdeset ta in oni doživi, 1 Dr. Kimovčevo predavanje bomo objavili v našem listu — če Bog da — v prihodnji številk}. — Ur. a naglo vene mu telo in um slabi. Naš jubilant na duhu je krepak, ne hira, nam v letih teh še vedno pridno komponira. In um njegov ustvaril dela je velika, ki Cerkvi in Sloveniji so prava dika. Ozaljšal sveto mašo s krasnimi je spevi, poklonil himne ljubke je nebeški Devi. Je Božič mili in Veliko noč slavil, euharistijo in svetnike počastil. Zahvalo pel je trojedinemu Bogu, posvetil pesmice Kraljici je miru. Na svetnem polju vzklilo je cvetic nebroj, z njih željno srka med čebelic pevskih roj. Na odru opera se krasna odigrava, nam oratorij plemenita je zabava. Kantate divne zadone nam na uho, nevihta v duhu prilirumi nad nas strašno. Skladatelj slika bistrega studenčka kras, nam slika mrzlo zimo in pomladni čas. Vse to ustvaril je umetnik Hugolin, Slovenije nam mile prezaslužni sin. Cecilijino društvo vodil je izborno, za njega blagor trudil se je neumorno. Za »Glasbenik« goreče delal je vsekdar, prilival pridno mu kot skrben je vrtnar. Življenja ladja mu doslej je mirno plula, mu leta brez nezgode večje so minula. O varuj, Bog, nadalje še ta dragi brod, ga spremljaj s svojim blagoslovom vsepovsod! Napočila je zdaj življenja zadnja doba, naj čvrsta delavnost ga spremlja prav do groba! Če zdaj že v kripto šel Cecilije je svete, je storil to le v duhu iz ljubezni vnete. A njega kripta dolgo prazna naj sameva, da duša dalje še mu spevov prekipeva! Potem naj v raju večna zarja mu zašije, ko ga objamejo nebeške harmonije! 18. novembra 1931. Fr. Ferjančič. Rateški slovesni zvon. (Josipu Lavtižarju.) Zvon udarja. Osemkrat deset udarcev! Osemkrat deset enakomernih! Osemkrat deset večernih! To je ura: pred desetkrat osmim letom. To je srečna ura, ob kateri Kranjegorka v živi veri v sveti križ je zrla: »Nov otrok je rojen! Nov sin! Drugo pojde vse po starem. Kakor mi, bo nosil jarem.« / Kot na svatbo si pod jarem šel Gospodov. Tvojim svatom se je tih prisvatil čas in jarem tvoj pozlatil. Sladek jarem je Gospodov. Vedno slajši zanj, ki včasih šel je gledat v daljne tuje kraje, tuje kralje. Vnet si klical: Razorajmo naše njive! Drugi zemljo naj orjo z drevesom, Ti oral si jo s peresom. V Tvoji duši vstali lepi so »Spomini«. In si velel naši »Mladi Bredi«: Pridi! Bova pela! Sedi! Na povelje pevka je prišla pokorna. Z njo prišle so Ljudske operete, z njimi tudi Pesmi svete. Ponca priča in Planica dobro pomni: Kajkrat verno gledaš na Višarje: naj Marija ljudstvo varje! Zvon udarja. Zvon nikdar se ne postara. Lepše poje danes ko pred leti: Bog Te živi v službi sveti! Virgilij. Dr. Josip Mantuani: Zgodovina cerkvene glasbe. (Dalje ) Te neobičajne harmonije so vzbujale že pred več kakor 500 leti pozornost Machautovih sodobnikov. Imel je dokaij posnemovalcev in izpol-njevalcev. Vzlic vsej naprednosti v tehniki teče stavek vendar še dokaj okorno. Petnajsto stoletje je bilo doba hitrega razvoja in neverjetne plodo-vitosti, a tudi napredka in razčiščevanja,. Motivsko snov za glavni napev so zajemali iz gregorianskega korala, ako je šlo za cerkvene skladbe. Tupatam so uporabljali dolge odstavke ali kar cele koralne napeve in jih kontrapunktirali. Razqn korala daje osnovo pogosto tudi ljudska ali celo umetna pesem. Najbolj redek pojav je bil p rosto izumljeni cantus firmus. — Na ljudsko pesem se je opiral izdatneje Anglež .J o h n of D u n -s t a b 1 e (izgov. Džon of Donstebl)12, ki se je preselil 1. 1420. na Nizo- 12 Bil je »baid«, t. j. narodni pevec v svoji domovini. To so bili spoštovani glasbeniki, ki so imeli staro pevsko tradicijo, segajočo daleč v dobo pred Kristusovim rojstvom. A v cerkvi niso smeli nastopati. Kralj Henrik V. jim je izpoeloval tudi to dovoljenje. Vsi, ki so culi bardstoo petje v cerkvi, ga ne morejo prelivaliti; kajti peli so v tercah in sekstah. Ivan, vojvoda burgundski, cesar Žiga, kardinal Peter d'Ail!y (iagov. Peter d'Eli) in celo papež Martin V.: vsi ti so vzeli po nekaj bardov v svoje zemsko. Skladal je po tradiciji svoje domovine, a z novejšimi sredstvi svoje dobe. Imel je mnogo učencev, ki so se mod orne je usmerili in pozneje dobili lastna pota. Istodobno se je razvijalo tudi pravilno urejeno instrumentalno spremljevanje cerkvenih spevov. Naziranje, da so peli v starih dobah, posebno v srednjem veku in za časa umetne polifonije, samo a capella, torej brez spremljevanja glasbil, se je izkazalo na podlagi najr novejših in poglobljenih študij! kot popolnoma pogresno. Tudi za cerkveno petje. Nedvomno je, da so uporabljali že v starokrščanski dobi glasbila pri službi božji,, četudi ne baš službeno ali po predpisih. Imamo namreč več mest v spisih cerkvenih očetov in pisateljev one dobe, ki odsvetujejo rabo glasibil, kakor n. pr. Klemen Aleksandrijski (f 220), Efrem Sirec (ok. 306—378), sv. Ambrozij (330—397), sv. Hieronim (340—420) in drugi. Da so ti asketično izšolani možje odsvetovali rabo inštrumentov, so morali imeti za to neposreden povod, drugače bi ne bili prišli na misel!, delovati zoper rabo glasbil. — Ko je 1. 877. posetil benediktinski samostan St. Gallen cesar Karel, imenovan »Plešec«, so peli tam slovesno mašo s sprenrljevanjem vseh inštrumentov, kar jih je bilo v samostanu. — Stara romarska (Marijina) pesem iz 12. stoletja ima poleg pevskega glasu tudi spremljevanje za pihalo, bržčas neke vrste flavto. — Ko so posvečevali leta 1436. stolno cerkev v Florenci, so peli inštrumentirano mašo. — Jak. O b r e c h t (1430—1505) piše v predgovoru svojim mašnim kompozicijam 1. 1503. izrečno, da »dopušča cerkev (admittit) petje, cimbale in druga tovrstna glasbila kakor tudi orgle.c — Tudi naš rojak Jak. Gallus daje še pozneje navodila, kako naj uporabljajo glasbila v izpopolnitev harmonij, ako jim nedostaja živih glasov. Ampak to instrumentalno spremljevanje ni bilo vselej vzgiedno, ker so je posamezni i nšt rum en list i pogosto izvajali po svoje, bodi da niso imeli pred seboj pisanih glasov, bodi da niso bili dovolj izvežbani v čitanju pisanih not, ali da so smatrali svoje naziranje o spremljevanju za boljše, 6kratka, spremljali so pogosto in kontrapunktirali iz lastne domisli (contrapunctus a mente). Tako so postopali tudi pevci, ki so pa bili večinoma izvežbani. Dunstable je spremljevanje inštrumentov uredil, je vedno zapisal, da je bilo umetniško pravilno in je talko udomačil na cerkvenem koru- — Svoje večglasje je oprl pretežno na harmonijo trizvoka. Naslanjal se je v veliki meri na ljudsko pesem in je dospel praktično — teoretično je oistal diatonik — do prvih postopov dura in mola. Ker za svoj slog ni imel neposrednih vzorcev, je dal svojim skladbam pečat lastne osebnosti. Kot primer naj služi sklep vere (čredo) iz Dunstablove troglasne maše: —1-75+- J J 1 i :—r^ - "i--- ■ , -3= HSH Et vi - tam - - - ven - - - tu * J pJ c - - ^ g) o-- i 1 .. - ri J J- sae- - - i 1 ® JL CV -rv---- la i ■ 1 ® i J- „ ■ -T? »o -+®-i--- ---1- r"- t f-* r 3 kraje. — John of Dunstable je bil rojen ok. 1. 1370., a umrl je 1. 1453. Novejši raziskovalci ga smatrajo za istovetnega s komponistom Lionelom Po\ver-jem (izgov. Pauer) ter pravijo, da je imel prej v samostanu ime John (= Janez), ki ga je tudi pozneje obdržal. To verjetnost bomo upoštevali, a držali se bomo imena John of Dunstable. :--7—7-1" ■--rr -1-1 T" 1 i i "1 - - - - cu - li. A - - l -L^^ftJ^i '"H" 1 1 1 II ^ \XsL * ^ b J J- S—r—S>----~T--11 i, i_ .j®*i_ ■———— •-—— ---—[-------4— Napram turnejski ali Machautovi maši je to odločen napredek. Okoli Dunstabla se je zbrala vrsta njegovih. — starejših in posebno mlajših — sodobnikov, ki so odobravali njegova načela in so posnemali njegov slog ter gradili tudi samostojno dalje. To so bili — najbolj važni — nastopni: John Benett (t pred 1450), Simon le Breton (f 1473), Gilles Bine h o is (izgov. Žil Benšoa, 1400—1460), William D a m e 11 (izgov. Demet, f ok. 1480?), John D a v e y (izgov. Džon Devi, t 1487), Guillaume Dufay (izgov. Gi]6m Diife, 1400—1474), John Dygen (izgov. Dajgn, med 1460 in 1478 na višku) Robert F a v r f a x (izgov. Ferfeks, 1470—1512), John Forest (v prvi polovici 15. stoletja), John Hanboys (izgov. Henbeuis, živel ok. 1460), John H o t h b y (izgov. Hotsbi, t 1487), Robert M o r t o n (izgov. Mortn, na višku med 1460 do 1478), Richard Parker (f ok. 1500) in — ako bi se izkazalo, da Lionel Power ni istoveten z Dunstablom — tudi ta. Dunstablova smer je bila bistveno angleška in njegova šola je bila torej angleška, dasi jo je ustanovil na Nizozemskem.Vsekako je bila za razmere na evropski celini neobičajna^ ker so tu skozi stoletja drugače učili. A okoli Dunstabla se niso zbrali samo Angleži, katerih je bilo veliko številoi na Nizozemskem, ampak tudi rojeni Nizozemci, Francozi in posamezni Nemci. Ti so sprejeli njegova načela, a so čimdalje tem prosteje in napredneje postopali pri skladanju. Med Dunstablovimi učenci je bil pač Nizozemec Gilles Binchois (roj. v Binchu, ok. 1400, f v Lillu 1460) posebno nadarjen komponist, ki je zapustil 52 svetnih, 13 duhovnih pesmi in 7 posameznih mašnih delov, tako, da je svojemu učitelju najbližji. A tako izrazite osebnosti, oziroma individualnosti pa le ni imel, kakor njegov tovariš Guillaume Dufay, tudi Nizozemec, rojen najbrž v Chimayju ok. 1400, umrl kot kanonik v Cam-brai-ju 1474. Med 1428—1437 je bil papeški pevec, pozneje (1442—1449) pa v Parizu. Ves čas je tudi pridno skladal. Ohranjenih je 150 glasbo-tvorov, med temi 8 popolnih maš, 20 posameznih mašnih delov, potem Magnificat, motete, 36 duhovnih in 59 svetnih pesmi. Uvedel je francoske in italijanske posebnosti in jih združil z Dunstablovimi prvinami in osnovami v enotno zlitino. Pogosto se poslužuje faiijbourdona (foburdon)13; [—-- I T fp J HtSf- itd. f-.- J Za svojo dobo je bil Dufay odločilna osebnost, ki je iskala svojih potov do napredka v glasbenem snovanju. Pridružilo se mu je število učencev, ki so se ravnali pri skladanju po njegovih načelih. Bili so Nizozemci, Francozi, Nemci in tudi Angleži. Ti tvorijo z Dufayjem prvo nizozemsko šolo. Uglednejši člani ozir. pristaši te šole so bili skladatelji: Jakob Barbireau {izg.: Barbiro), Ivam B rasa rt (Brasar)), Bourgeois (Buržoa), Anton Busnoie (Btinoa), Filip Caron, Alojz Compere (Komper), Vincencij Faug/es (Fog), Nikolaj G r en on, Viljem Le G ran t (Le Gran), G ros s in iz Pariza (Grosen), Hugon in Arnold de L a nt in s (de Lanten), Reginald Liebert (Libert), C. Merques in N. M e r q u e s (Merk), Ivan Roullet (Rulej'), Ivan Tapissier (Tapisie) in še več drugih manj pomenljivih. Vsi ti so se sicer ravnali po Dufayjevih načelih, a vsak je dal ' duška tudi kolikor toliko lastni individualiteti. Skladali so večinoma že čveteroglasno, lu pa tam tudi že za pet glasov. Ta I. nizozemska šola je bila navezana na ime svojega ustanovitelja in je vplivala okroglo 25 let. Ko je pa Dufay zatisnil oči, je pa njen vpliv kmalu prenehal. Sledila je II. nizozemska šola, ki zastavi nekako z letom 1475. pod vodstvom Ivana Ockeghema (Okegema), ki je živel od 1. 1430. do 1495. Bil je deček-pevec katedrale v Antwerpnu, potem Dufayjev učenec in že 1. 1453. se omenja kot prvi kaplan in skladatelj na dvoru kralja Karola VII. v Parizu, 1459 je zakladnik opatije pri sv. Martinu v Toursu (Turu), od leta 1465. kraljevi kapelnik v Parizu; umrl je pa v Toursu. izvajali so jo pa tako: sl e. ^ s. začetek in sklep po gori navedenem pravilu. Prej omenjeni »g i m e 1« (prim. više gori) je dvoglasni različek fauxbourdona. Ta prvotni fausbourdon je pa ločiti od poznejšega, ki je preprosta harmonizaeija v konšonanenih akordih, nota proti noti. — Viktor Steska: Luka Dolinar, pesnik in skladatelj. 3. Ocena Dolinarjevih del. Trinajstletna doba Dolinarjevega bivanja na Jančem je bila za slovstveno delovanje najplodovitejša. V tej dobi je bil mlad, dosti zdrav ter je užival svetlobo na višavi, katero je pozneje v Šmartnem v Tuhinju tako pogrešal. Ko je zapustil Janče, je vstopil v razširjeni krog dela in skrbi, ker Šmartno je dokaj velika in težavna župnija. Bolehati je začel na očeh in negah. Slovstveno delovanje se je radi teh ovir začelo umikavati. Le semintja je zložil kako pesmico, spisal kak dopis ali razpravico, prejšnje žilavosti ni več opaziti. Slovenci so njegove pesmi z veseljem sprejeli, kakor tedaj vsako slovensko knjigo, ki je bila v tistih časih pravi dogodek. Dokaz temu je, da so glavne njegove knjige doživele še drugo izdajo. Ne smemo pa misliti, da so bili vsi zadovoljni z njegovim blagom. Dolinar je predložil »Pesme v godove in praznike celiga leta« ljubljanskemu ordinariatu 18. dec. 1831. Rokopis je dobil v presojo špiritual v bogo-slovnici Josip Burger. Burger je bil navdušen metelkovec, dober slovenski pisatelj in natančen opazovalec slovenskega jezika. Kot ocenjevalec je že v treh dneh, 21. dec. 1831, podal korenito oceno izročenega mu rokopisa. Nave-dimo glavne pripombe: »Pesmi so ali posnete iz znanih slovenskih zbirk, ali prevedene iz latinščine in nemščine, ali samostojno sestavljene. Presojevalec je sicer zelo vnet za slovenske pesmi in prepričan o njih koristnosti, toda vseh Dolinarjevih ne more ne odobravati niti hvaliti. V teh pesmih je mnogo nenaravnih in neokretnih stavkov, nekaj okrnjenih besed; tuintam se nahaja napačno merilo, nekatere rime so nepravilne. Včasih te neprimerno dirnejo neplemeniti in neprimerni izrazi; včasih te begajo nezgodovinski popisi, ki tudi pesništvu ne koristijo.« Dolinar je marsikatero grajano hibo popravil, v vseh točkah se pa ni vdal. ampak je vztrajal pri svojem besedilu. Franc Ser. Adamič ,je ocenil njegove zbirke tako: »Dolinarjevih pesmi se veliko z lepimi, visokopoetičnimi mislimi začne, pa z žalostjo moramo reči, da izpeljana v tem duhu ni vsaka. Predolge so, preveč raztegnjene. Kot napevi k tem pesmam so nekateri, ki so po glasbenih vodilih sestavljeni, pa le nekaj jih je, ki jim velja pohvala.«1 Slomšek pa piše o Zg. Danici, 1819, 12: »Takih pesem so nam pridni gospod Luka Dolinar in pa naš klavni pesnik gospod Blaž Potočnik obilno in hvale vredno dali.« Tudi ta pohvala je omejena, kar spričuje primera s »slavnim Potočnikom«. Kako sodimo pa danes? Dolinar je bil nenavadno marljiv pisatelj. Navdušen za lepo petje je hotel pevcem podati razne zbirke nabožnih pesmi, ki bi jih lahko rabili pri božji službi. Slovenski jezik je znal od doma; v bogoslovnici se je učil slovnice pri Metelku in pozneje sam po Metelkovi knjigi. Prozo je za tisti čas prav dobro obvladal. Njegovi spisi se gladko bero. V pesništvu je bil pa premalo rahločuten. Ravnal se je sicer po naukih in rabil razne pesniške zunanje pripomočke, vzklike, vprašanja, prenosbe itd., kar napravlja pesmi živahne; delal je pa tudi napake: rabil je sicer znane in udomačene tujke: andoht, gnado, ki bi jih lahko nadomestil s slovenskimi besedami; apostrofov kar mrgoli, kar tedaj seveda ni bilo toliko v spotiko, kakor danes, ko veino, da sta Levstik in Stritar 1 Zg. Danica, 1851. apostrofu napovedala boj. Tudi vjemi (rime) niso vedno čisti in čelo sklanjatev mu dela včasih preglavice. Nekateri stavki so težko umljivi, čeprav moramo priznati, da se pesnik očividno trudi, da bi svoje misli jasno razodel. Največja napaka so pa morda predolge kitice in njih prevelika množica. Neka postna pesem ima 52 kitic. Kdo bo teh 52 kitic prepel? Kdo se jih na pamet naučil? Ko bi Dolinar krajše pesmi speval, s 3 ali 4 kiticami, bi imel Jbrezdvomno več uspeha. Skladatelji se predolgih pesmi niso lotili, ker so bili prepričani, da se ne bodo ohranile in udomačile. Ideja, da izda pesmi za vse nedelje in praznike, je gotovo zlata vredna. Udeleženci božje službe bi v teh pesmih prepeli vse misli dotičnega evangelija ali praznikovih skrivnosti; ponesli bi jih domov in v tem duhu preživeli ves teden. Škoda, da ni imel dobrega mentorja, ki bi mu modro svetoval, ga opozarjal na napake in ga skrbno vodil. Koliko zlatega blaga bi nam Dolinar zapustil! O Evripidu pripovedujejo, da je svoje nesmrtne drame sestavljal prav počasi. Neki njegov sodobnik je pa bil zelo uren delavec. Bahal se je: »Ko Evripid napravi tri verze, jih jaz spišem tri sto.« Ko je Evripid to zvedel, je dejal: »Že mogoče; vem pa, da bodo moji trije verzi ve.dno živeli, njegovih tri sto pa bo kmalu pozabljenih « Tako se je zgodilo. Evi-ipidova modrost nas uči, da se umetniki ne smejo prenagliti, ampak morajo delati s premislekom in globokim čuvstvom. Vsaka naglica škoduje. Naš Anastazij Griin je oblekel to misel v lepe verze: Im Herzen keimen tief und stili Und lang und tief in Geistern reifen Muss alles, \vas die Welt ergreifen, Die Menschheit tief begliicken will. In pesnik Anton Medved je zložil v ta namen celo pesem, ki se pričenja: »Ko pesem svojo si napisal, Nikari v svet ne hiti z njo, Dokler razumno nisi zbrisal, Kar žali čustvo in uho.« Tako bi tudi Dolinar bolje storil, ko bi počasneje snoval, ko bi čakal s svojimi izdelki, če ne devet let, kakor zahteva Horacij, pa vsaj nekaj časa, da bi popravljal, pilil in likal, dokler ne bi bila vsaka pesem godna. Čeprav bi zložil malo manj pesmi, pa tiste dobro, bi gotovo njegovo ime več veljalo, kakor velja sedaj in njegove pesmi bi se prepevale vse, ne pa samo nekatere. Pomisliti moramo, da je Dolinar izdal pet obširnih zvezkov svojih pesmi n je torej daleč posekal oziraje se na množino vseh pet letnikov »Čbelice« skupaj. Pesniškega poleta mu ne moremo odrekati. Nekatere pesmi se prav pesniško pričenjajo, toda pevske peroti kmalu opešajo in potem ni več tiste prvotne moči. Ni pa prav, da Dolinarja splošno premalo cenimo. Julij pl. Kleinmayr mu je posvetil dve vrstici.1 Dr. Grafenauer ga v Zgodovini slovenskega slovstva sploh ne omenja; dr. Glaser v Zgodovini slovenskega slovstva, III, mu je privoščil le nekaj vrstic. Edino Jos. Marn ga po zaslugi upošteva v Jezičniku, XXIII (1885), str. 41—45.3 4. Dolinar skladatelj. Dolinar je bil tudi skladatelj in je oskrbel in izdal več knjižic z notami. Ko je dal tiskati besedilo svojih pesmaric, se je obenem potrudil za note nekaterim pesmim. Te notne zbirke so pa tako redke, da jih nobena knjižnica v Ljubljani nima. S tremi zbirkami mi je postregel msgr. Stanko Premrl. 1 Zgodovina slovenskega slovstva. 1881, str. 106. 5 Glej tudi »Slovenec«, 1927, 19. januarja. Izdal je Dolinar: 1. Napevi za pesme v Nedele eeliga leta. 1829. Drugi ratisk je izšel morda 1862 obenem z zbirko pesmi. 2. Napevi za pesme v Godove in Praznike celiga leta. 1833. — Drugi ratisk je izšel 1862; založil in prodaja I. Giontini. Kamnotis Egerjev. Str. 48 v 4°. V tej zbirki nahajamo: Mašne pesmi, pesmi za razne praznike, in godove, postne, obhajilne in Marijine pesmi, zahvalnico itd.3 3. Viže za Pesme od farnih pomočnikov ali patronov v Ljubljanski škofiji. 1839. Str. 77. 4. Napevi za zbirko: »Perstavik. Pesme od Svetnikov in svetnic, v Ljubljanski škofiji samo v poddružnicah češenih.« 1841. 5. Mnoge svete pesmi. Str. 64. (1848.)4 6. Različne pesme. 1852—1856."' Melodije teh zbirk bržkone niso vse Dolinarjeve, ampak so nabrane od raznih skladateljev: Haydn, Mozart, Weber, Rihar itd. Nekateri začetki se večkrat ponavljajo; prav tako nekatere figure. V molu je le malo pesmi zloženih." Svoje nazore o pesništvu in skladanju je izjavil v Zgodnji Danici leta 1852 v »Perlogu k slovenski pesmarici« v št. 16 in 17: Leto je že preteklo, kar sem jed k ognju pristavil, da bi jo dobro skuhano častitim bralcem Zgodnje Danice dal pokusiti: pa se ni dala zadosti skuhati,, ker mi drv primanjkuje. Morebiti se bo komu zdela še trda in ali pa neješč; naj jo pa sam še pokuha in potlej nam da pokusiti. Čakal sem dolgo v upanju, da bo kdo še kaj jedi slovenske pesmarice dal zavžiti, to je, zavoljo nabere slovenskih pesmi in njim primerjenih napevov za potrebe katoliške cerkve po Slovenskem; pa se za g. Adamičem nihče ni dal slišati. Mnogi so nam mnogo o njej povedali, kar je po večem dobro povedano; vsega pa po mojih mislih niso preudarili, kar je k temu potreba.--Vi, ljubi bravci! me bote naglo poprašali: Kaj pa še ti veš nam povedati v zadevi slovenske pesmarice? Odgovorim hitro in naravnost: Ni zadosti, da je v slovenski abecedi pisana, po grama-tikalnih vodilnicah utrjena, ampak mora tudi imeti: 1. slovensko pevsko mero z enakimi stopi; 2. slovenske odrezke (odstavke); 3. slovenskega pesniškega duha; 4. pobožnega ali cerkvenega duha; 5. slovenske napeve. — — Večjidel še diše naše pesmi po nemščini, kar ni čuda, ker pesniki so živeli med Nemci ali pri Nemcih, so se od mladega nemščine učili, jo govorili, njih prozodijo v se jemali, torej tudi po nemško mislili, govorili, pisali in peli. Zanaprej bo že kaj drugač, ker se mladeniči po Slovenskem po šolah tudi slovenščine uče, se bo že kaj slovenski pesniški duh zbudil.--Tukaj je prilika od vjema (Reim) govoriti, našim razvajenim ušesom prijetnega, petju ne prav potrebnega, nekoliko škodljivega, ki je moški in ženski. Vendar pa pesmi brez vjema niso kaj všeč; pa tudi ravnojem (asonanca) za ljubo vzamejo;--res pak je tudi, da iskanje vjema mnogokrat veliko božjega duha odnese; zato niso hvalevredni, ki ga močno terjajo ali neradi pogrešajo, ali pa pesniki, ki lepo govorjenje njemu darujejo, kakor: »dal življenje da je nam«, namesto: da je nam življenje dal, itd.--Kaj hočem reči o napevih? Kakšni bi morali biti? — Posvetno petje se je jelo v cerkveno petje vrivati; po glediščih pojo tercete, kvartete, celo kvintete, kar razvajena ušesa neizrečeno šegeita in upijani: torej hočejo nekateri s čveteroglasnimi napevi serca vernikov omehčati, kar po polnem peto res močno gane, tako, da ta slaščica pobožnega duha mori, da poslušavec ne ve drugega od tega, kakor da so prav lepi; tako bo pripomoček poglavitna reč, in pobožnost od petja zadušena. Tudi niso čveteroglasni napevi pripravni 3 Mitth. d. hist. V. f. Krain, 1862, 114. 4 To zbirko navaja le Mitth. d. hfct. V. f. Krain, 1862, 114. 5 Rakuša: Slovensko petje, 61. " St. .Premrl v Bijografsliem leksikonu, 142, in osebna izjava. za petje na kmetih; pesmarica pak mora tudi za deželo biti, ker petje zavoljo pomanjkanja pripravnih ljudi ni polno, in tudi ušesa niso dosti vajena, pak bi se že navadili in petje hvalili, kakor pri nas kake hitre bolj okrogle iz Štajar-skega prav radi imajo, če tudi zrna nimajo. Z velikimi željami sem pričakoval, kaj bo g. Adamič o g. Cvekovih napevili rekel in kakšno sodbo bo čežnje storil, pa je le rekel, da so šepaste, ni pak rekel, kaj to v sebi ima; bolje bi bil storil, napeve po cerkveno presoditi, kakor glasine uredovati po muzikalni umetnosti. Videti je, da mu je oblačilo prav, le nekatere gube se prav. ne drže. Slišati je, da bo g. Cvek še druge napeve dal natisniti. Kaj prav bi bilo, da bi dober svet sprejel in bi v nove napeve več mnogoternosti, več zrna ali jedra, pa manj šest osminskega takta dejal. Naj opusti nekaj pik, naj naredi čvrste sklepe, — naj jih skrbno pesmi in času primeri, naj s časom gre v drugi ton, naj se v pesem zamisli, za katero hoče napev narediti, in naj jo s krepkim duhom udari, da bo šel napev na Pegaza. Tako bodo napevi bolj cerkveni in bolj za ralbo, če tudi kaka glasina napak pride. Naša ljuba Mati katoliška cerkev ni prevzetna, se ne lišpa, ne skazuje, ampak je pošteno-lepa, modra; nje noša pri cerkvenih šegah ni posvetna, se ne spreminja po neizmernih željah priprostih ljudi; nje jezik v sv. pismu ni olikan po vseh slovniških vodilnicah, vendar je pa razumljiv, čeden, prijeten; torej tudi pri cerkvi ni treba sladko-željnega, mehkužnega, posvetnega, ampak lepega, milega, pobožnega, kakršno bi bilo cerkveni slovenski pesmarici želeti. Dolinar torej še ni bil vajen četveroglasnega petja in se mu je zdelo nekako tuje. Umevno, ker pred 100 leti Slovenci res še nismo četveroglasno peli. Zato so napevi v Dolinarjevih zbirkah sestavljeni večinoma dvoglasno, sprem-ljevanje v basu pa enoglasno. Tedaj so navadno po tri ali štiri pevke na koru prepevale; za te je bilo dvoglasno petje primerno; sicer je pa še vsa cerkev enoglasno pela. Do tedaj izbira napevov ni bila velika, zato so ljudje večinoma skozi desetletja čuli ob raznih dobah vedno iste napeve in se jih na pamet naučili ter skupno prepevali. L. 1852, ko je pisal Dolinar te vrste, se je pa led že začel tajati. Četverogla^na pesem se je širila, dokler ni prevzela skoraj vse kore. Ko bi mogel Dolinar danes naše petje slišati, gotovo bi se veselil tega velikega napredka, kateremu je tudi on polagal temelj. Dr. Jos. Mantuani: f Vseučiliški profesor dr. Peter jos. Wagner. Iz Freiburga v Švici prihaja tužna vest, da je znani učenjak in glasbeni strokovnjak podlegel težki bolezni, to pa v moški dobi, ki je obetala še mnogo uspehov in rešitev marsikakoga zamotanega vprašanja. Rodil se je 19. avgusta 1865 v Kiirenzu pri Trieru, poslovil se je od nas po dolgotrajni težki bolezni 17. oktobra 1931 v Freiburgu (Švica). Šolal se je doma v osnovnih šolah, a kot 11 letnik je prišel 1. 1876 na gimnazijo v Trier. Zaeno je bil sprejet v stolnično glasbeno šolo, kjer je imel priliko vežbati se v glasbi sploh, posebe pa še v praktičnem petju: kajti bil je stolnični koralist, kar je ostal do mature, ki jo je naredil 1. 1886. To glasbeno šolo je vodil tedanji stolnični organist, duhovnik Mihael Her-mesdorff, ki je bil med prvimi »ceeilijansko« usmerjenimi glasbeniki, to pa še pred ustanovitvijo splošnega Cecilijinega društva za nemške dežele« (1867); kajti že 1. 1862 je bil sotrudnik v Trieru izhajajočemu časopisu »Caecilia« in pozneje tudi urednik. Ta mož je v Wagnerju kmalu odkril nadarjenost in njegovo veselje do glasbene zgodovine. Prve temelje poznejše Wagnerjeve odličnosti j|e položil Hermesdorff v dušo mladega gimnazijca. L. 1886 je šel Wagner v Strafiburg na univerzo z namenom, da se posveti klasični filologiji. Pa ni ostal pri tej nameri. Vedno bolj ga je mikala glasba in nje zgodovina in ga kmalu zvabila v svoje področje. Pod vodstvom prof. Gustava Jacobsthala je p(oučeval glasbeno zgodovino in teorijo in je 1. 1890 zaključil svoje vseučiMške študije in dosegel doktorat na podstavu razprave, ki jo je predložil kot disertacijo pod naslovom: »Palastrina als weltlicher Komponist«. Svoje študije je pa kaj potem razširil in nadaljeval v Berlinu: pri H. Bellermannu, znanem kontrapunktiku, se je učil polifonskega skladanja, a pri Filipu Spitti se je izpopolnjeval v zgodovini glasbe. L. 1893 se je habilitiral kot privatni docent za zgodovino glasbe in cerkveno muziko na univerzi v Freiburgu (Švica).__ Njegovo uspeha polno delo je našlo priznanje vsepovsod in 1. 1897 je postal izredni vseučiliški profesor. Štiri leta pozneje (1901) je osnoval na tej univerzi visoko šolo za znanstvene in praktične koralne študijie pod imenom »Gregorianska akademija«. Koliko je blagopokojni učenjak delaL je skoraj neverjetno. Vzemimo nekatera njegovih predavanj. L. 1914/15 n. pr. je imel zimski tečaj takole obremenjen: 1. Polifonija srednjega veka, 3 ure. — 2. Koralna teorija. — 3. Praktični koralni tečaj, 2 uri. — 4. Isti tečaj v francoščini (Cours pratique de chant gregorien), 2 uri. — 5. Glas-benoznanstveni seminar. — V poletnem tečaju 1915: 1. Zgodovina cerkvene glasbe od 1600 dalje, 3 ure. — 2. Neume, 2 uri. — 3. Spevi maše Sn oficija (praktične vaje). — 4. Seminar. — Njegova posebna domena je bil gregorianski koral, o katerem je imel leto za letom teoretična predavanja in praktične vaje — poleg drugih predmetov. Istodobno je vodil tudi publikacije, ki jih dajie na svetlo njegova Gregorianska akademija; dozdaj je obelodanila 15 zvezkov, katerim je vsem kumoval Wagner siam. S tem neumornim delom si je zaslužil priznanje sv. Stolice, ki ga je poklicala kot člana v papeško komisijo za koralne knjige vatikanske izdaje in ga je odlikovala s komturskim križem, papeškega reda sv. Gregorija. Pa tudi univerza je počastila tega izvanrednega znanstvenika najprej s tem, da ga je predlagala za rednega profesorja, kar je tudi postal leta 1902, a za leto 1920/21 je bil izvoljen za rektorja freiburške univerze. Bil je prvi glasbeni znanstvenik in vseučiliški profesor v Švici, ki je dosegel to čast. V svojem rektorskem govoru »Universitat und Musik-wissenschaft<< se je toplo zavzel za ravnopravnost te stroke na univerzah.. Kot strokovni pisatelj je bil neprestano na delu. Večina njegovih razprav se peča z gregor. koralom, vendar mu je tudi polifonija 16. in 17. stoletja pri srcu. Najznačilnejša njegova dela so nastopna (poleg njegove disertacije): 1892. Das Madrigal und Palestrina. (V Vierteljahrschrift fiir Musikvvissenschaft). — 1893. Francesco Petrarcas Vergini in der Komposi-tion des Cipriano de Rore. — 1895—1921. Einfiihrung in die gregorianischen Melodien. I. del1 1895. — I. del2 1901. — I. del* 1911 pod naslovom: Ursprung und Entwicklung der liturgischen Gesangfoi men bis zum Aus-gange des Mittelalters. — Ta del je preveden v francoščino (Bour), italijanščino (Righetti) in angleščino (Agnes Orme in E. G. P. Wyatt). II. del1: Neumenkunde v: Collectanea Friburgensia 1905; II. del* 1912. — III. del: Gregorianische Formenlehre, eine choralische Stilkunde. 1921. — 1903. Das Freiburger Dreikonigsspiel. — 1905. Uber traditionellen Choral. — 1907. Der Kampf gegen die editio Vaticana. — 1908. Zur mittelalterlichen Offiziumskomposition. (Kirchenmusikal. Jahrbuch). — 1909. Elemente des gregorianischen Gesanges. — II. izid. 1916.) — 1910. 0 Roma nobilis. (Kirchenmusik. Jahrbuch.) — 1910. Uber gregorianischen Choral. (Istotam.) — 1910. Zur Geschichte des altrussischen Kirchengesanges. (Kirchenmus. Jahrb.) — 1913. Geschichte der Messe. I. Teil. Nadaljevanja torej ne bo več. — 1919. Einfiihrung in die Kathol. Kirchenmusik. — 1926. Bericht iiber den 1. musikwissenschaftl. Kongres der Deutschen Musikgeselschaft (str. 21 nsl.). — 1927. iiber den Deutschen Kongres, f. Kirchenmusik (str. 71 nsl.). — 1927. Morgen- und Abendland in der Musikgeschichte. (Stimmen der Zeit, 114. zv., str. 131 nsl.). — 1927. Več razprav o starošpansko-mozarabskem cerkvenem petju, ki pa ne zaključujejo še teh raziskovanj. (Priobčil je te študije v: a) Musica Sacra, 1927. — b) Bericht des interna-tionalen musikhistorischen Kongres Wien, 1927. — c) . Spanische For-schungen« Gorresove družbe. I. in II. del. Ne moremo naštevati podrobno vseh člankov, spisov, beležk in poročil, ki jih je priobčil blagi rajnik po različnih strokovnih revijah in listih, kakor so: Archiv fiir Musikwissenschaft, (Biickeburg in Leipzig), Gregorian. Rundschau (Graz), Gregoriusbote (Dusseldorf), Jahrbuch d. Musikbibliothek Peters (Leipzig), Kirchenmusikal. Jahrbuch (Regens-burg), Musica Divina (Wien), Musica Sacra (Regensburg), Rassegna Gregoriana (Roma), Revue musicale, histoire et critique (Pariš), Schweizer Jahrbuch fiir Musikwissenschaft (Basel), Schweizer lite-rarische Rundschau (Stans), Zeitschrift fiir Musikvvissenschaft (Leipzig) in deloma tudi po dnevnikih. Udejstvoval se je tudi kot skladatelj in dal na svetlo »Cantiones sacrae« in spremljevanje na orglah za vatikanski gra-dualnik in vesperalnik. — Vse, česar se je lotil, je temeljito, duhovito, na široki podlagi, v razmaknjenem obzorju in je izzorilo v pretežni večini tudi pozitivne uspehe. Kjer ni bilo še mogoče priti do kraja, tam je odprl nove možnosti in podal kažipote onim, ki bodo prišli morebiti za njim. — Kot značaj je bil Wagner v vsakem oziru globokega spoštovanja vreden; za-hrbtnosti in intrigantstva ni poznal — že kot prepričan in praktičen katolik: vsakomur je bil na uslugo in mu je pomagal dalje, kadarkoli je dobil priliko; pri tem ni delal razlike ne pri veroizpovedanju ne pri narodnosti; dasi je bil za svojo osebo dober Nemec. Te prednosti njegove osebe so poznali vsi, ki so prišli ž njim v dotiko. Šestdesetletnica, ki jo je praznoval 1. 1925 je to dejstvo pokazala kar najjasneje, ker so se združili njegovi učenci in prijatelji in mu poklonili obsežno slavnostno knjigo, ki jo je uredil f Dr. K. Weinmann. — Rajnki je bil član kr. glasbenoumetnostne Akademije v Stockholmu, Nemške Akademije v Miinchenu in prvi predsednik 1. 1927 novoustanovljene mednarodne družbe za glasbeno vedo. In ta trdna opora glasbene vede in umetnosti, posebno pa proučevanja gregorianskega korala in cerkvene glasbe sploh se je podrla v času, ko je obetala še toliko sadu! Nam ne preostaja nič drugega, kakor da posnemamo njegov zgled; s tem bomo najbolj častili njegov spomin, dočim on uživa zasluženo plačilo po božjem usmiljenju — kakor verno upamo. Nove orgle v Kočevju. I. manual: 1. Burdon 16' 2. Principal 8' 3. Burdon 8' 4. Tibija 8' 5. Salicional 8* 6. Gamba 8' 7. Koncertna viola 8' 8. Oktava 4' 9. Flauto traverso 4' 10. Salicet 4' 11. Terca l3/.,' 12. Mikstura 2% peterna 13. Tromba 8' - II. manual: 14. Violinski principal 8' 15. Burdonček 8' 16. Flauto amabile 8' 17. Viola d'amore 8' 18. Dolce 8' 19. Vox coelestis 8' 20. Konična flavta 4' 21. Dulciana 4' 22. Harmonia aetherea 4', 2%', 2', 1 23. Angleški rog 8' Pedal: 24. Principalbas 16' 25. Subbas 16' 26. Pianobas 16' 27. Salicetbas 16' 28 Oktavni bas 8' 29. Pozavna 16' Zveze: Man. II,—I. Subokt. II,—I. Supokt. II.—I. Superokt. I. Superokt. II. I. man.—ped. II. man.—ped. Generalni crescendo (zraven) Jezičniki (zraven) Superoktava I. za Tutti Prosta kombinacija Avtomat, ped. menja (proč) Pedalna melodija: ped,—I. ma» Registri h kombinacijam p, mf, f, Fleno, Tutti. Orgle so doslej največje delo mojstra Franca Jenka v Št. Vidu nad Ljubljano. Glas polnih orgel je ogromen, prav posebno krepek je pedal s svojo grmečo pozavno, ■"iko da bi orgle, če bi bile disponirane na francoski način, v manualu brez skrbi prenesle še nekaj jezičnikov, ki jih Francozi v tako obilni meri v orgle devljejo. — Pa če je vsa glasovna skupnost silna, je tudi prijetna in prav nič nasilna. Prav tako se je intonacija posameznih izpremenov (registrov) zelo posrečila. Gosti, polni, svetli principal se kosa z najbolj izrazitimi Goršičevimi, ki je bil po svojih, kar skoro bahavo širokih principalih posebno znan. Burdon je zelo značilen, prav tako burdonček s tisto svojo priznačico komaj rahlo zaznavne neduhice, ki ga dela tako ljubkega — kakor pri človeku je, ki je še ves zdrav, le glas mu je s prav nežno, bolj z mislijo ko sluhom zaznavno meglico zagrnjen. Tibija je sicer gosta, pa svetla, petju za podlago izvrstna Njen nežnejši odmev je Flauto amabile, ki se z vsemi registri da sijajno vezati. Salicional je zelo blizu starejšemu, pa vendar mečji. Dolce je kakor tiha misel božajoč; še nežnejša je dulciana — za spremljanje petja nepogrešljiva, nikoli vsiljiva, vedno in povsod poživljajoča. Kakor topel solnčni žarek spomladi je, ki, kamor zadene, vse pozlati, vse poživi. Zelo lepi sta obe violi; viola d' amore ima glas tenek kot svilena nit, koncertna viola (dvovrstna) je živa, zlasti v zvezi s široko gambo in mehkim salicetoin kakor razgibano morje valujoče po cerkvi plavajoča. Obe štiričeveljski flavti (fl. traverso in konična fl.) imata mladostno vesel in živahen glas. Posebno lepo žvižga konična. Mikstura v II. manualu (harmonia aetherea) je izredno nežna, tako da jo je v triu mogoče že zamo zaee rabiti. Z vsemi registri se lepo staplja; že tihi dolce ji je dovolj podlage. Terca je za trio zelo porabna; komur jo prideneš, si ga dražljivo okrasil. Jezičnika: živa tromba, ogromna pozavna, sta kar izvrstna; angleški rog ima sicer lep, hrepeneč značaj, vendar pa je nekaj tonov v bližini znatno zahripelih. V cerkvi se slabost teh tonov skoro ne občuti. Funkcija je točna, material soliden, izdelano je vse skrbno in tudi za oko lepo. Posebnost je zopet omara, izdelana po načrtih vseuč. profesorja arhitekta Ivana V u r n i k a. Predstavlja v bistvu dva stolpa, ki sta po sredi zvezana z bogato okrašenim, močno stiliziranim drevesom, čigar veje nosijo polno zlatih sadežev; na njih koncih pa se zibajo v veselem frfotu pojoči tički. Vrh mogočnega debla stoji sv. Frančišek s privzdignjenima, proti glavi upognjenima rokama in prisluškuje gostolenju in čebljanju tičkov, ki so mu prileteli na roke in mu zdaj svoje pesmice v uho drobe. Ljubko umetnino je po Vurnikovi zamisli skrbno in z ljubeznijo izdelal prof. Fr. Kralj. Vsa omara, dasi velikanska, je kakor dahnjena na kor, kakor lahno plavajoča pesem v božjem hramu. Tako niso le orgle kot glasbilo, marveč je tudi omara velika umetnina, ki je zopet posebnost, kakršne vsa stara 111 sodobna orgelska arhitektura ne pozna. Posebne pozornosti in kar občudovanja je vredno to, da ta, po zajetju skrajno sodobna umetnina neverjetno lepo soglaša z arhitekturo cerkve, ki je zidana v romanskih oblikah, dasi orgelska omara ne kaže niti najrahlejše težnje po romanski oblikovnosti. Omara sama dela sijajen vtis in je danes gotovo največja umetnina kočevske cerkve. Notranjost orgel je zelo pregledno in tako pripravno razdeljena, da se do vsake malenkosti lahko pride. — Jenko je s temi orglami iznova dokazal, da je bilo veselje, ki smo ga doživeli ob njegovih prvih delih, popolnoma upravičeno. Dr. Fr. Kimovec. Prof. M. Tome. P. H. Sattner. St. Premrl. Nove orgle v Vodicah. I. manual: 1. Viola 16' 2. Principal 8' 3. Burdon 8' 4. Flauto amabile 8' 5. Salicional 8' 6. Violina 8' 7. Oktava 4' 8. Flauto traverso 4' 9. Terca 1.»/»' 10. Mikstura 2% šesterovrstna 11. Komet 2%', 2', l3/*' 12. Tromba 8' L- II. manual: 13. Violinski principal 8' 14. Filomela 8' 15. Dolce 8' 16. Vox coelestis 8' 17. Koncertna viola 8' 18. Principalino 4' 19. Flavta 4' 20. Dulciana 4' 21. Mikstura 2', 1 V 22. Vox humana 8' Tremolo (za Vox. h.) Pedal: 23. Principalbas 16' 24. Subbas 16' 25. Salicetbas 16' 26. Oktavni bas 8' 27. Burdonal 8' 28. Bombaida 16' Zveze: Man. II.—I. Superokt. II.—I. Subokt. II.—I. Superokt. I. Superokt. II. I.—ped. II.—ped. Prosta kombinacija Pedalni avtomat (proč) Generalni crescendo Jezičniki (zraven) Superoktava I. za tutti Zatvornice za II. man. Pedalna melodija: ped.—I. Zbiralniki: p, mf, f, ff, Tutti. Od potresa, ki je 1. 1895. porušil vodiško cerkev in z njo stare orgle, do letos vodiška župnija v župni cerkvi ni imela orgel. Zato so pa nove toliko lepše. Postavil je tudi te mojster Franc Jenko. Polne orgle so silovite. Dasi te kar neso, da imaš občut, kakor da se kar koplješ, v to mogočno glasovno morje potopljen, je vendar ta obcut blažilen, dobrodejen. Te orgle imajo nekaj posebnosti. Najprej kot šestnajstčeveljski register v I. manualu stoji viola 16' namesto običajnega burdona 16'. Dasi e svojim širokim, kakor orkestrski violon izrazitim glasom orgle zapolni, jim vendar daje nekoliko svetlejši izraz. Sploh imajo te orgle nenavadno svetel in jasen značaj. Dalje ima II. manual svetlo oktavo (principalino 4') in menzuram violinskega principala odgovarjajočo miksturo z visokimi vrstami. Kot jezienik stoji v II. manualu zelo dobro se posrečila vox humana 8'. In ves drugi manual stoji v zatvornicah. S koncertno violo 8', ki zaradi zatvornic stoji v II. manualu namesto v prvem, smo posebnosti teh orgel, če opozorimo na mnogovrstno miksturo, izčrpali. Na splošno intonacija kaže vse že poudarjene Jenkove značilnosti. Glas posameznih registrov značaju popolnoma odgovarja. Pa to v večji ali manjši meri vsi mojstri zadenejo. Posebnost Jenkove intonacije je ta, da vsak izpremen živi in tudi najtišji register, dasi mu glas komaj še zaznavno diha, ne poje topo, onemoglo, brezizrazno, marveč se mu pozna, da v njem polje zdravo življenje. Druga značilna lastnost njegovih orgel je ta, da je vsak izpremen, naj bi bil še tako krepek in močen, vendar voljen, prijazen, uglajen, nikoli robat. Tako imamo v teh orglah pod imenom vox coelestis 8' nad vse tiho eolinico; pa če zapoje, vendar takoj po vsej cerkvi zaživi; ali nekoliko gostejši in izdatnejši dolce 8'; saj je glasu res da kar malo, toda kako je sladek, kako njegovo božanje dobro de. Dulciana 4', ki je dolcejeva ljubka hčerčica, je navzlic svoji tihoti silno dragocena; kakor nežen svetlobni trak ožarja glasbene vrhove. Filomela 8' (slavec) ima gost, poln glas; po menzuri in značaju je širša, lijasta in gladkejša kakor flauto amabile, ki je prozornejša, prijetno svetla in kakor filomela zelo porabila. Flauto traverso 4' ima običajni mehki, piskajoči glas, ki da, zvezan s terco ls/s', živo zveneč zvonček. Flavta 4' je prav za prav cevna flavta, le da ima cevke v pokrovu obrnjene na znotraj; seveda tako postane voljnejša, ker se terca bolj izgubi; prav zaradi svoje voljnosti je zlasti za spremljanje petja izredno pcrabna; celo dolce ji je dovolj podlage; če tema dvema prideneš še vox coelestis, imaš glas kot žamet. Burdon 8' je značilen, pa nenavadno jasen, podoben starini, pa značaju živahnejšim, svetlejšim; zato je zlasti za petje tudi bolj porabeu, saj so današnji burdoni v zvezah le preradi pregosti, brozgasti, mazavasti; ta je pa zelo blizu stari, na vso moč porabili »kopuli«- (Coppel), ki prav zaradi svoje vsestranske porabnosti še danes slove. — Izmed režočih omenimo krasno koncertno violo 8', katere ena vrsta ima gambine piščali, druga pa violine. Salicional 8' je nekoliko krepkejši, ker I. man. nima običajne močne gambe, marveč tiho, nežno, precej bolj kakor gamba porabno violino 8'. Principal-bas 16' v pedalu je zelo izdaten in navzlic nižini in silni glasovni masi hitro odgovarja. Dva, trije toni so pa pri preizkušanju glas nazadnje za rahlo spoznanje podržali. Luknjice v cevkah pod relejem bo treba malce povečati, da se še ta — le pri prav natančnem preizkušanju zaznavna malenkost odpravi. Okt. bas 8' je krepek. Salicetbas 16' je v pedal potegnjena viola 16' — za spremljanje zelo koristna. Subbas 16' in iz njega pridobljeni burdonal 8' stojita za II. manualom v zatvornicah. Jezifniki so vsi zelo izraziti, od mogočne, sijajne trombe do bobneče bombarde 16'. Posebnost je vox humana 8', ki, če ji pritegneš tremclo, svojemu imenu res čast dela, saj dela v nekih legah popolnoma vtis človeškega glasu. iNa ta register so bili mojstri, če se jim je posrečil, vedno zelo ponosni.1 Seveda se pa ta register, ki je najprej spravljen v zatvornicah, nato pa še posebej skrit pod sapnicami II. manuala, ne sme zlorabiti; saj se redno lahko rabi brez tremola, zlasti v polnih orglah, pa tudi v močneje registriranem II. manualu lahko kot navaden r e g a 1. — Še to omenimo, da je principal 8' poln, mogočen, zelo širok, oktava 4' pa 1 Slavni Silbermann v dispozicijah njegovo podobnost s človeškim glasom vselej posebej poudarja; slavni Coulen v Augsburgu je imel največje veselje, (e se mu je posrečilo doseči (kar se mu je zapovrstjo), da so njegove orgle v cerkvi sv. Urha pregledujoče organiste s svojo sijajno vox humano tako presenetile, da so prestrašeni obstali v misli, da se je spodaj v cerkvi nenadoma oglasil zbor. svetlejša, prijetna, gladka, brez ostrine, in da je komet sam zase kot solo-register zelo značilen, zlasti pa za polne orgle neprecenljiv. Omara je zopet posebnost. Zamisel arhitekta vseučiliškega profesorja Ivana V u r n i k a je skrajno preprosta, pa v tej preprostosti enako skrajno smotrena. Nastala je iz dejstva, da ima vodiška. cerkev dva kora: spodnji, obširnejši, je kakor nekak balkon naprej v cerkev potisnjen. Zgornji je prav za prav prostor pod zvonikom, v cerkev odprt. I. manual in za njim pedal stojita na spodnjem koru. Omare v običajnem smislu tu ni nič, ampak ves prospekt (ospredje) zavzemajo srebrne kovinske piščali. Za njimi temnozelene, z zlatimi rozetami okrašene zatvornice pod mogočnim obokovim lokom zapirajo zgornji kor. Za zatvornicami stoji II. manual in že omenjena dva pedalna registra. — Dasi je razdalja od igravnika pred orglami do II. manuala znatna, je vendar funkcija tudi tu — prav kakor v ostalih registrih — brezhibna. Tudi vcdiške orgle so torej odlično delo. Dr. Fr. Kimovec. Prof. M. Tome. P. H. Sattner. St. Premrl. Iz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani. Redna odborova seja se je vršila dne 23. novembra 1931. Gospod konz. svetnik p. Hugolin Sattner izjavi, da radi visokih let ne more več prevzeti predsedniškega mesta in prosi odbor, naj po listkih izvoli novega predsednika. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik: msgr. Viktor Steska; podpredsednik: prof. dr. Josip Man-tuani; tajnik: katehet Ivan Pivk; blagajnik in glasbeni vodja: msgr. Stanko Premrl; odborniki: svetnik p. Hugolin Sattner, dr. Franc Kimovec, dr. Anton Dolinar, Josip Janežič, Anton Lavrič, Ivan Zdešar. Predsednik msgr. Steska prevzame predsedniško mesto in se g. P. Hu-golinu Sattnerju najtopleje zahvali za ves trud in požrtvovalnost, s katero je društvo vodil kot predsednik polnih 20 let. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena g. Anton Lavrič in g. Josip Janežič. G. svetnik p. Hugolin Sattner se zahvali za komerz, prirejen njemu v čast ob priliki njegove osemdesetletnice na dan društvenega občnega zbora. Msgr. Premrl predlaga, naj se prosi za tri dekanije nove tri nadzornike organistov, in sicer za moravško g. Davida Doktorica, za vrhniško g. Antona Švelca in za žužemberško organista g. Franca Požuna. G. kanonik dr. Kimovec se pooblasti, da stopi v stik z mariborskimi cerkvenimi glasbeniki in se ž njimi domeni o izdaji nove cerkvene pesmarice za ljudsko petje. Msgr. Premrl predlaga, naj se naprosi škofijski ordinariat, da župnim uradom naroči, naj se na »Cerkveni Glasbenik« enako obligatno naroče, kot na »Škofijski list«. Profesor dr. Mantuani predlaga, naj se gotovo izvede, da se vsake orgle, preden se razdero, fotografirajo in radi tehničnih zanimivosti natančno popišejo. Organistovske zadeve. Občni zbor društva organistov za ljubljansko škofijo se je vršil dne 4. novembra t. 1. v Rokodelskem domu v Ljubljani. Po sv. maši s petjem, ki je bila ob 10 v stolnici, se je vršilo zborovanje, katerega se je udeležilo precejšnje število organistov in nekaj učencev orglarske šole. Med drugimi so se udeležili zborovanja tudi g. prof. M. Bajuk kot zastopnik »Pevske zveze«, odposlanec »Pokojninskega zavoda« g. N. Žerjav kakor tudi g. Franc Klančnik, predsednik »Zveze organistov«. Predsednik g. Anton Jobst pozdravi udeležence, ter v kratkih stavkih poda sliko o položaju organistov, poroča zlasti o zavarovanju organistov in priporoča, naj bi se vsaj to zavarovanje izvedlo za vsakega organista. Tajnik poroča o tem, kako je društvo delovalo od zadnjega občnega zbora do danes ter z različnimi sredstvi skušalo doseči zboljšanje položaja organistov. Započelo je tudi večjo akcijo za vpis novih članov kakor tudi za to, da bi bili vsi člani zavarovani. Uspeh je bil, da se je priglasilo precejšnje število novih članov in da se jih je nekaj priglasilo tudi v zavarovanje. G. blagajnik poroča o denarnih zadevah. Društvo je imelo od zadnjega občnega zbora prejemkov Din 4489, izdatkov Din 4330-50, torej preostanek Din 158-50. Celotno denarno stanje društva pa izkazuje vsoto Din 1711-66. Podpor je bilo danih 10 v znesku Din 3200. Vdovski sklad je bil izplačan vdovi po umrlem članu Francu Breskvarju v Domžalah. Letna članarina ostane kot doslej Din 25-—. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Anton Grum, organist na Vrhniki, predsednik; Josip Heybal, organist v Kamniku, podpredsednik; Ivan Zdešar, organist v Ljubljani, tajnik; msgr. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani, blagajnik; Franc Zabavnik, organist, Dol pri Ljubljani, Peter Lipar, organist v Mengšu, in Anton Jobst, organist v Žireh, odborniki. G. Žerjav je poročal in podal pojasnila glede pokojninskega zavarovanja. Za priznanje in zasluge na glasbenem polju je občni zbor imenoval za častna člana č. mater Eleonoro Hudovernik, uršulinko in organistinjo v Ljubljani, in g. konzistorialnega svetnika p. Hugolina Sattnerja. Pri slučajne stih je bila debata o tem, kako so na nekaterih župnijah in še celo na dobrih mestih še vedno organisti samouki, ki so navadno zelo malo ali nič sposobni, pa odjedajo kruh izšolanim in sposobnim organistom. Sklene se o takih konkretnih slučajih poročati škof. ordinariatu ter prositi, da to stvar za organiste pravično uredi. Takoj po občnem zboru organistovskega društva se je vršil občni zbor Zveze organistov. Predsednik g. Klančnik je pozdravil navzoče delegate obeh društev ter ostale udeležence. Poročal je o dosedanjem delovanju Zveze. Zveza se je posebno zavzemala in podpirala obe društvi pri akciji za zavarovanje. Podvzela je še te in one korake, pri čemer pa žal ni imela vedno uspeha. Gospod tajnik Kuntara je podal precej podrobno poročilo o statističnem stanju organistov. Blagajnik g. Zdešar je poročal o blagajniškem stanju. Od zadnjega občnega zbora je bilo preostanka Din 1369, izdatkov Din 410.25; sedanjega preostanka je (orej Din 958.75. — Članarina za prihodnjo dobo se je določila 200 Din. Pri volitvi je občni zbor izvolil dosedanji odbor. — Pri slučajnostih je bil razgovor predvsem o pevskem zboru organistov. K. Klančnik je bil mnenja, naj bi organisti imeli svoj zbor in ž njim nastopali pri prireditvah in koncertih. G. prof. Bajuk je k stvari pripomnil, da je zadevo organistovskega pevskega zbora sprožila že Pevska Zveza na svojem lanskem občnem zboru. Ker so se mnogi organisti in pevovodje že priglasili v ta pevski zbor, poudarja, da nikakor ne kaže moči cepiti na dve strani, kar bi bilo stvari prej v škodo, kakor v korist. Občni zbor se je po kratki debati nato odločil, da ostane pevski zbor organistov pod okriljem »Pevske Zveze«. Koncertna poročila. I. Koncerti v Ljubljani. 25. septembra se je vršil koncert ruskega vokalnega kvarteta K e d r o v, ki ga tvorijo gg. Denisov, član carske opere, prvi tenor, Kasakov, član carske opere, drugi tenor, Kedrov (bariton) in Kedrov (bas), profesorja carskega konservatorija, vsi iz Petrograda. Peli so ruske narodne in umetne pesmi in nekaj skladb iz tujih literatur. Skladbe so bile za nas po večini nove in že radi tega zajemljive; prednašanje je bilo dovršeno, visoko umetniško. Peli pa so največ ''tiho in polglasno. — 5. oktobra je koncertiral naš violinist K ari o R u p e 1. Izvajal je skladbe Bacha, Tartinija, Osterca, Dalcrozeja, Ravela, Debussyja, Kreislerja in Wienia\vskega. Spremljal ga je g. M. Lipovšek. Rupel lepo napreduje bodisi v tehniki bodisi v umetniškem podajanju skladb. To je v veliki meri pokazal la njegov nastop. Od strani občinstva bi bil zaslužil večji obisk. — 12. oktobra je bil .simfonični koncert našega opernega orkestra, pomnoženega z orkestralnim društvom Glasbene Matice in konservatoristi. Pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca je orkester izvajal Brahmsovo II. simfonijo, Lajovčev Caprice, Škerjan-•čevo Lirično overturo in Čajkovskega Klavirski koncert op. 23 s pianistom I. Nočem kot .solistom. Velik vtis je napravila zlasti Lajovčeva zancsna, ritmično zajemljiva in krasno instrumentirana skladba ter polnokrvna Čajkovskega glasba, ki se ob nji kar iskre krešejo. Noč je igral z nenavadno bravuro in silno temperamentno. — 16. oktobra je .sledil simfonični koncert orkestra kraljeve garde iz Beograda. Skrajno disciplinirani orkester mladih, izvrstno izvežbanih vojnih godbenikov je pod vodstvom polkovnika Pokornega odigral Wagnerjevo predigro iz opere »Mojstri pevci ncrimberškk, Svendsenovo Simfonijo v d-duru, Gotovaca Dubravko, Saint-Saensov Mrtvaški ples, Čajkovskega suito »CasseNoisette« in Biničkega predigro »Ekvinokcij«. — V okviru večerov komorne glasbe Nar. železničarskega glasbenega društva »Slog a« je 18. novembra nastopil g. K a r 1 o Rupel s spremljevalcem prof. Jankom Ravnikom, 19. oktobra pa so gg. J e r a j Karel, Miiller Avguštin Svetel Herbert Izvajali Čajkovskega klavirski trio v a-molu in Beethovnov klavirski trio v Es-duru. — Dne 15.novembra je nastopil že širom Slovenije znani in priznani mladinski pevski Kolb je svoje vloge imenitno podal. Odkar ga nisem slišal, je zelo napredoval. Njegov glas je polnozvočen in mehak, predavanje vzorno. Tudi pevski zbor je bil v Jeftejevi prisegi izvrsten, točen in strnjen, dočim se je pri sklepnem zboru zlasti v prvem delu čutila nekolika utrujenost. Kot solisti so sodelovali še gcspa Bajukova (sopran), g. Hartman (tenor) in gdčna Antič (alt). Orkester je bil vojaški, pomnožen z nekaterimi civilnimi godbeniki. Med koncertom «o se g. slavljencu poklonile številne deputacije. G. p. dr. Angelik Tominec pa je v izbranem in iskrenem govoru poveličeval veliko delo p. Hugolina Sattnerja, ki je, soroden po duhu pesniku Simonu Gregorčiču, sledil pesnikovemu geslu: Ne samo kar veleva mu stan, kar more — to mož je stcriti dolžan. In p. H. Sattner je storil v obilni meri oboje. Kot duhovnik in redovnik, kot vodja samostana, kot župnik, kot pevovodja in kot skladatelj. — P. H. Sattnerjeve skladbe so res dela, ki jih človek vedno iznova z veseljem in užitkom posluša, ki se jih ne naveličaš in ki te globoko ganejo do srca. To smo doživeli tudi to pot zlasti pri njegovi vedno sveži, vseskoz posrečeni, silno učinkoviti »Jeftejevi prisegi«. II. Koncerti drugod. 21. septembra se je vršil koncert v Moravčah ob priliki odkritja spominske plošče pisatelju Fr. Deteli. — Notranjsko pevsko okrožje je priredilo pevske koncerte: 27. septembra v Cerknici, 4. oktobra v Logatcu, 26. oktobra v Begunjah. — 3. oktobra je Nar. železničarsko glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane izvajalo v Mariboru Handelnov oratorij »Samsone. — 10. oktobra je kvartet Matičarjev iz Ljubljane pel na G o In iku. — Isti dan so mariborski u č i t e 1 j i š č n i k i peli v Mariboru. — Združeni pevski zbori Tržišče, Št. Janž, Š t. R u p e r t so nastopili 4. oktobra v g t. J a n ž u , 18. oktobra v Tržišču, 25. oktobra v Št. Rupertu. — 25. oktobra se je vršil cerkven koncert v 2 i r e h. — Isti dan pevski koncert v Šmartnem pri Litiji. — 3. novembra je trio Br and love kon-certiral v Murski Soboti, 4. novembra v Ptuju. — Violinist K. R u p e 1 je koncertiral 4. novembra v Celju, 14. novembra v Splitu. — 5. novembra je godalni kvartet Glasbene Matice iz Ptuja nastopil v Ljutomeru. — 19. novembra se je vršil cerkven koncert C ec i 1 i j i ne g a društva za mariborsko stolno župnijo ob priliki 25 letnice društva v mariborski stolnici. Izvajali so Rossinijev oratorij »Stabat Mater«. — 22. novembra se je vršil C e c i I i j i n koncert na Jesenicah in cerkven koncert v b e o g r a d s k i stolnici. St. Premrl. Cerkven koncert na Črnučah. Tiho in za širšo javnost neopaženo je minil cerkven koncert na Črnučah, ki se je vršil 11. oktobra t. 1. Pa vendar ni bil tako brezpomemben,, saj naj bi bil po namenu prirediteljev nekaka preskušnja novih črnuških orgel, ki jih je pred nedavnim časem postavil mojster Jenko; obenem naj bi pa tudi črnuški pevski zbor dokazal, da je takih orgel vreden. Po koncertu moramo reči, da sta oba: zbor in orgle svojo preskušnjo izvrstno prestala. Zbor nas je prijetno presenetil. Saj nazadnje ni številčno močan, po naknadni cenitvi šteje kvečjemu 18 glasov. Pa je bil glasovno lepo zlit, za črnuško cerkev ravno prav močan. Izvajanje samo pa tudi tako, kot se zunaj Ljubljane redko sliši. Saj ni čudno, ko je pa zber, s katerim je naprej domači organist g. Viktor Grilj predelal ves spored, vzel nazadnje še g. dr. Kimovec v roke in-ga pregnetel tako, kot zna samo on. Čudil sem se pri generalni vaji zboru, ki je po treh debelih urah utrudljivega dela izjavil, da je pripravljen še za par ur potegniti vajo. (Mimogrede omenjeno: nepoučen človek bi pri taki generalki prišel do prepričanja, da ni na svetu bolj sitnih in malenkostnih ljudi, kot so dirigenti.) Zato se je pa zbor, ki ga; je pri koncertu istotako vodil dr. Kimovec, tako dobro odrezal. Od izvajanih pesmi so razen onih, ki so več ali manj znane, zanimale zlasti Kimovceve, širšemu krogu še nepoznane rokopisne skladbe. To so zlasti: Angel Gospodov za sopran in tenor solo> z zborcni in Presveto Srce za mešan zbor ter dve zanimivi priredbi krepkih Vavknovih pesmi. Zbor je spremljal na orglah msgr. St. Premrl, ki je tudi samostojno zaigral tri točke (Caneslrari, Kagerer, Zimarino); podpisani sem pa izvajal eno Bachovo in dve Regerjevi orgelski skladbi. Tudi orgle so se izborno obnesle; le igranje na manualu je posebno v primeri s pedalom odločno premehko. Tipka mora imeti zlasti pri pnevmatičnih crglah zadosten odpor, da ima organist vsaj navidezno oblast nad tonom. Velike važnosti je to zlasti pri hitro tekočih polifonih skladbah. M. Tome. Dopisi. Novo mesto.1 O priliki posvetitve novega Prosvetnega doma dne 2. avgusta t. 1. smo> tudi v gksbenem oziru slišali marsikaj lepega, kar zasluži, da se vsaj kratko zabeleži" v našem glasilu. Pri sv. maši v kapiteljski cerkvi ob pol 11, ki jo je po krasnem cerkvenem govoru daroval prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, je pel mešani zbor naših vrlih »Gorjancev« pod spretnim vodstvom g. Ludovika Puša. Spored je obsegal v prvi vrsti novejše, moderne cerkvene skladbe. Hvalevredno je, da je pri sv. maši in 1 Za zadnjo številko prepozno došlo. — Op. ur. pri popoldanskem koncertu sodeloval tudi konservatorist g. Drago Žagar s svojim krasnim. sonornim baritonom. Pri orglah je to pot sedel dobro znani skladatelj in nadarjeni organist v škofovih zavodih g. Matija Tome. Igral in spremljal je v vsakem oziru izbornc. Pevskemu zboru se je znal izvrstno prilagoditi in ga ni nikdar preglasil. Sploh mi je posebno imponirala njegova igra v »piano« in »pianissimo«. »'Gorjanci« so — kakor običajno — prav dobro rešili svojo nalogo in g. pevovodja je bil z njimi lahko zadovoljen. Pri posvetitvi Prosvetnega doma samega so »Gorjanci« zapeli Karla Adamiča zbor »Ako Gcspod ne zida hiše«, ki je bil za to slavnost posebno primeren. Prosvetni tabor pa se je zaključil z mogočno »Povsod Boga«. Popoldne ob treh pa je bil v dvorani Prosvetnega doma pevski koncert zborov novomeškega okrožja Pevske zveze ob obilni udeležbi hvaležnega občinstva. Pred koncertom je predsednik PZ g. katehet Lavrič v kratkem govoru pojasnil občinstvu pomen in nalogo Pevske zveze. Nato je nastopilo zaporedoma pet pevskih zborov, in sicer iz Brusnic (pevovodja M. Marine), iz Prečne (pevovodja I. Komljanec), iz Stopič (pevovodja A. Hren), iz Št. Jerneja (pevovodja I. Škrjanec), iz Št. Petra pri Novem mestu (pevovodja F. Florjane), iz Novega mesta »Gorjanci« (pevovodja L. Puš). Vsak zbor je zapel dve ali tri skladbe. Končno pa so se ped energičnim vodstvom g. Puša združili vsi zbori ter čvrsto zapeli Laharnarjevo »Kadar mlado leto« in Pušev veseli »Venček dolenjskih napitnic«. Imena skladateljev, katerih skladbe, oziroma prireditve so se pri koncertu pele, so ta-le: Adamič Emil (4), Blažič (1), Ipavic Benjamin <1), Jobst (1), dr. Kimovec (1), Laharnar (1), Marinč (1), Ocvirk (1), Premrl (1), Puš (1), Sattner (1), Vodopivec (1) in Železnik (1). Samo ob sebi je umevno, da »Gorjanci« prednačijo drugim zborom; vendar veseli me, da morem tudi pri vseh drugih zborih ugotoviti precejšen napredek. Seveda v dinamiki, agogiki in intonaciji se bo dalo polagoma še marsikaj izboljšati. To in ono hočem po priliki še omeniti v »malenkostih«, ki jih nameravam prihodnjič nadaljevali. Za sedaj pa smemo biti zadovoljni s temi prvimi uspehi. iPri tem koncertu se je pokazalo, da se je dvorana Prosvetnega doma tudi v akustičnem oziru posrečila in bo prav dobro služila podobnim glasbenim prireditvam. O drugi glasbeni prireditvi, o spevoigri »Kamposteljski romarji«, ki so jo proizvajali v soboto 8. avgusta, žal ne morem poročati, ker sem bil tedaj zadržan in ker .se ob sobotah in dnevih pred prazniki načeloma ne udeležujem nobene prireditve. Slišal sem pa od drugih, da je tudi ta spevoigra občinstvu zelo ugajala. Fr. Ferjančič. Nove orgle v Ledinah. Podpisani sem 14. julija 1931 kolavdiral v delavnici orglarskega mojstra Valička v Gorici nove orgle za župno cerkev v Ledinah. Orgle so pnevmatične in z enim manualom. Igralnik je spredaj. Dispozicija je sledeča: 1. Principal 8'. — 2. Flavta 8'. — 3. Salieional 8\ — 4. Flavta 4', komb. iz Fl. 8'. — 5. Mikstura 2%'. — 6. Subbas 16' in Pianobas iz prej. komb. — Zveze: superokt.,