IT .„ftmi' - fAB »«■T""» Anketa Ali želite občani Ptuja mestni linijski Branka Bezeljak prejemnica občinskega priznanja velike olj ■ M D Četrtna skupnost Spuhlja se razvija 140 let od prve karnevalske povorke na Ptuju Razstava Vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE Kurentovanje je duhovno in materialno središče slovenske v« 1 1 • v v • žive dediščine Ze 53. Kurentovanje je za nami. V devetih dneh se je zvrstilo 137 različnih prireditev, razstav in koncertov. Organizatorji so našteli več kot 12.000 nastopajočih, umetnikov in pustnih šem. Samo na 53. mednarodni pustni in karnevalski povorki Karneval fest se je skozi mesto v 99 skupinah sprehodilo okoli 4.000 etnografskih in karnevalskih pustnih šem. Nedeljsko pustno povorko si je ogledalo več kot 30.000 obiskovalcev. V obeh glavnih povorkah, Etno festu in Karneval festu, so se zvrstili pustni liki iz kar petnajstih držav. Novost letošnjega dogodka je bila prireditev Mestni pustni korzo, s katero je Ptuj na pustno soboto obeležil 140. obletnico prve mestne povorke. Umetniško dogajanje je že peto leto zapored obarvala mednarodna likovna prireditev Ex-Tempore Ptuj Karneval 2013. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček 53. Kurentovanje je letos pod sloganom Prebudi mistično v sebi potekalo med 3. in 12. februarjem. Na tradicionalno dobro obiskani otvoritveni slovesnosti je župan dr. Štefan Čelan predal oblast princu karnevala Miroslavu Slodnjaku, vitezu Dornavskemu, ki je mestu vladal v času kurentovanja in bo svoj mandat obdržal še za naslednje leto. Aktualni princ je med drugim gostil slavnostni korzo princev ptujskega karnevala z gosti iz Arlona (Belgija) in drugih mest članov FECC-a. V nedeljo, 3. februarja, se je začela otvoritvena slovesnost s predajo oblasti princu karnevala in mednarodnim Etno fest srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask. Na fotografiji so maske s Sardinije - Su bundhu e Boes e Merdules, ki so od skupno 47 skupin krasile vedno bolj priljubljen in obiskan dogodek. Na fotografiji levo najstarejša znana upodobitev kurenta, desno rekonstruirana maska iz leta 1890. Sicer pa je začetek pustnega časa tudi letos zaznamoval tradicionalni kurentov skok, v soboto, 2. februarja, ob 24. uri na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija (spodaj). Letos se ga je udeležilo manj kurentov in tudi obiskovalcev, najverjetneje tudi zato, ker kar nekaj vasi pripravlja samostojne podobne dogodke, kot na primer Bičev pok (Markovci) in S pokom in skokom v pustni čas (Lancova vas). Na fotografiji je gostujoča skupina iz Romunije, ki je prvič nastopila na Etno fest otvoritveni povorki in tudi požela velik aplavz publike. Po podatkih organizatorjev je na povorki skupno nastopilo 1.800 pustnih likov s ptujskega območja, iz drugih delov Slovenije in sedmih tujih držav, poleg že omenjene Romunije še iz Avstrije, Belgije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Rusije. (nadaljevanje na str. 31 in 32) 2 i /)}yr//// ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Izkoristimo vse ugodne vetrove v letu 2013 Če v začetku pomislimo na kaj dobrega, srečnega in uspešnega, je lahko to uvod v dobro nadaljevanje. Če se temu že v začetku odpo-vemo, pa nimamo nobene možnosti, da bi v tej smeri naredili kakšen korak. Zatorej verjemimo, da je mogoče zadeve spremeniti na bolje. Sam si želim več različnih mnenj v javnem prostoru, ki ga krojijo številni mediji. Slovenci namreč že sedem desetletij ne premoremo temeljnega kriterija demokracije, tako imenovane liberté de la presse, svobode tiska. Sam vidim nekatere izjeme, ki pa splošne slike ne popravljajo. Dnevniki, tedniki, mesečniki, radijski in televizijski kanali intenzivno udrihajo, nabijajo in navijajo. Pri tem je opaziti mnogo stvari, a dve pogosto umanjkata, zdrava kmečka pamet in poštenje. O hitrosti in kakovosti reševanja problemov na Ptuju v letu 2012 s strani odgovornih služb slišim vsak dan različna mnenja. Glede na družbene in socialne razmere je nekako razumljivo, da je več negativnih. Ljudje so postali nezaupljivi in na besedo ne verjamejo več. Zelo jih skrbi veliko znižanje letošnjega občinskega proračuna, ki je prineslo streznitev. Žal to pomeni tudi manj potrebnih in nujnih rešitev na področju gospodarstva, prometa, okolja, zdravstva, sociale, šolstva, kulture in športa. Ptuj potrebuje nova delovna mesta, proračun pa bi moral takšne cilje v večji meri podpreti kot prednostne. Kulturna dediščina, napredne tehnologije in nova delovna mesta so področja, kjer smo lahko ob pravi postavitvi prioritet in tesnejšem sodelovanju s ptujskim gospodarstvom med najboljšimi v državi. Postavljanje ustreznih prednostnih nalog, ko gre za sprejemanje in izvajanje proračuna, je in bo odločilnega pomena. Z njimi se odločamo za projekte, ki lahko vnesejo v naše okolje novo kakovost življenja in razvojno perspektivo. Sam izhajam iz okolja, kjer si želimo več trajnostnega razmišljanja, saj moramo naš planet in naše lepo mesto ohraniti in predati zdravega tudi našim vnukom. Zdravo okolje pa bo prispevalo tudi k boljši zdravstveni sliki prebivalcev Ptuja. K temu bodo veliko pripomogli zamenjava azbestnih vodovodnih cevi, izboljšanje stanja zraka in ureditev novih zelenih površin, namenjenih vsem generacijam. Prave kadre na prava mesta bi lahko na kratko izpostavil kot enega od ukrepov za želene spremembe, ki nas lahko hitreje rešijo iz sedanjih kriznih časov. Sam najprej opazim, kdo se trudi delati za razvoj mojega mesta s srcem in razumom. Torej za skupno dobro in ne le za dobro določene interesne skupine. Ob sedanji gospodarski, družbeni in moralni krizi se ne vdajmo malodušju. Vsaka kriza ali neuspeh v življenju nosita v sebi tudi nekaj dobrega. Če ni hudih časov, tudi ni junakov, ki te težke čase premagajo in naredijo svet okrog sebe boljši in lepši. Naj zmaga dobro. Franc Kolarič MISEL MESECA »Ko sem se resnično začel imeti rad, sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast. Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.« Neznani avtor SPREHOD PO VSEBINI Ptujčanka Andreja Razlag prejemnica Bloudkove plakete za leto 2012 Ali želite občani Ptuja mestni linijski prevoz? Olga Kajnih s Ptuja praznovala sto let Četrtna skupnost Spuhlja se razvija Srečanje invalidskih in humanitarnih organizacij Podravja Obvestilo o objavi razpisa Iz februarske redne seja mestnega sveta Darovalci pomoči ob poplavah 2012 Podaljšanje koncesije za ZRS Bistra Ptuj Nadzor nad vodniki in lastniki psov Novo informacijsko-prodajno mesto Andrej Čuš je postal pri 22 letih najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije Branka Bezeljak prejemnica priznanja velika oljenka 140 let od prve karnevalske povorke na Ptuju Vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo Arsana po šestih uspešnih letih Nagrajenci in odprtje razstav Mednarodnega slikarskega in fotografskega ekstempora Ptuj, karneval 2013 Vodne slike Stojana Graufa v Miheličevi galeriji OŠ Mladika nagrajena na 6. mednarodnem likovnem natečaju Igraj se z mano Priznanje Blaža Kumerdeja za OŠ Ljudski vrt Mladi ptujski glasbeniki in baletniki ponovno navdušili Pravljična čajanka na osnovni šoli Mladika Socialna gerontologija kot izziv Etnografski pustni liki OŠ Mladika popestrili ptujsko kurentovanje Mladi parlamentarci so razpravljali o odraščanju 14. Kurentanc Kluba ptujskih študentov ponovno navdušil Zgodba Denisa Čeha je dobila lepši epilog V Zavodu Dornava prejeli peč za žganje izdelkov iz gline Dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj Dobrodelni projekt Leo kluba Ptuj Karlovac open 2013 Prireditev Športnik leta 2012 MO Ptuj Športno-humanitarna prireditev za pomoč ŠD Stojnci Kikboks - evropski pokal Naslovnica: Zima, zima bela Foto: Staša Cafuta Trček, Črtomir Goznik 4 5 6 6 7 7 8 11 12 12 13 14 15 16 17 18 18 19 19 20 20 21 22 22 23 23 24 24 25 26 26 27 27 28 Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 9.150 izvodov Izdajatelj: Mestna občina Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Branko Brumen - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kolarič - Zeleni Ptuja in Mladi in upokojenci za delovna mesta, Mirjana Nenad - SD, Sabina Vilčnik - SMS - Zeleni Evrope, Janez Rožmarin - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares - socialno liberalni Ptuj. Sodelavke: Staša Cafuta Trček, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910. Tisk: Grafis, Požeg 4, 2327 Rače tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marke-tinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Vf/fV//f 3 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 IZ MESTNE HIŠE Ptujčanka Andreja Razlag prejemnica Bloudkove plakete za leto 2012 Na že 48. podelitvi Bloudkovih priznanj so 12. februarja najuspešnejšim športnikom in športnim delavcem za njihove dosežke v letu 2012 podelili Blo-udkova priznanja, najvišja državna priznanja na področju športa v Republiki Sloveniji. Ptujčanka Andreja Razlag je prejela Bloudkovo plaketo za leto 2012 ob koncu 25-letne aktivne športne kariere in za več kot 25-letno humanitarno delo, ki pa ga še ni zaključila. Prav slednje je v glavnem vezano na Mestno občino Ptuj. Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je zanjo 15. februarja pripravil sprejem v poročni dvorani Mestne hiše. Mateja Tomašič Foto: Aleš Šprah Župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši sprejel Andrejo Razlag, prejemnico Bloudkove plakete za leto 2012 za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa (tretja z leve). Andreja Razlag je prejela Bloudkovo plaketo za leto 2012 za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa. V svoji kegljaški karieri je nanizala številne odlične rezultate. Prvo medaljo je osvojila že pri devetih letih na občinskem kegljaškem prvenstvu, na 23 mednarodnih tekmovanjih v konkurenci mladink, mlajših članic in članic pa je skupaj osvojila deset medalj, od tega dve zlati, štiri srebrne in štiri bronaste. Nastopala je kot posameznica, v dvojicah in ekipno. Leta 1998 je kot najmlajša članska reprezentantka do tedaj z 20 leti nastopila na svetovnem prvenstvu. Na svetovnem prvenstvu leta 2000 v Poznanu je z ekipo osvojila srebrno medaljo, dve leti pozneje pa je s svetovnega prvenstva v Osijeku prinesla še dve bronasti medalji, v dvojicah in kombinaciji. Kegljaška zveza jo je kar šestkrat razglasila za najboljšo mlajšo članico oziroma članico leta. Leta 2002 je kot prva slovenska športnica prejela svetovno priznanje za fair play. Po zaključku kariere se je posvetila športu invalidov, kar je bilo nadaljevanje njenega prostovoljnega dela in uspešno izpeljanih dobrodelnih projektov za invalide že v mladih letih, ko je nudila neprecenljivo pomoč tudi prijatelju invalidu. Od leta 2006 dalje se strokovno in organizacijsko posveča športu invalidov, ki ga s svojo tenkočutnostjo odprto predstavlja in s tem približuje širši populaciji. Na njeno pobudo je bilo leta 2010 ustanovljeno Društvo za šport invalidov MOST Ptuj. Od leta 2006 svoje kegljaško znanje prenaša tudi na slepe in slabovidne, od leta 2009 pa je tudi glavna trenerka državne reprezentance. Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Odboru za podeljevanje Bloudkovih priznanj Republike Slovenije, najvišjih državnih priznanj na področju športa, sta jo predlagala Osnovna šola Ljudski vrt (zanjo ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič) in Bojan Jurovič iz Zavoda za fair play Republike Slovenije v Ljubljani. Andreja Razlag je bila sprejema v svojem domačem kraju vesela: »Poklicna in tudi osebna pot me je v preteklih letih popeljala izven Ptuja in tudi izven meja naše države, vendar sem Ptujčanka ne glede na to, kje se bom enkrat čisto zares ustalila. Vesela sem, da lahko svoj uspeh proslavim tukaj z vami, Ptujčani.« Ob tem se je za podporo in športni navdih zahvalila svoji mami Silvi. Mina Markovič prejela Bloudkovo nagrado Najvišje državno priznanje na področju športa, Bloudkovo nagrado, pa je prejela športna plezalka Ptujčanka Mina Markovič za vrhunski mednarodni dosežek v športu, saj je dve leti zapored zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji (2011 in 2012), v januarju 2013 pa je bila že tretjič zapored proglašena za najuspešnejšo športno plezalko v Sloveniji. Odboru za podeljevanje Bloudkovih priznanj Republike Slovenije jo je predlagala Planinska zveza Slovenije. Mina Markovič je trenutno najboljša plezalka v tekmovalnem plezanju na svetu, z dosežki v preteklih dveh sezonah pa je spisala prav posebno poglavje slovenskega in svetovnega plezanja. Po osvojitvi svetovnega pokala v kombinaciji dveh disciplin, galvanskega in težavnostnega plezanja, v sezoni 2011 ji je kot prvi tekmovalki v zgodovini v lanski sezoni uspelo ta dosežek ponoviti. V sezoni 2012 je nanizala štiri zmage in pet drugih mest, zmagala pa je tudi v skupnem seštevku težavnostnega plezanja. Kljub vodstvu v skupnem seštevku kombinacije pred zadnjo tekmo sezone v Kranju o zmagi še ni bilo odločeno. Pred domačim občinstvom pa je še enkrat pokazala izjemno formo in zbranost ter odlično sezono kronala z zmago in ubranila naslov skupne zmagovalke v kombinaciji. To dokazuje izjemno fizično in psihično pripravljenost športnice, ki ob zahtevnem tekmovalnem ritmu uspešno končuje tudi študij psihologije. POVABILO Mestna občina Ptuj in četrtne skupnosti Breg - Turnišče, Center, Grajena, Jezero, Ljudski vrt, Panorama, Rogoznica in Spuhlja vabijo na akcijo Pomladansko urejanje, čiščenje in vzdrževanje okolja, ki bo v soboto, 23. marca 2013, s pričetkom ob 9. uri na vseh zbirnih mestih četrtne skupnosti. Vljudno vabimo vse občanke in občane, da se na ta dan v čim večjem številu zberemo in s skupnimi močmi poskrbimo, da bo naša bližnja okolica spet in bolj čista ter urejena tako, da bo prijetna za nas same in za obiskovalce našega mesta. Pridite na akcijo v primerni obleki in obutvi pa tudi z dobro voljo! Po opravljenem delu, po zaključku akcije, predvidoma med 12. in 13. uro, bo za vse udeležence akcije na Ranci poskrbljeno za hrano in pijačo. Akcija odpade samo v primeru močnega dežja. Majda Murko, v imenu organizacijskega odbora 4 r /)}yr//// IZ MESTNE HIŠE 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Ali želite občani Ptuja mestni linijski prevoz? Mestna občina Ptuj je začela aktivnosti na podlagi pobud občanov v zvezi z javnimi prevozi. V okviru prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu zakon določa javni linijski prevoz (zagotavlja se kot gospodarska javna služba), posebni linijski prevoz (prevoz na delo, šolski prevozi ipd.), stalni izvenlinijski prevoz (med hoteli, moteli in nastanitvenimi objekti ter letališči, pristanišči, železniškimi in avtobusnimi postajami - t. i. shuttle prevoz, namenjen turistom), občasni prevoz (zaradi potrebe po enkratnih prevozih - nimajo funkcije prevoza dnevne migracije potnikov), avtotaksi prevoz ter posebne oblike pre- vozov (turistični vlak, prevozi invalidov in bolnikov, ki potrebujejo redno oskrbo v zdravstvenih ustanovah). Za mestni linijski prevoz je v skladu z zakonodajo pristojna občina, ki lahko navedeno dejavnost določi kot izbirno gospodarsko javno službo. Takšen javni prevoz se opravlja znotraj naselja, le izjemoma in v manjšem obsegu pa lahko tudi s sosednjimi naselji, če je to potrebno zaradi dnevne migracije ljudi v večje mesto, če ne posega v izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov in če občina za to pridobi dovoljenje ministrstva. Ena izmed možnosti, ki jo za- konodaja dopušča, je tudi sočasni prevoz ob izvajanju šolskih prevozov, ki je mogoč na relacijah, kjer ne obstaja javni linijski prevoz. Izjemoma se kot posebni linijski prevoz lahko opravlja tudi prevoz drugih vrst potnikov v kraje in iz krajev, kjer ni javnega linijskega prevoza potnikov. Za takšno opravljanje prevozov mora prevoznik dobiti dovoljenje ministrstva. Glede na predstavljeno bi bilo ob ugotovljenem zadostnem interesu ter na podlagi analize finančnih posledic za proračun Mestne občine Ptuj mogoče kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo določiti mestni linijski prevoz in izbrati koncesionarja ali pa obča- nom zagotoviti možnost prevoza v okviru organiziranih šolskih prevozov. Z anketo preverjamo interes občanov za mestni linijski prevoz. Vabimo vas, da svoj interes poka-žete z izpolnitvijo ankete ter jo oddate v sprejemni pisarni na Mestni občini Ptuj ali pošljete po pošti na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj. Rok za oddajo ankete je do 14. marca 2013. Hvala za vaše odgovore. Ivan Vidovič, v. d. direktorja Občinske uprave Mestne občine Ptuj Ob vsakem vprašanju obkrožite ustrezen odgovor oziroma ga zapišite na črto. 1. Vaša starostna skupina: • do 25 let • od 26 do 65 let • 66 let in več 2. Ob kateri uri bi največkrat uporabljali mestni prevoz? • od 6. do 8. ure • od 8. do 10. ure • od 10. do 12. ure • od 12. do 14. ure • od 14. do 16. ure • od 16. do 18. ure 3. Kolikokrat na teden bi uporabljali mestni avtobusni prevoz? • 1-krat • 2-krat • 3-krat • 4-krat • 5-krat ali več 4. Napišite lokacijo, kjer bi želeli vstopiti na avtobus (naslov s hišno številko najbližjega objekta ali naziv objekta v bližini). 5. Lokacija, na katero bi bili največkrat namenjeni (obkrožite vaš odgovor ali podajte svoj predlog): • mestno jedro • staro pokopališče na Rogoznici (preko Merkurja) • novo pokopališče na Rogoznici • Supermesto • Qlandia • Qcenter • Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj • Drugo:_ MESTNA OBČINA PTUJ Mestni trg 1 2250 PTUJ Anketo lahko pošljete tudi na elektronski naslov: obcina. ptuj@ptuj.si. Elektronsko obliko ankete o mestnem linijskem prevozu boste našli na spletni strani www.ptuj.si, pod rubriko Storitve občinske uprave, Vloge in obrazci, glejte pri Oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo. Vf/fV//f 5 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 IZ MESTNE HIŠE Olga Kajnih s Ptuja praznovala sto let Besedilo in foto: Mateja Tomašič Olga Kajnih, z dekliškim priimkom Nemec, se je rodila 17. 2. 1913 pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah. Imela je štiri sestre in brata. Vrsto let je živela v Juršincih ter se leta 1969 preselila na Ptuj, na Frasovo ulico 6, kjer živi še danes. Preživljala se je z delom gospodinje pri več družinah, nekaj let pa je službovala tudi v mariborski bolnišnici. Dvakrat je bila poročena, po prvem možu se je pisala Rižner. Prvič je ovdovela leta 1949, drugič leta 1968. Rodila je dve hčerki, Olgo in Marijo. Zdaj ima že osem vnukov in vnukinj, dvanajst pravnukov in pravnukinj ter eno prapravnukinjo. Jesen svojega življenja preživlja pri hčerki Mariji Slaček, ki je velik del svojega življenja z možem Rudolfom preživela v Nemčiji. V isti hiši živita tudi njeni vnukinji Darinka Bec in Gabriela Gril. Dneve si Olga Kajnih krajša z branjem, gledanjem televizije, reševanjem križank in igranjem kart. Svoj stoti rojstni dan je praznovala 17. februarja v krogu družine (prišli so tudi sorodniki iz Beograda in Avstrije) in sosedov. Dan kasneje sta jo na njenem domu obiskala in ji čestitala župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan ter predsednik Sveta Četrtne skupnosti Rogoznica Janko Čeh. Olgi Kajnih sta ob častitljivem jubileju čestitala župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Sveta Četrtne skupnosti Rogoznica Janko Čeh. Na sliki je v družbi župana in njenih najožjih sorodnikov. v Četrtna skupnost Spuhlja se razvija Cetrtna skupnost Spuhlja je najmlajša četrtna skupnost v MO Ptuj. Svet ČS Spuhlja sestavlja pet članov: Silvo Kralj, Dušan Kralj, Ana Bombek - Strelec, Alojz Toplak in predsednik Franc Bolcar, s katerim sem se tudi pogovarjala. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Franc Bolcar je funkcijo predsednika prevzel 11. 11. 2011, po rednih volitvah, ki so bila zasnovana na nivoju občinskih volitev in volitev v svet ČS. Njegov predhodnik Edvard Strelec je bil tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev ČS Spuhlja, saj so bili prej vključeni v skupno četrt Jezero. »O svoji odločitvi za delo predsednika v četrti se nisem odločil sam, temveč so o tem odločali volivci. Za kandidaturo v svet sem se odločil na pobudo stranke LDS MO Ptuj. Na zadnjih volitvah 2011 sta me snubili tudi N.Si in SLS. Povedati moram, da nisem član nobene stranke, vendar jih vse spoštujem. Stranke pa bi se morale zavedati svojega poslanstva,« pojasnjuje Bolcar. V ČS Spuhlja leži centralno odlagališče komunalnih odpadkov CERO Gajke Sprejeti takšno odlagališče od- struktura, kanalizacija, plinovod, večnamenska dvorana, športni park; vse to je bilo po pogodbi o realizaciji dokončanja zgoraj omenjenih projektov v letu 2007. Sedaj smo v letu 2013 in še zdaleč nismo rešili problema optičnega polaganja, čeprav smo v letu 2012 Franc Bolcar, predsednik sveta ČS Spuhlja padkov v svoje življenjsko okolje ni majhna stvar. »O pogodbi, ki je bila takrat sklenjena z MO Ptuj in četrtjo Jezero, se glede odškodnine in prioritet krajanov naselja Spuhlja krešejo kopja še danes, čeprav nam nekateri zavidajo, kaj vse se je v kraju zgradilo - infra- vse položili v zemljo in dokončali s preplastitvijo krajevnih cest.« Gajke zaradi svojega smradu še zmeraj burijo duhove med okoliškimi prebivalci, kljub zagotovilom pristojnih, da smradu ne bo občutiti. »Prav gotovo še buri duhove smrad iz centra za ravnanje z odpadki, zagotovo so nejevoljni krajani v bližini objekta. Zaradi smradu, še posebej zaradi tega, ker se sprašujejo o višini deponije, ki je po naših ocenah prerasla vse meje dogovorjenega v pogodbi,« o Gajkah še dodaja Bolcar. Na račun Gajk je ČS Spuhlja dobila tudi večnamensko dvorano V zimskem času so v dvorani različne rekreativne dejavnosti. Po pogodbi jo oddajajo različnim športnim društvom in posameznikom v kraju in izven ČS. Objekt je velik, vsled tega pa je tudi drago vzdrževanje samega objekta (voda, elektrika, ogrevanje ...). »Pri tem moram poudariti, da so stroški ogrevanja nekoliko manjši od leta 2012 dalje, odkar imamo zemeljski plin. Odkrito povedano, prihodki iz najema se ne pokrivajo z odhodki. Zato naj vsi, ki si želijo takšno ali podobno zgradbo, temeljito razmislijo pred začetkom gradnje le-te.« Nujna je izgradnja pločnika iz smeri Ormoške ceste proti Spuhlji »Po nastanku samostojne četrti moram priznati, da so bila po pogodbi, ki je bila sklenjena z MO Ptuj, dela korektno opravljena. S 6 r /)}yr//// IZ MESTNE HIŠE 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 samimi službami Mestne občine sem zadovoljen in zmeraj najdemo skupni jezik in dialog. Naša največja želja pa je, da država skupaj z MO Ptuj pristopi k izvedbi izgradnje pločnika iz smeri Ormoške ceste proti Spuhlji. Moteč je tudi močan pretok prometa skozi naselje, predvsem ob stičišču križišča v Spuhlji, v smeri Ptuja. Tu pa moram posebej poudariti, da dnevno skozi vas v smeri Ptuja prepelje do 13.000 avtomobilov.« V letu 2012 so v ČS Spuhlja predali v upravljanje športni park, izvedene so bile preplastitve asfaltnih cest v spodnjem delu (v Kočah in Sigetu), dokončala se je izgradnja dotrajanega vodovoda v dolžini 1100 metrov. Hkrati so bila dokončana dela na elektrifikaciji -obstoječi drogovi so se odstranili in prešli so na zemeljski kabelski sistem. »Vletu 2013 si želimo, da se čim prej položi optični kabel, za katerega je vse pripravljeno, in da se odstranijo obstoječi drogovi Telekoma. S tem upamo, da bomo imeli boljšo in kakovostnejšo povezavo z internetom.« Na vprašanje, ali se mu zdi, da je razvoj njihove četrtne skupnosti zastavljen enakomerno po vsej skupnosti, F. Bolcar odgovarja, da je z razvojem osebno zadovoljen, nekatere stvari bi lahko bile še bolje realizirane in tudi dokončane, vendar se zatakne pri lastništvu zemljišč. »Tukaj bi izpostavil dokončanje plinovoda, ki je želja novih gospodinjstev, nekaj majhnega še imamo na kanalizaciji in podobne reči ...« Proračun za leto 2013 se jim je v primerjavi s preteklimi leti znižal, tako kot tudi drugim četrtnim skupnostim Proračun četrtne skupnosti Spuhlja v letu 2013 znaša 41.101,06 evra in je zajet v proračunu MO Ptuj. Ta sredstva porablja ČS Spuhlja za svoje aktivnosti v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po Statutu MO Ptuj in sprejetim načrtom dela oziroma sklepi četrti, sprejetimi skozi leto. Omenjeni znesek je namenjen različnim prireditvam, obdaritvi predšolskih otrok v času veselega decembra, srečanju s starejšimi krajani, obdaritvi najstarejših krajanov, materialnim stroškom za večnamensko dvorano ter za športni park, nakupu razne opreme za vzdrževanje objektov ter za tekoče vzdrževanje večnamenske dvorane in športnega parka. »Sredstva, kijih dobivamo četrti, so zgolj za golo preživetje in sprašujemo se, kako naprej. V svetu četrti smo veliki optimisti, zato se bodrimo z naslednjo mislijo: Kar imamo, moramo spoštovati in se vsi skupaj zavedati, da smo pred velikim gospodarskim izzivom,« zaključuje predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar. Četrto srečanje invalidskih in humanitarnih organizacij Podravja Center Sonček Ptuj je v sodelovanju z drugimi invalidskimi in humanitarnimi organizacijami s Ptuja v karnevalski dvorani organiziral tradicionalno družabno pustno srečanje invalidskih in humanitarnih organizacij Podravja in okolice. Besedilo in foto: Mateja Tomašič V karnevalski dvorani na Vičavi je 6. februarja med 10. in 14. uro že četrto leto zapored potekalo tradicionalno družabno pustno sreča- Obvestilo o objavi razpisa Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodelitev državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ptuj za leto 2013. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči - skupinske izjeme in po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, pomoč za plačilo zavarovalnih premij, pomoč za arondacijo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju, naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost, promocija in trženje proizvodov in storitev, izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja. Mestna občina Ptuj Veselo pustno rajanje uporabnikov sodelujočih invalidskih in humanitarnih organizacij. nje invalidskih in humanitarnih organizacij Podravja in okolice. Namen srečanja je bila zabava udeležencev ter spoznavanje in navezovanje novih prijateljstev. Zbrane je pozdravil princ karnevala Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, ki jih je obiskal s svojim spremstvom in v družbi dor-navskih ciganov. Med udeleženci srečanja so izbirali najlepšo in najbolj izvirno skupinsko masko. Prvo nagrado so prejeli uporabniki iz Ozare Ptuj, ki so se maskirali v marjetice, druge so bile Pike Nogavičke iz Sončka, tretje čebelice, četrti klovni in peti pingvini. Sicer pa to zanje ni bilo takšnega pomena kot zabavno rajanje in sladkanje s pustnimi krofi. Projekt je sestavni del Akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov v Mestni občini Ptuj za leto 2013. Vf/fV//f 7 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT Novelacija Investicijskega programa za energetsko sanacijo vrtcev Milena Turk Na drugi letošnji redni seji, ki je potekala 25. tega meseca in jo je vodila podžupanja MO Ptuj Helena Neudaeur, so svetniki takoj za pobudami in vprašanji po skrajšanem postopku potrdili spremembo v Odloku o ustanovitvi zavoda Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje (LEA), ki ga je MO Ptuj z namenom promocije in pospeševanja trajnostnega energetskega razvoja na Ptuju ustanovila leta 2007. V ustanovitvenem aktu je bila potrebna le sprememba naslova, kajti zavod LEA je konec preteklega leta preselil svoj sedež iz Krempljeve ulice 1 na Prešernovo ulico 18. Ob tem je Milan Krajnik izrazil razmišljanje, da je med prebiranjem ustanovitvenega akta, posebej nalog, za katere je bila LEA ustanovljena, razbral, da je poudarek dan razvojno-raziskovalnemu delu. Po njegovem mnenju pa bi moralo biti težišče nalog tega zavoda na operativni ravni. V zvezi s tem svetnik pričakuje in želi pojasnilo. Potrditev novelacije Investicijskega programa (IP) za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj Mestni svetniki so z večino glasov potrdili novelacijo Investicijskega programa za energetsko sanacijo stavb Vrtca Ptuj. Kot je predlagatelj zapisal v obrazložitvi, je bila Novelacija 1 IP-ja potrebna zaradi spremenjenih pogojev v objavljenem javnem razpisu za Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev in zdravstvenih domov v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete Trajnostna raba energije, 1. prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Spremenjeni pogoji javnega razpisa se nanašajo na: zmanjšanje (razpis določa 85-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov) sofinanciranja upravičenih stroškov, izločitev upravičenih stroškov (vgradnja toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov in sanitarno vodo, vgradnja termostatskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema ter vzpostavitev energetskega monitoringa), metodologijo in merila za ocenjevanje (izločeno je merilo delež obnovljivih virov energije ali proizvodnja toplote iz kogeneraci- je). Novelacija 1 IP-ja obsega energetsko obnovo z izvedbo sanacije ovoja stavb (zamenjavo ali vgradnjo stavbnega pohištva ter izvedbo toplotne izolacije zunanje lupine: zunanjih sten, plošče nad neogre-vano kletjo, tal in sten v ogrevani kleti, strehe, plošče proti neogre- vanemu podstrešju) za sedem enot Vrtca Ptuj (Spominčica, Marjetica, Trobentica, Tulipan, Vijolica, Deteljica in Mačice). Projekt Energetska sanacija stavb Vrtca Ptuj je v fazi izdelave investicijske dokumentacije v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Za investicijske projekte, vrednosti med 500.000,00 in 2.500.000,00 EUR, je treba izdelati dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program. Priprava projektne in investicijske dokumentacije je potekala v letih 2012 in 2013. Pripravljena sta bila Dokument identifikacije investicijskega projekta - DIIP, ki ga je mestni svet potrdil novembra lani na 23. redni seji, in Investicijski dokument - IP, ki je bil potrjen na 25. redni seji januarja letos. Investicija se bo predvidoma pričela v letu 2013 in končala v letu 2014. Realizacija izvedbe projekta je pogojena s pridobitvijo predvidenih nepovratnih finančnih sredstev Evropskega kohezijskega sklada preko Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Mestna občina Ptuj bo v letih 2013 in 2014 zagotovila sredstva za investicijo v skupni vrednosti 343.281,65 EUR (v tekočih cenah). Pričakovani znesek sofinanciranja investicije s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor (EU - Kohezijski sklad) znaša 751.867,18 EUR. Zahtevke za izplačilo bomo začeli izdajati po prejemu pogodbe o sofinanciranju operacije, zadnji zahtevek za izplačilo pa bo podan najkasneje do 30. septembra 2014. V razpravi na seji je Mirko Ke-kec opozoril, da je MO Ptuj žal izgubila del možnih sredstev, kajti če bi kandidirala na javnem razpisu v prvem roku (ta je bil objavljen 21. septembra lani), bi lahko pridobila več sredstev, kot jih je s prijavo na sedaj odprtem razpisu. Zdaj bo MO Ptuj morala energetsko sanacijo vrtcev sofinancirati v 31-odstotnem deležu, sicer pa bi jo le z 19-odsto-tno finančno soudeležbo. Po njegovih informacijah naj bi vse druge občine, ki so se prijavile v prvem roku, skupaj iz Kohezijskega sklada pridobile okrog 52 mio. EUR sredstev. Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo, je odgovorila, da je bila prijava na prvi razpis zaradi kratkih rokov za pripravo dokumentacije neizvedljiva. Imenovanja Članico Mestnega sveta Silvo Fartek so svetniki za štiri leta imenovali v Svet javnega zavoda Šolski center Ptuj, kjer bo kot predstavnica Mestne občine Ptuj zastopala njene interese. Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Vprašanja Marjana Kolariča: 1. Ali bo II. faza projekta Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja financirana po enakih merilih iz kohezijskih sredstev, kot je bila I. faza, in sicer: 65 % EU, država 25 % in občinska sredstva 10 %? 2. Ali je res, da II. faze naj ne bi bilo, da je celoten projekt na državi in v EU I. faza? Če bo prišlo do II. faze projekta, koliko bodo morali prispevati krajani za priklop na kanalizacijo? Odgovor: Mestni svet Mestne občine Ptuj je na svoji 10. seji dne 26. septembra 2011 sprejel Sklep o potrditvi investicijskega programa za Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja - kanalizacijski sistem 5 v Mestni občini Ptuj. Za vsak projekt se izračuna finančna vrzel, tako je po investicijskem programu predvideno, da znaša sofinanciranje EU kohezijski sklad 58,7 %, nacionalna udeležba 10,4 %, Mestna občina Ptuj 14,3 % in DDV 16,7 % (DDV je povračljiv). Vloga, ki zajema tudi investicijski program, še uradno ni bila potrjena na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO). V državnih NRP je projekt evidentiran kot Odvajanje in čiščenje od- padne vode Ptujskega polja in ne Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - II. faza. Spet močno potekajo aktivnosti, da bi projekt uvrstili med projekte, sofinancirane v programskem obdobju 2007-2013. Na MKO je bila poslana v pregled že tudi vsa razpisna dokumentacija. V kratkem se pričakuje odgovor, ali nas bodo uvrstili v to obdobje ali pa v naslednje - od 2014 do 2020. Prispevek krajanov za priklop na kanalizacijo: treba bo izdelati program opremljanja zemljišč, iz katerega bo razvidno tudi, koliko bo znašal komunalni prispevek ob priklopu na javno kanalizacijsko omrežje. Minja Vučinic 3. Zakaj se Mestna občina Ptuj »slabo« prijavlja na javne razpise za pridobitev evropskih ali državnih sredstev? Odgovor: Mestna občina Ptuj ni upravičena do vseh sredstev EU v okviru vseh skladov oziroma v okviru vseh operativnih programov. Proces pridobivanja sredstev iz evropske blagajne je precej zapleten, vanj pa je vključenih kar nekaj kontrol in revizij, tako na domači kot na evropski ravni. 8 r /)}yr//// MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Kljub zapletenim postopkom je Mestna občina Ptuj v obdobju od leta 2005 do leta 2012 pridobila evropska sredstva v višini skoraj 19,3 mio. EUR. Omenjeni javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa Obnova in razvoj vasi v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013 je zahteval ustrezno projektno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Vlagatelj, torej Mestna občina Ptuj, bi moral med drugim za izvedbo naložbe, ki zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja, v skladu s tretjim odstavkom 120. člena Uredbe Programa razvoja podeželja pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, iz katerega bi bila razvidna namembnost objekta, ki mora biti v skladu z dejavnostjo prijavljene naložbe. Časovni okvir za pridobitev tovrstnega dovoljenja je bil v tem primeru prekratek, zato prijava na razpis ni bila mogoča. V tem oziru je pomemben tudi finančni vidik, saj se projektna dokumentacija za investicije namreč pri- dobiva v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi MO Ptuj, ki pa v trenutnem okviru ne dopuščajo pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije na zalogo. Uroš Gojkovič ♦ ♦♦ Vprašanje Silve Fartek: Ali .so v II. fazo projekta Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja vključena samo določena območja občine ali gre za celotno območje Mestne občine Ptuj, tudi predeli četrtnih skupnosti, npr. Suha veja in drugi del Turnišč (razen Poljske ceste)? Odgovor: Po navodilih Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju MKO) se je spremenil način, kateri deli se sofinancirajo iz kohezijskih sredstev. Tako MKO priznava samo aglomeracije (ne več naselja), ki imajo več kot 2000 populacijskih enot (PE). Aglomeracije je določilo MKO. Zato so deli, kot je Suha veja (pre- majhna aglomeracija), izpadli. Enako je tudi na Turnišču, kjer so dovolili samo povezovalne kanale do CČN Ptuj in Poljsko cesto. Minja Vučinic ♦ ♦♦ Vprašanje Stanislava Brodnja-ka: Ali strokovne službe Mestne občine Ptuj vodijo evidence o izdanih soglasjih poklicnim funkcionarjem in vodilnim delavcem strokovnih služb Mestne občine Ptuj za delo po pogodbah o delu ali drugih oblikah dela, ki je plačano pri organizacijah ali družbah javnega značaja (delno ali v celoti financiranih iz proračunskih virov lokalnih skupnosti ali države) in družbah zasebne ali mešane lastnine? V interesu transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in vodilnih uslužbencev predlaga, da strokovne službe o tem pripravijo poročilo (kdo in s kom je sklenil tovrstne pogodbe in za kakšno obdobje). Če se te evidence ne vo- dijo, sprašuje, zakaj ne. Odgovor: V skladu z evidenco, ki jo vodimo v Občinski upravi Mestne občine Ptuj, poklicni funkcionar (župan) na podlagi soglasja opravlja dopolnilno delo v ZRS Bistra Ptuj, s Šolskim centrom Ptuj pa pogodbeno (za en semester v posameznem študijskem letu) sodeluje kot docent na Višji strokovni šoli, kjer je nosilec dveh predmetov. Med vodilnimi javnimi uslužbenci Občinske uprave Mestne občine opravlja vodja Kabineta župana funkcijo nepoklicnega župana Občine Hajdina (mandatna doba štirih let), vodja Oddelka za splošne zadeve pa na podlagi pogodbe opravlja funkcijo podpredsednika Gasilske zveze Slovenije, katerega mandat traja pet let. Sredstva, ki jih prejemajo za opravljana dela, ne obremenjujejo proračuna Mestne občine Ptuj. Martin Kukovič Izvršni odbor SLS je na pustni torek, dan pred pepel-nico, sprejel odločitev o ravnanju stranke v aktualni nezavidljivi krizni družbeno-politični situaciji, in sicer, da SLS ne bo sodeloval pri nastajanju nove koalicije. Ob odstopu obeh ministrov na naslednji seji DZ RS gre stranka SLS v opozicijo, kjer bo nadaljevala konstruktivno delo, kot je to že počela v prejšnjem mandatu, in podpirala vse začete projekte sedanje vlade RS. Njene nadaljnje poteze bodo usmerjene k naporom, da pride čim prej tudi do predčasnih volitev. Pepelnica nas spominja, da smo vsi minljivi, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju ... Naj nam postni čas do velike noči pomaga tudi pri odpovedi določenim razvadam in dobrinam ter nas spodbuja za dobra dela. Mestni odbor SLS Ptuj Ze/erife Siainvii Odgovarjajo naj tisti, ki so naplavili tajkune in že 20 let blokirajo nujno potrebne spremembe pravne in medijske zakonodaje V Sloveniji doživljamo v zadnjem času metanje granitnih kock v javne stavbe, pozive k nasilnemu rušenju ustavne ureditve, pozive k poboju kristjanov, obešanje lutk z mostu, ustrahovanje mestnih svetnikov na njihovih domovih idr. To so v resnici metode, ki so jih v prejšnjem stoletju uporabljala skrajna gibanja, tako nacifašistična kot komunistična, in se po brutalnosti pri obračunavanju s političnimi nasprotniki niso bistveno razlikovala. Na t. i. »vstajniških« protestih smo opazili tudi transparent »Parlamenta nočemo, ulice ne damo«. Gre za pozivanje k nasilju in nedemokratičnim oblikam vladanja, ki smo jih leta 1990 ob pomembnem angažiranju tudi Zelenih Slovenije že uspešno presegli. Če smo nezadovoljni (tudi Zeleni Slovenije smo nezadovoljni z 22-letnimi dosežki Slovenije), je pač treba na volitve in ljudi v parlamentu in občinskih svetih zamenjati, ne pa vladanja prepustiti ulici. Dejstvo je, da je v zadnjem času nestrpnost v večji meri usmerjena predvsem zoper tiste, ki niso po volji skrajni levici, pa naj gre za po- litike, politične stranke ali civilno družbo. Ne glede na leve ali desne, moramo zmeraj vsi odločno nastopiti proti grožnjam, nasilju in kaosu, saj so to največji sovražniki svobode in pravne države, ki bo tudi v Sloveniji kmalu morala privesti do večje pravičnosti. In večja pravičnost je tisti skupni imenovalec, okrog katerega se moramo postaviti tudi navadni ljudje, slovenski narod ter državljani in državljanke Slovenije. Mrežam, ki predstavljajo odtujena središča moči in vas lahko preko noči postavijo na praktično katero koli mesto, župansko ali ministrsko, je treba na volitvah zapreti pipo. Če bomo še nekaj let gospodarili po vzorcu iz devetdesetih let, bomo uničili gospodarstvo, zapravili naravne vire, ostali brez modernizacije javnega sektorja, sesuli zdravstvo in izobraževanje. Kakšno prihodnost bomo potem lahko zagotovili svojim vnukom? Zeleni Ptuja Vf/fV//f 9 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO ¿■l Razgibana situacija v slovenskem političnem pro- ■ .'■'■" storu ni zaobšla niti stranke DeSUS. O njej smo razpravljali v osnovnih organizacijah in na sejah pokrajinskih odborov. Ob tem smo največ razprave namenili pripravam na 9. kongres stranke, ki bo 1. marca 2013 v Ljubljani in bo obenem volilni. Več kot 200 delegatov bo izbralo novo vodstvo in organe kongresa. Za predsednika stranke se potegujejo trije kandidati, med njimi dosedanji Karl Erjavec, dosedanji generalni sekretar stranke Ljubo Jasnič in Meta Vesel Valentinčič iz občinske organizacije DeSUS Ljubljana. Delegata na kongresu s Ptuja bosta Milan Krajnik, predsednik, in Silva Razlag, sekretarka Mestne organizacije DeSUS Ptuj, prav tako pa po funkciji Gorazd Žmavc, predsednik Pokrajinskega odbora Ptuj - Ormož in dosedanji član sveta stranke. Gorazd Žmavc v naslednjem mandatu kandidira tudi za eno od treh podpredsedniških mest. Čestitamo prejemnikom priznanj ob slovenskem kulturnem prazniku, vsem občankam Mestne občine Ptuj pa želimo vse lepo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena! Mestna organizacija DeSUS Ptuj j! LDS LDS o možnosti predčasnih volitev V luči vedno večje politične krize v Sloveniji je v zadnjih dneh vse pogosteje slišati namigovanja in ugibanja o predčasnih volitvah. V LDS ocenjujemo, da je v tem trenutku o njih še prezgodaj govoriti, saj okoliščine za to še niso nastopile. Po našem mnenju aktualna vlada svojega mandata na čelu z Janezom Janšo vsekakor ne more več nadaljevati, vendar pa predsednik vlade (še) ni odstopil niti ni vložen predlog za glasovanje o zaupnici. Če bodo navedene okoliščine nastopile, bo LDS na volitvah, tako kot vedno do sedaj, sodeloval v takšni ali drugačni obliki. Želimo si, da bi morebitne predčasne volitve pripeljale do rezultata, ki bo omogočil koalicijo, ki bo prekinila s politiko uničevanja pravne, so- cialne in ekonomsko uspešne države. Prepričani smo, da bi bila politična, predvsem pa družbena krajina in socialna slika Slovenije bistveno drugačna, če bi se naša stranka ob prejšnjih parlamentarnih volitvah uvrstila v parlament. Zagovarjamo visoke demokratične standarde, imamo boljše rešitve za Slovenijo, kot jih premore trenutna vlada, in z njimi bomo skušali ponovno pridobiti zaupanje in podporo volivk in volivcev. Vse opcije za izhod iz trenutne situacije so torej še odprte, o njih pa bodo odločale ocene in kalkulacije parlamentarnih strank. Mestni odbor LDS Ptuj solidarnosti, vzpostavitve in ohranjanja SDS 24 let vrednot svobode, pravičnosti, pravne in demokratične države Ohranjanje pravne in demokratične države je bil, je zdaj in bo glavni cilj Slovenske demokratske stranke! »Noben zunanji napad nas ni strl. Nobena podtaknjena afera nas ni zlomila. Iz vsake krize smo izšli močnejši in enotnejši, ker nismo za-zrti v svoje ozke interese, ampak nam je vedno šlo za stvar, za državo Slovenijo! In tudi sedanja kriza, ki so jo povzročili iz koalicije bežeči partnerji, ne bo zlomila naše stranke in njenega predsednika. Ojačila nas bo! Medtem ko druge stranke zbegano iščejo izhod iz slepe ulice, v katero so brezglavo zabredle, SDS vse svoje moči namenja reševanju države. Vlada vlaga nujne zakone, išče spodbude gospodarstvu, se bori za sredstva EU, sanira bančni sistem, rešuje Piranski zaliv!« S temi besedami je navdušil slavnostni govornik dr. France Cukjati na slavnostni akademiji ob 24. obletnici SDS, ki je potekala 16. februarja v Rogaški Slatini. Sveta stranke in svečane akademije se je udeležilo tudi pet članov MO SDS Ptuj. Nekaj članov MO Ptuj se je udeležilo Zbora za republiko v Mariboru, Lenartu in najmnožičnejšega na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ni nam bilo treba nositi mask, nihče se za nikomer ni skrival. Dovolj je bilo, da smo razvili slovenske in evropske zastave, pokazali, kaj čutimo do Slovenije in do vseh, ki sodijo in obsodijo brez v ustavi zagotovljene pravice do pritožbe. Dvaindvajset članov MO SDS Ptuj se je uspešno udeležilo zimskih športnih iger SDS na Golteh. Vse aktivnosti MO SDS Ptuj pa so trenutno namenjene pripravam na volilno konferenco. Mestni odbor SDS Ptuj Manifest za drugačno Novo Slovenijo V danem družbenem trenutku Slovenije si preprosta državljan in državljanka želita drugačno Novo Slovenijo. Kako je mogoče, da smo tako daleč zabredli? Od kod izvirata tako močno sovraštvo in razklanost med nami? Dopustno je prav vse, od pozivov za klanje glede na versko pripadnost, pošiljanje v Barbarin rov in blatenje politične opredelitve. Za nami je obdobje, ko si je peščica državljanov na nepošten in nepregleden način prilastila bogastvo po privilegijih in na račun malih ljudi, pa vendar se želi to zabrisati in pomesti pod preprogo. Po letu dni delovanja koalicije, ki se je v programu zavezala, da bo resno prenovila družbene in gospodarske razmere za dobrobit državljanov, posamezne parlamentarne stranke obračajo hrbet. Je to verodostojno? O tem bomo na koncu odločali volivci. Smo v mesecu slovenske kulture, ko smo zaradi napetosti praznovali kulturni praznik na dveh bregovih. Zato resno premislimo in naredimo korak k sreči, edinosti in spravi, da se k nam nazaj vrnejo poštenost, spoštovanje in prava državotvornost. Iskrena čestitka dobitnikom priznanj za kulturno ustvarjalnost ob minulem kulturnem prazniku. V marcu bodo v ospredju žene in matere, ki jim iskreno čestitamo. V Novi Sloveniji želimo, da s svojo tenkočutnostjo in materinsko ljubeznijo prinašajo upanje in veselje, najprej v lastne družine in družbo kot celoto. Mestni odbor N.Si Ptuj 10 r /)}//r//// OKOLJE IN PROSTOR 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Darovalci pomoči ob poplavah 2012 Po poplavah 5. novembra 2012 beležimo izreden odziv države, državljanov, društev, organizacij in skupnosti za pomoč prizadetim ob poplavah. V ta namen smo na Ptuju posebej odprli zbirni center za pomoč prizadetim v poplavah. Zbirni center je bil na lokaciji gasilskega doma Ptuj. Za sprejem blaga je bilo pristojno Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, za namensko uporabo pa Mestni odbor Rdečega križa (MO RK) Ptuj s predsednico Roziko Ojsteršek. Ustanovitev in koordinacijo je opravljala pristojna občinska služba. Pomoč se je na terenu delila na osnovi upravičenosti in realnih potreb prizadetih krajanov. Mag. Janez Merc K tej pomoči, ki jo je v celoti koordinirala Mestna občina Ptuj, se je dodatno vključil tudi župan, ki je s posebnim dopisom pozval prizadete, da sporočijo svoje najbolj nujne potrebe za premagovanje posledic poplav. Z zapiranjem zbirnega centra in ob koncu težiščnih aktivnosti za pomoč krajanom je na mestu, da predstavimo tiste, ki so se zraven aktivistov MO RK Ptuj s svojo pomočjo posebej izkazali. Zraven sredstev, ki smo jih zbrali preko zbirnega centra, beležimo še naslednjo pomoč: - sredstva državne pomoči preko RK in Karitasa, - sredstva Mestne občine Ptuj, - Elektro z dobropisom za energij - Pošta Slovenije z brezplačno poštnino, - mnogo darovalcev oblačil iz vse Slovenije. Ob koncu dobro izvedene akcije je prav, da se zahvalimo aktivistom RK z Roziko Ojsteršek, vsem, ki so s svojimi prispevki SEZNAM DAROVALCEV POMOČ Območno združenje RK Ptuj prehrambeni paketi in jabolka Kmetija Vogrinec jajca Tames Ptuj, d. o. o. popravila gorilnika in peči za centralno ogrevanje Mlekarska zadruga Ptuj denar Monika Grmovšek denar Frenk Stih denar Marija Frank, Kozina denar Emica Grah iz vasi Motovilec denar Srečko Tement denar Haberkorn, d. o. o. denar Petrol Maribor denar KO SLS in Občina Kidričevo okrog 1450 kg krompirja, velika količina drugih živil in nakazilo na Mlin Korošec Vas Motovilec, Občina Grad, Prekmurje 1 kombi živil, zelenjave, sadja in 1 kombi lesnih briketov in hrane Mizar Stopajnik iz vasi Motovilec 36 vreč lesnih briketov Strojni krožek Žetalanec 60,5 m3 kakovostnih drv v 14 prevozih Ivan Ber, Žetale 6 zabojev jabolk Zveza Lions klubov - Ptuj denar, razvlaževalec, prehrambni paketi Karitas, nadžupnija sv. Jurija Ptuj prehrambni paketi in čistila Mercator Ptuj prehrambni paketi in čistila vlili vsaj malo optimizma tistim, ki so bili prizadeti ob poplavah. Tokratne poplave se sanirajo, rane prav tako, hkrati pa naj ne bo odveč misel na jutri. Prva preventiva je, da se na poplavnem območju ne najdemo. Naslednja preventiva pa je, da naredimo vse, kar je v lastni in družbeni moči, da do poplav ne pride oz. da zmanjšamo morebitne posledice. Obvestilo o praznih poslovnih prostorih Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen seznam praznih poslovnih prostorov, ki so last Mestne občine Ptuj in se oddajajo v najem. Mestna občina Ptuj SVETLA TOČKA Obilo snega je sprožilo val • 1 1 • v '1 v izdelovanja sneženih mož Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Februarska svetla točka je v znamenju snega, ki ga imamo letos ogromno. Nekateri se šalijo, da bi ga lahko izvozili. Verjetno ste opazili kar nekaj snežakov, ki so nastali oziroma še nastajajo v tem zasneženem obdobju. Velika pohvala vsem, ki ste jih naredili in tako popestrili zimsko vzdušje na Ptuju. Objavljamo fotografijo velikega snežaka, ki je nastal na Turnišču. Vf/fV//f 11 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 OKOLJE IN PROSTOR / GOSPODARSTVO Podaljšanje koncesije za ZRS Bistra Ptuj Na novinarski konferenci, ki jo je konec januarja pripravila ZRS Bistra Ptuj, so predstavili raziskovalno sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi institucijami ter podali informacijo, da so uspešno pridobili podaljšanje koncesije za opravljanje javne raziskovalne dejavnosti do leta 2016. Govorci so bili enotni, da je znanost kljub velikim upom postala po osamosvojitvi zanemarjena, da je ptujska Agencija za raziskovalno dejavnost zelo uspešna pri pridobivanju evropskih projektov ter da je poleg raziskav in razvoja cilj tudi gospodarski rezultat. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Konec januarja je v poročni dvorani Mestne hiše Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj pripravilo srečanje akademskih in raziskovalnih predstavnikov, kjer so v okviru novinarske konference predstavili raziskovalno sodelovanje z znanstvenorazisko- V okviru novinarske konference so predstavili raziskovalno sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi institucijami in programske usmeritve ZRS Bistra Ptuj na področju raziskav in razvoja. Z leve: prof. dr. Janvit Golob, dr. Štefan Čelan, dr. Aleksandra Pivec, prof. dr. Janko Jamnik in prof. dr. Albin Pintar, Nadzor lastnikov in vodnikov psov Majda Murko, medobčinska inšpektorica Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je skupaj z medobčinskim redarstvom in veterinarsko inšpekcijo v januarju in februarju 2013 opravljala preventivni nadzor. Nadzor je bil opravljen z namenom varstva občanov, varovanja zdravja in čistoče, ki jih vsebujejo določbe Odloka o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj. Preverjali smo, kako vodniki psov spoštujejo oziroma ne spoštujejo določbe navedenega predpisa. Pri nadzoru so sodelovali tudi predstavniki medijev. Opravljeni sta bili dve akciji. Največ kršitev je bilo ugotovljenih, da lastniki oziroma vodniki psov psa niso imeli na povodcu, nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki pri sebi niso imeli ustrezne vrečke za pobiranje iztrebkov. Na javnih površinah so bili vidni tudi pasji iztrebki, ki jih za svojimi psi vodniki niso pospravili, le-te pa sproti čistijo javne službe. Razveseljiva je ugotovitev, da je večina vodnikov psov imelo psa na povodcih in so pri sebi imeli ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov. Skoraj vsi pa so akcijo sprejeli kot pozitivno in izrekli pohvalo. Skupaj je bilo obravnavanih dvajset primerov, od katerih je proti petim vo- dnikom oziroma lastnikom psov uveden prekrškovni postopek. Za vodnika, ki psa nima na povodcu, je po odloku predpisana globa v višini 200,00 evrov. Za vodnika psa, ki pri sebi nima ustrezne vrečke in za psom ne pospravi pasjega iztrebka, pa je predpisana globa v višini 100,00 evrov. Veterinarska inšpektorica je v skladu s predpisi iz njene pristojnosti opravljala nadzor glede cepljenja psov proti steklini in fizičnega varstva psov. Proti enemu lastniku je bil uveden prekrškovni postopek. Žal pa se je zgodilo tudi to, da en vodnik psa ni dal pravilnih podatkov. Smetnjaki za pasje iztrebke ponekod niso bili opremljeni z ustreznimi vrečkami, zato je medobčinska inšpekcija opozorila pristojne javne službe, da smetnjake opremijo z ustreznimi vrečkami za pasje iztrebke. Nekateri vodniki psov so izrazili željo po ograjenem in primerno urejenem prostoru za pse v lokalni skupnosti. Želja je nedvomno upravičena, pobudo in predlog pa lahko oblikujejo v svoji četrtni skupnosti. Akcija se bo opravljala mesečno skozi vse leto v rednem delovnem času, občasno pa tudi izven rednega delovnega časa. valnimi institucijami, programske usmeritve ZRS Bistra Ptuj na področju raziskav in razvoja ter izmenjali izkušnje. Glavni razlog za srečanje pa je bila novica, da je ZRS Bistra Ptuj uspešno pridobila podaljšanje koncesije za opravljanje javne raziskovalne dejavnosti (Agencija za raziskovalno dejavnost RS) do leta 2016 in se je tako statusno umestila na slovenski zemljevid univerz s fakultetami in inštituti. Govorci so bili: dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, dr. Klavdija Rižnar, ZRS Bistra Ptuj, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani prof. dr. Janvit Golob, prof. dr. Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta, ter prof. dr. Albin Pintar s Kemijskega inštituta. »ZRS Bistra Ptuj kot znanstvenoraziskovalna institucija že 19 let uspešno povezuje znanost in gospodarstvo pri nastajanju, prenosu in uporabi znanj za spodbujanje in krepitev razvoja družbe. Zavedamo se, kako pomembno je dobro gospodariti z znanjem in vzpostaviti zaupanje s podjetji za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj,« je prisotne nagovorila dr. Klavdija Rižnar ter nadaljevala, da dosegajo mednarodno povezovanje in pretok znanja preko evropskih projektov, 38 projektov je sofinanciranih s strani EU, od tega 11 evropskih projektov na področju tehnike. Na področju usposabljanja mladih raziskovalcev z namenom krepitve raziskovalne skupine tako v ZRS Bistra Ptuj kot v partnerskih podjetjih iz lokalnega okolja je uspešno doktoriralo pet raziskovalcev, šest mladih raziskovalcev pa je še v procesu izobraževanja do doktorata (od tega trije v gospodarstvu). Direktorica dr. Aleksandra Pivec je med drugim pri opisu raziskav in razvoja dejala, da na aplikativnem raziskovanju sodelujejo kot povezovalni člen med institucijami znanja (univerze) in uporabniki znanja (gospodarstvo) že od leta 1996. »Aplikativno znanje, ki so ga raziskovalci ZRS Bistra Ptuj pridobili v sodelovanju z gospodarstvom skozi 14 aplikativnih projektov (sofinanciranih s strani Agencije za raziskovalno dejavnost RS), smo uspeli zaščititi z devetimi patenti.« Zbrane je pozdravil tudi župan dr. Štefan Čelan, ki je med drugim povedal, da že ves čas od osamosvojitve opozarja, da država popolnoma zanemarja znanost. Prof. dr. Janvit Golob je opozoril, da je cilj vsakega znanstvenega dela tudi gospodarski rezultat. Prof. dr. Janko Jamnik je med drugim pohvalil ptujsko raziskovalno središče pri uspešnem pridobivanju evropskih projektov ter župana, ki je po njegovem mnenju eden izmed redkih županov v Sloveniji, ki se zaveda pomena znanosti za razvoj države. Prof. dr. Albin Pintar pa je dejal, da so projekti, v ka- 12 r /)}yr//// ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 tere vstopajo, že na začetku naravnani aplikativno oziroma da je cilj uporaba v vsakdanjem življenju. Trenutno na področju raziskav in razvoja ZRS Bistra Ptuj s partnerji deluje na energetskem, agroži-vilskem področju in na področju novih materialov iz obnovljivih virov. Energetsko področje ZRS Bistra Ptuj se v zadnjem obdobju petih let intenzivno ukvarja s tehnologijami za predelavo in uporabo biomase, odpadkov in proizvodnjo alternativnih goriv ter tehnologij za zmanjševanje emisij in »sekvestracijo« (zajemanje in odlaganje) CO2. Med alternativnimi tehnologijami se še posebej ukvarjajo z uplinjanjem, pirolizo in anaerobno digestijo. S tem področjem se ZRS Bistra Ptuj ukvarja tudi raziskovalno v nacionalnih in evropskih projektih ter z gospodarstvom iz regije (Albin Promotion, d. o. o., Bosio, d. o. o., Javne službe Ptuj, d. o. o.). Najnovejše področje, ki ga razvijajo, je uporaba biomase za bi- ooglje, pridobljeno s procesom pirolize. Biooglje predstavlja možnost zajemanja in odlaganja ogljika na dolgi rok (T>1000 let), hkrati pa omogoča trajno rodovitnost zemlje. Primer (Vir: ZRS Bistra Ptuj) Ptuj je bogatejši za informacijsko-prodajno mesto V GH Primus novo prodajno mesto Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije Ptuj je bogatejši za informacijsko-prodajno mesto Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije (RDO). Center destinacije je od konca januarja umeščen v Grand hotelu Primus (pri vhodu desno), namenjen pa je turistom in tudi domačinom. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček »Z odprtjem se je uspela vzpostaviti močnejša povezava med velikimi in manjšimi ponudniki znotraj destinacije,« je na otvoritvi povedala direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec ter nadaljevala, da se bodo lahko turisti, ki bodo obiskali naše kraje, na enem mestu seznanili z regijo in njeno ponudbo. Direktorica Ptujskih vedut (uradni organizator destinacijskih potovanj) Sonja Brlek Krajnc, ki vodi prodajni center, pa je poudarila, da si bodo prizadevali, da se prostor približa tudi lokalnemu prebivalstvu in ga tako seznani s pestrostjo ponudbe dogodkov, doživetij in izdelkov, ki jih destinacija ponuja. V centru lahko Ptujčani kupijo dobrote, darila ali pa denimo darilne bone. Na odprtju je goste nagovoril tudi Gorazd Bedenčič, svetovalec uprave Sava Turizem, d. d., ki je poudaril, da je odprtje pomembno za hotel in goste, ki bivajo v njem, Center destinacije Ptuj - Jeruzalem Ormož - Haloze - Slovenske gorice: doživetja, izleti, dobrote, izdelki. Turisti, ki bodo obiskali naše kraje, se bodo lahko na enem mestu v GH Primus seznanili z regijo in njeno ponudbo. Center je namenjen tudi lokalnemu prebivalstvu, saj se bomo Ptujčani na enem mestu lahko seznanili s pestrostjo ponudbe dogodkov, doživetij in izdelkov, ki jih ponujajo naši kraji. saj bodo odslej lahko ponujali številna doživetja za vse starostne skupine. In kaj bodo turistom in domačinom ponujali? Ponudbo so razdelili v štiri sklope: Doživetja, Izleti, Dobrote in Izdelki. Med drugim ponujajo poleg ogledov Ptuja in Ormoža vodenje in oglede naslednjih znamenitosti: ptujski grad, I. in III. mitrej, ki sta predstavljena na mestu najdbe, vodenje po gradu Ormož ali Velika Nedelja, dvorec Dornava, dvorec Štatenberg, Puhova cimprača (z ogledom multivizije o življenju, delu in izumih Janeza Puha), ogled 300 let stare panonske domačije, ogled Minoritskega samostana s samostansko knjižnico, Ptujske Gore, Svete Trojice, ogled cerkve v Jeruzalemu ter nekdanjega dominikanskega samostana v Stu-denicah. Za razvajanje brbončic so pripravili romantično ali tradicionalno večerjo, nedeljsko dvorno razvajanje, tradicionalno kosilo ali večerjo na turistični kmetiji oziroma v tradicionalni gostilni in dnevna kosila. »Za domačine bodo prav gotovo zanimivi tudi obisk čebelarja s pokušnjo medu, obisk ekološke zeliščarske kmetije, ogled oljarne ali pa delavnice s predstavitvijo postopka in različnih ročnih del domačih obrti. Za ljubitelje sirov, mesnin ali kruha, pečenega v krušni peči, smo pripravili ogled kozjerejske kmetije, domače pekarne in kmetije, ki se ukvarja s predelavo mesnin. Ponujamo tudi degustacije vin v vinskih kleteh v Halozah, Slovenskih goricah in Jeruzalemu,« vabi Ptujčane Sonja Brlek Krajnc, da se oglasijo v centru. Omeniti je treba, da v centru prodajajo tudi dobrote, kot so sadni kruh, vina, med, sokovi, bučno olje. Cene teh izdelkov so praviloma enake kot pri pridelovalcih. Na vprašanje, kaj zajema sklop Doživetja, odgovori, da med drugim ponudba obsega vožnjo s kočijo po poti skozi vinograde, vožnjo s turistično ladjo ali najem jadrnice na Ptujskem jezeru, izposojo kajaka, kanuja ali pedalina, deskanje in smučanje na vodi, najem motornega čolna, panoramsko vožnja z letalom, tandemski skok s padalom ali polet z balonom. Delovni čas prodajnega mesta je od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro ter 16. in 20. uro, v nedeljo in med prazniki pa med 9. in 12. uro. Več informacij: 02 778 8780, ptuj@vedute.si, www.vistiptuj.eu ali www.vedute.si. Vf/fV//f 13 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT Andrej Čuš je postal pri 22 letih najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije Ptujčan Andrej Čuš je bil februarja letos imenovan na poslansko mesto SDS zaradi odstopa Branka Mariniča z mesta poslanca. Pri 22 letih je postal najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije. Pravi, da bo velik poudarek svojega delovanja osnoval na solidarnosti, tudi medgeneracijski. Mladim sporoča, da naj bodo aktivni v družbi, da skupaj ustvarjajo pogoje za boljši jutri. Besedilo in foto: Staša Cafuta Trček Na zadnjih državnozborskih volitvah ste za las ostali pred vrati parlamenta; koliko glasov vam je zmanjkalo? Na državnozborskih volitvah 2011 sem kandidiral v 9. okraju v 8. volilni enoti, ki obsega del MO Ptuj, in sicer četrtni skupnosti Grajena in Rogoznica, ter občine Gorišnica, Dornava, Juršin-ci, Trnovska vas, Sveti Andraž, Markovci in Destrnik. V okraju sem zmagal, prejel sem 4252 glasov oziroma 32,10 %, kar je bilo tudi največ v celotni volilni enoti. Drugi v omenjenem okraju je bil Franc Pukšič, ki je prejel dobrih 17 %. Za izvolitev v državni zbor mi je takrat zmanjkalo zgolj 0,05 %. Z rezultatom sem bil zadovoljen, saj sem mnogim dvomljivcem v mlade pokazal, da lahko (in tudi moramo) mladi prevzeti svoj del odgovornosti pri sooblikova-nju skupne prihodnosti. Dovolite mi, da se ob tem zahvalim vsem bralkam in bralcem Ptujčana, ki so namenili glas meni kot tudi SDS. Lahko prosim obrazložite, zakaj natančno ste bili imenovani februarja letos na mesto poslanca stranke SDS? Potrjen sem bil 4. februarja, in sicer zaradi odstopa Branka Ma-riniča z mesta poslanca. Tako je mesto nadomestnega poslanca pripadlo meni, ker sem bil v 8. volilni enoti na listi SDS naslednji z najboljšim rezultatom. Kaj ste delali do sedaj? Vse se je bolj ali manj začelo v 3. letniku srednje šole, ko sem postal predsednik Dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov. V tistem letu smo dijaki izpeljali mnogo projektov, predvsem glede proble- matike dijakov in mladih na Ptuju in v okolici nasploh. Nato sem v 4. letniku uspešno kandidiral za predsednika Dijaške organizacije Slovenije, še v istem letu pa sem postal član Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Po uspešno zaključeni splošni maturi sem presedlal v študentske vode, kjer sem kot bruc vodil Klub ptujskih študentov. 5. 5. 2009 sem vstopil v Slovensko demokratsko stranko, kjer sem od 12. marca 2011 predsednik Slovenske demokratske mladine na državni ravni. V aprilu 2012 pa do nastopa poslanske funkcije sem bil zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini SDS v Državnem zboru. Po izobrazbi sem diplomiran družboslovec, diplomiral sem septembra 2012 na Fakulteti za uporabne družbene študije z diplomskim delom »Inovativni pristopi v boju proti korupciji v javni upravi v Republiki Sloveniji«. Šolanje že nadaljujem na magistrski ravni. Ste najmlajši poslanec v zgodovini državnega zbora, imate komaj 22 let. Kakšni so vaši načrti, prioritete, za kaj se boste zavzemali? Kot prebivalec Mestne občine Ptuj se bom zavzemal, da bo slišan glas tako Ptuja, Haloz kot tudi Slovenskih goric. Žal opažam, da mnogi probleme mladih podcenjujejo, pa ne samo v politiki. Trudil se bom, da ne bo več tako. V naše kraje bo treba pripeljati več strateško razvojnih projektov, izboljšati bo treba pogoje za podjetništvo in gospodarstvo kot tudi osnovne življenjske in infrastrukturne standarde. Verjamem, da bomo na ta način tudi dvignili zaposljivost mladih na našem območju. V teh Andrej Čuš je postal pri 22 letih najmlajši poslanec v zgodovini Slovenije. kriznih časih si bom prizadeval za pomoč socialno ogroženim družinam in mladim, tako da bo velik poudarek mojega delovanja na solidarnosti, tudi medgenera-cijski. Pomagal bom tudi raznim društvom in športnim klubom, da postanejo pri svojem delu še uspešnejši ter še boljši promotor naših krajev doma in v tujini. Sam bom pri svojem delovanju skušal delovati tako, kot sem v kampanji, torej ljudem dostopno in odprto. Tako bom skušal v prihodnjih tednih odpreti čim več poslanskih pisarn, kjer bom dosegljiv za vse. Kaj sporočate mladim? Želel bi poudariti, da se moramo mladi pri svojem družbenem udejstvovanju bolj povezovati in premagovati ideološke okvire. Kot mlad posameznik se bom zavzemal tudi za reševanje problematike mladih, saj smo mladi v nezavidljivem položaju. Tako želim vrstnikom sporočiti, naj bodo aktivni v družbi, da skupaj ustvarjamo pogoje za boljši jutri. Sam si bom prizadeval, da bo glas mladih slišan, pri tem pa se lahko obrnejo name vsi, ki imajo kak predlog za reševanje problematike mladih. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je treba za mlade, njihovo izobrazbo in zaposljivost poskrbeti danes. Od nas bodo v doglednem času odvisni družbeni standard in tudi pokojnine današnje srednje generacije. Trenutno je v Sloveniji zelo vroče v smislu korupcijskih afer, ki so doživele dno - tako na levi kot na desni politični strani. Ljudje imajo dovolj, ne zaupajo več opoziciji in vladajočim političnim strankam. Državljani ugotavljamo, da vsaka stran ščiti svojega vodjo in prav zaradi tega politika še nikoli ni bila tako malo cenjena, kot je danes. Kakšno je vaše mnenje oziroma pogled na nastalo politično krizo? Gre za vašo oceno, da ljudje ne verjamejo ne desnim in ne levim. In gre za vašo tezo, da so korup-cijske afere doživele dno tako na levi kot na desni strani. V primeru Janeza Janše so mnogi ugledni pravniki, tudi nekdanji ustavni sodnik L. Šturm, opozorili na kršitve ustave in zakonodaje pri pripravi poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede premoženja predsednika vlade, in sicer: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je v nasprotju z ustavo, ker ne predvideva sodnega varstva, kar je ustavna norma; pri pripravi poročila so kršili svoj zakon; pri pripravi poročila so na KPK kršili svoj poslovnik; zavezancem, vsaj predsedniku SDS, ni bil poslan - kot določa zakon - osnutek končnega poročila. 14 r /)}yr//// ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Branka Bezeljak prejemnica priznanja velika oljenka Branka Bezeljak, profesorica slovenskega jezika, je letos prejela priznanje Mestne občine Ptuj - veliko oljenko za izjemne dosežke ter dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti, s poudarkom na režiji, dra-maturgiji in gledališki pedagogiki, s katerimi je Mestno občino Ptuj predstavila širšemu kulturnemu prostoru. Staša Cafuta Trček Foto: Langerholc srebrno plaketo JSKD ter oljenko MO Ptuj,« še omeni sogovornica. Neutrudna borka in kritična opazovalka v kulturnem in javnem življenju Na Ptuju jo poznamo predvsem kot režiserko nešteto proslav, slovesnosti, organizatorico številnih prireditev, neutrudno borko in kritično opazovalko v kulturnem in javnem življenju mesta. Mlajše generacije morda malo manj poznajo njene začetke. V obrazložitvi med drugim tudi piše, da je svojo ustvarjalno pot začela leta 1974, ko je postala mentorica literarnega in gledališkega krožka na ptujski gimnaziji, kjer je bila zaposlena. Nadaljevala je v Klubu mladih kot predsednica, umetniška vodja in organizatorka programov, nato na Zvezi kulturnih organizacij, na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, bila je direktorica Šentjakobskega gledališča in samostojna režiserka. Pod njenim mentorstvom so se kalili in nabirali prva znanja in odrske izkušnje številni znani, zdaj poklicni gledališki, likovni in literarni ustvarjalci »Režirala je 38 predstav z mladimi in odraslimi amaterskimi ter profesionalnimi igralci znotraj Teatra III DPD Svoboda Ptuj, Šentjakobskega gledališča Ljubljana, Gledališča za otroke in mlade Ljubljana, UD Stara steklarska Ptuj, sodelovala je s Komornim gledališčem Ljubljana in režirala 7 predstav v zamejstvu na Koroškem. Večina predstav je bila zelo odmevnih v slovenskem prostoru, saj je z njimi sodelovala na številnih srečanjih in festivalih. Na Festivalu mladega evropskega teatra Branka Bezeljak Predlog za podelitev priznanja je posredovala strokovna služba Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj, v njihovem imenu koordi-natorka območne izpostave Iva Ferlinc. »Predlagali smo, da se v letu 2013 priznanje velika oljenka podeli Branki Bezeljak za izjemne dosežke ter dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti, s poudarkom na režiji, dramaturgiji in gledališki pedagogiki, s katerimi je Mestno občino Ptuj predstavila širšemu kulturnemu prostoru,« razloži Ferlinčeva ter nadaljuje, da Branka Bezeljak že od začetka svoje poklicne poti sodeluje v Zvezi kulturnih društev, kasneje zaposlena v ZKD in JSKD. Štiri leta je bila direktorica Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Danes vodi številne gledališke delavnice in seminarje, največ pa se je ukvarjala z gledališko in lutkovno režijo ter dramaturgijo. Skozi celotno kulturno ustvarjanje se je veliko posvečala tudi sodobni literami ustvarjalnosti. »Za svoje delo je dobila visoka priznanja ZKD, • j % •f| t- M .4 I Gorazd Žmavc, Branka Bezeljak in župan dr. Štefan Čelan v Avstriji je sodelovala s predstavo Človek v šipi; z njo so tudi zastopali Slovenijo na jugoslovanskem srečanju. S predstavo Vojaka Jo-šta ni je sodelovala na Tednu slovenske drame v Kranju,« našteva Ferlinčeva v imenu vlagateljev ter nadalje pove, da so se v vseh teh predstavah in v njenih gledaliških delavnicah na Ptuju in v Ljubljani kalili in nabirali prva znanja in odrske izkušnje številni znani, zdaj poklicni gledališki, likovni in literarni ustvarjalci, med njimi kar 21 diplomantov oz. še študentov na AGRFT ter številni odlični mentorji. Je tudi strokovna spremljevalka gledaliških srečanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Veliko je predavala, vodila seminarje za učitelje in mentorje gledaliških ter literarnih krožkov in skupin, pisala je recenzije učbenikov za gledališko vzgojo v devetletki, pripravila je program za permanentno izobraževanje učiteljev predmeta gledališki klub in tematske konference za učitelje. Je tudi strokovna spremljevalka gledaliških srečanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Za svoje delo je dobila visoka priznanja ZKD in srebrno plaketo JSKD. Ljudje vse preveč zapadamo v spektakularno povprečnost Prejemnico smo zaprosili tudi za komentar ob prejemu tega častitljivega naziva. Med drugim je povedala, da se je zelo razveselila priznanja predvsem zaradi tega, ker je bil opažen njen dolgoletni prispevek v/k ptujski kulturi. »Zahvaljujem se vsem, ki so me predlagali. Ob taki priložnosti začneš razmišljati, obujati spomine, saj gre za priznanje za življenjsko delo.« Na vprašanje, kaj si želi na kulturnem področju na Ptuju, odgovori, da si želi, da bi končno le prepoznali vse danosti kulturne dediščine, ki se jih Ptujčani premalo zavedajo. Na Ptuju imamo središče kulturnozgodovinskih spomenikov (npr. bogata arheološka zbirka). Teh danosti pa nismo nikoli znali izkoristiti. »Želim si tudi, da bi imeli vsi ljudje v državi enake možnosti - dostopnost do kulturnih dobrin, do najpomembnejših kulturnih ustanov. Vsi državljani plačujemo v proračun. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji je bilo drugače, saj so vsi ljudje imeli možnost obiskati vse pomembne nacionalne ustanove.« To so stvari, ki jih zelo pogreša. Prepričana je, da je to zelo slabo za narodno zavest, za kulturni dvig življenja in vzgojo mladih ljudi. Vse preveč zapada-mo v spektakularno povprečnost, ki nam jo vsiljujejo po televiziji ter drugih medijih. Vf/fV//f 15 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT 140 let od prve karnevalske povorke na Ptuju Mineva 140 let, odkar so na Ptuju meščani priredili prvo pustno karnevalsko sprehajalno vožnjo po mestnih ulicah. Gre za zavidljiv jubilej, ki uvršča Ptuj med evropska mesta z dolgoletno tradicijo urbanega pustovanja; v Mainzu so na primer ustanovili karnevalski komite leta 1838, v Kolnu leta 1823. Marija Hernja Masten Leta 1873 so se na pustni torek, 25. februarja, samoiniciativno zbrali ptujski meščani in po mestu priredili prvo pustno povorko. Vozili so se s štirimi vozovi, 20 je bilo konjenikov, številni našemljeni pa so hodili kar peš. Naslednje leto, 1874, je bil pustni torek 17. februarja in skozi mesto se je že vila velika povorka pustnih mask. Udeleženih je bilo že 14 vozov, 16 konjenikov in okrog 60 lepo ko-stumiranih meščanov. Ker so bile v povorki tudi maškare duhovni- ItOBOVIHSHO DRUitVD V PTUJU |HSI v i it bdi o 27. I(&m)r|a mo VELIKO KURENT0VAN3E oti h o s hiiHitov. rust ritmov, vil m drugih pustnih likov v« mE itn m ulicah itd tm da it ur t Zakliufnl naslon na Tilovtm trgu Nzsluia Mnogi a lika skupina li Markov« o«6 vfldtLvani L d i i c t a Simirtiti Plakat iz leta 1960 kov, škofov in nun, je to pri Cerkvi sprožilo velik val negodovanja; duhovščina in škof iz Maribora so se pritožili pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni, kar je bila visoka kazen za malo zabave v enem popoldnevu. Ptujski kronist je zapisal: »... in zato bo najbrž to tudi zadnja povorka in s tem za vedno končan poskus karnevala na Ptuju.« Vendar se Ptujčani niso dali kar tako, pust so ohranili, nikoli jim ga niso vzele kazni, ne prepoved oblasti, ne policijsko preganjanje. V vseh sistemih so znali najti način, da so lahko praznovali, se šemili, se predajali norčijam in veselju ob pustu. Kulturna tradicija je vrednota, ki raste in nastaja stoletja. Naša pustna, pisno dokazana, sega do leta 1610. Protireformacijska komisija, ki je tistega leta prišla na Ptuj, da bi naredila red med nepokornimi meščani, je ugotovila, da ži-orinil vimo pregrešno in da so v mestu »v navadi pustne igre, ki so v prvem tednu v postu in naslednjo nedeljo. Prirejajo jih mesarski pomočniki. Mestni svet tega ni prepovedal. Stanje v mestu, kjer meščani živijo v pregrehi in se nihče ne drži posta, ne more biti boljše, saj sami člani mestnega sveta ne dajejo nobenega dobrega vzgleda.« Komisija je mestu ukazala ukiniti »te nesmiselne pustne igre vseh izučenih mesarskih pomočnikov in drugih meščanov«. Odlok ni pomagal. Ptujska invalidska uprava je leta 1757 izvedla svoj pustni bal kljub prepovedi prirejanja pustnih plesov zaradi sedemletne vojne, čeprav je plačala davek na glasbo o prireditvi. Izhodišče modernemu pustovan-ju in polet pustnim in karnevalskim prireditvam na Ptuju je dalo okrepljeno meščanstvo 19. stoletja, razvoj mesta in nastanek raznih društev. Številna so kar tekmovala med seboj, katero bo imelo bolj iz- Plakat iz leta 1990 virno in bolje obiskano pustno prireditev. Popularni so bili maskenbali s posebno tematiko Na kmetiji je lepo, O umetnosti pa ni ne duha in sluha, Mornarsko življenje itn., na pepelnično sredo pa so v hotelih in gostilnah prirejali slani-kove pojedine. Ptujski šaljivci so izdali celo nekaj številk pustnega časopisa Ptujski ponedeljkov pustni list, organ za svobodo maškar in njihovih pravic v krčmah (1897) in v njem okrcali mestno oblast, razgalili slabosti dnevne politike in someščanov. Na vasi je pust potekal ob kolinah, kurentih, picekih, rusah in krajevno običajnih fašenskih maškorih, ki so hodili od hiše do hiše z dobrimi Plakat iz leta 1961 voščili. Tudi te je starojugoslo-vanska oblast želela ukiniti. Pa se je kurentom uspelo mimo mitnice pod kupom slame na vozu pretihotapili v mesto in meščanom predati svoje pogansko sporočilo. 16 r /)}yr//// ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Kmalu bo tukaj pomlad! Tudi po letu 1945 je pust na Ptuju živel dalje. Maskirani trgovci, uradniki, delavci so skriti pod masko na pustni torek obiskali oblastnike, delodajalce in jim povedali to, kar brez maske ni šlo. Leta 1960 je Zgodovinsko društvo Ptuj skupaj z etnografsko skupino iz Markovcev pripravilo prvo organizirano kurentovanje modernega časa, ki ga izvajamo še sedaj. Zasluge gredo številnim organizatorjem: Dragu Haslu, Francu Štrafeli, Antonu Purgu, dr. Štefki Cobelj, Albinu Pišku itn. Karnevalski program je rastel, se izoblikoval v največji etnografski pregled šem na Slovenskem in karnevalsko-zabavni del, ki doseže svoj višek z vsakoletno nedeljsko pustno karnevalsko po-vorko. Leta 2000 smo dobili nov karnevalski lik, princa karnevala, 2010 pa proslavljali 50. obletnico ptujskega karnevala. Za meščana Ptuja je pust pomenil, da smo se na pustno soboto dobili doma vsi, ki smo šli na zabavo. To je bil najlepši del maskiranja. Toliko smeha, zabave ob oblačenju čudnih kostumov, ki smo jih poprej pozno v večere skupaj šivali, vprašanj, ali nas bodo spoznali, kam vse bomo šli in kje se bomo na koncu usidrali. Po pustu so bile aktualne teme pogovorov, kako je pometač Jaka iskal svojo Treziko, kako je bila maskirana ta in ta gospa, ali je tista in tista gospa res zapeljala lastnega moža, ker je ni spoznal. Take in podobne čenče so bile še dolgo predmet resnih in neresnih ptujskih debat. Letos smo ob pustu imeli priložnost videti vse etnografske like kakor vsa prejšnja leta. Mladim je bila ponujena etno scena. Ptujča-nom smo poskušali vrniti staro urbano meščansko pustovanje. Pomembno je, da se ob pustu zbere čim več takih, ki samoiniciativno obujajo mestni pust, pustni ples in šaljive pustne šege. Tradicije se ne da zatreti, prepovedati, odpraviti z odlokom ali pa jo samovoljno uvesti. Tradicijo mesto ima ali pa je nima. Verjamem, da jo Ptuj ima. Vsaka hiša pripoveduje svojo zgodbo V prostorih Zgodovinskega arhiva Ptuj na Vičavi 5 je od 6. februarja na ogled razstava z naslovom Drobci iz zgodovine hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju. Avtorja razstave sta Nina Goznik in dr. Dejan Zadravec. Razstava bo na ogled predvidoma še dva meseca, v času uradnih ur med osmo in petnajsto uro. Mateja Tomašič, Staša Cafuta Trček Idejo za postavitev razstave je dobil njen soavtor dr. Dejan Za-dravec ob opazovanju dveh turistov: »Leta 2011 sta se dva ruska turista brezglavo sprehajala po Prešernovi ulici, nista vedela, kam naj se obrneta, kje bi kaj prebrala, ker nimajo tu res nič za prebrati o zgodovini ulice oziroma bodisi samih hiš.« Nato sta se z Nino Goznik odločila, da naključno izbereta 16 hiš v Prešernovi ulici in raziščeta njihovo zgodovino. »Na voljo sva imela mesec in pol časa za pripravo razstave. Moja želja je, da bi nam uspelo povezati lastnike od leta 1945 pa nazaj do drugega ptujskega statuta, kjer so zapisani vsi prebivalci mesta Ptuja, to je leta 1513. To bi bila sicer izjemno obširna raziskava in bi trajala več let. Pri najini raziskavi sva prišla pri večini hiš do srede 18. stoletja, za nekaj hiš tudi do začetka 18. stoletja, pri treh hišah pa so znani lastniki še v drugi polovici 17. stoletja, pa vse do leta 1945, 1946, ko so bile skoraj vse hiše, ki sva jih obdelala, po vojni zaplenjene in denacionalizirane,« je povedal Zadravec. Avtorja je presenetila tudi pe- Foto: Črtomir Goznik stra socialna in družbena pripadnost prebivalcev ulice skozi zgodovino. Tu so živeli obrtniki, peki, tesarji, kovači, kotlar, slikar, kipar in urar. Štiri hiše od teh šestnajstih so bile tako imenovane svobodne hiše, ki so bile izvzete izpod mestne oblasti in v odnosu do mesta neodvisne, njihovi lastniki pa so bili v določenem obdobju nižje in višje plemstvo, vojska in nemški viteški red. »Preko ohranjene pisne dediščine na plakatih spregovorijo hiše, v katerih so nekoč cvetele obrt, trgovina in razne druge dejavnosti, kronološko pa so navedeni tudi lastniki hiš,« še pove Zadravec ter nadaljuje, da po njegovem mnenju ni dovolj, če vemo, kje je določena hiša in kakšno pročelje ima, smiselno je, da vemo tudi, kaj se je v preteklosti dogajalo v hiši, kakšni ljudje so v njej prebivali, kaj pomeni denimo znak na pročelju. »V preučevanju ulice in hiš lahko iščemo antropološko, sociološko in kulturološko vedenje,« je prepričan. Večji del podatkov sta našla v Zgodovinskem arhivu Ptuj, nekaj pa še v Štajerskem deželnem arhi- V Zgodovinskem arhivu na Ptuju lahko na razstavi z naslovom Drobci iz zgodovine posameznih hiš in njihovih lastnikov v Prešernovi ulici na Ptuju spoznate zgodovino 16 hiš. vu v Gradcu in Arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju. Na razstavljenih plakatih o ptujski ulici je veliko fotografij in podatkov iz zgodovine in tudi iz današnjih dni. Na vrhu plakatov je današnja hišna številka, ob tem pa številka, ki označuje, kako so bile hiše oštevilčene nekoč. »Zgodovinski arhiv Ptuj je s projektom raziskave zgodovine hiš in ulic na Ptuju želel prispevati pomemben zidak pri gradnji Evropske prestolnice kulturne (EPK) - Ptuj partner 2012 in s trajno postavitvijo manjših tabel na pročeljih nekaterih hiš na Ptuju prispevati k utrjevanju samozavesti mesta in kulturni obogatitvi domačinov in turistov, ki obiščejo naše mesto in so željni spoznavanja naše zgodovine,« opiše direktorica Katja Zupanič in tudi pove, da projekt žal ni bil vključen v okvir EPK 2012, vendar so ga kljub vsemu izpeljali v zmanjšanem obsegu s pomočjo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Na Ptuju je bilo nekoč več kot 200 hiš, nekatere danes več ne obstajajo oziroma so jih podrli. Ideja arhiva je, da bi vsako leto raziskali nekaj ulic oziroma hiš in pripravili monografijo ter s temi informacijami pripomogli k bolj zanimivemu interaktivnemu spoznavanju našega mesta. Po besedah direktorice je razstava tudi priložnost za razmislek, da se kultura prebivalstva kaže v spoštljivem odnosu do kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili naši predhodniki. Več informacij najdete na: www.arhiv-ptuj.si. Vf/fV//f 17 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT Arsana po šestih uspešnih letih nadaljuje svojo pot Društvo Arsana je prejemnik oljenke MO Ptuj za izjemne uspehe na področju promocije, glasbene umetnosti, organizacije koncertov ter glasbenih in odrskih dejavnosti. V šestih letih so priredili več kot 200 koncertov, na katerih je nastopilo prek 2000 umetnikov iz vsega sveta, ki si jih je ogledalo več kot 100.000 obiskovalcev. Njihove dejavnosti so koncertni abonma, festival Arsana, neformalno izobraževanje, poletna akademija, umetnostna terapija, lastne produkcije (Zgodba o tangu, Vox Arsana, Kurentova svatba, Živalski karneval ...). Niko Zagoršek 4. abonmajski koncert Arsana Društvo Arsana napoveduje 4. abonmajski koncert, ki bo 15. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Nastopila bo vzhajajoča mlada zvezda - italijanska pianistka Irene Veneziano, ki ljubi glasbo in meni, da le-ta prinaša dobrodošel dih skromnosti, kulture, čara, prefinjenosti, poezije in je hkrati predstavljena kot občutljiva ženska igra. Irene Veneziano redno igra po Evropi (Švedska, Poljska, Francija, Švica, Albanija, Črna gora, Nemčija), Aziji (Vietnam, Jordanija, Izrael, Kitajska, Singapur, Indija, Južna Koreja), Afriki (Tunizija) in Ameriki (ZDA, Kanada). V januarju 2011 je imela svoj prvi nastop v teatru Scala v Milanu, kjer je požela velik uspeh javnosti in kritikov. Bila je polfinalistka na prestižnem 16. mednarodnem tekmovanju Klavir F. Chopina v Varšavi leta 2010. Prav tako je bila nagrajena na približno 30 pi-anističnih tekmovanjih, tako nacionalnih kot mednarodnih. Dobila je nagrado Jean Clostre v Genèvi, 2. nagrado v B & B v New Yorku, premio "Casella" na tekmovanju Premio v Benetkah in prvo nagrado Grand Prix na tekmovanju Tim 2012. Odštevanje do eksplozije umetnosti - festival Arsana/Art Ptuj 2013 Društvo Arsana se že od jeseni intenzivno pripravlja na novo naj- večje poletno festivalsko dogajanje v mestu v okviru 5. poletnega glasbenega festivala, ki se bo letos odvil med 24. 7. in 2. 8. 2013. Do letošnjega leta so v poletnih mesecih na najstarejših tleh v Sloveniji nastopili renomirani umetniki, kot so: Donavska filharmonija, Janez Lotrič, Stefan Milenkovich, Rade Šerbedžija & Miroslav Tadic, Allan Kelly Gang, Neisha, Alenka Godec, Cubismo, ruski komorni zbor Smolny, klapa Cambi, Sozvočja Slovenije, Miha Rogina, Borut Zagoranski, Oto Pestner, skupina Langa, Bilbi, Vox Arsana Kot vsako leto bo Arsana v času festivalskega dogajanja poskrbela za vse vrste glasbenih sladokuscev in bo v naše najstarejše mesto pripeljala zveneča imena, s katerimi se želi utrditi na zemljevidu evropskih festivalskih mest. Nagrajenci in odprtje razstav Mednarodnega slikarskega in fotografskega ekstempora Ptuj, karneval 2013 Sporočilo za javnost KUD Art Stays Zdaj že tradicionalna likovna nagrada, ki se odvije v času pusta v najstarejšem slovenskem mestu, je letos potekala že petič. Mednarodni ekstempore je do danes privabil na Ptuj že več kot 500 likovnikov, ki so svoja platna žigosali po vsej Sloveniji, v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Letos je svoja platna žigosalo več kot 100 umetnikov, oddanih pa je bilo 85 likovnih del. Mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Mike Crawford iz Lighthouse Darkroom iz Londona, Vladimir Forbici, galerist in predstavnik društva, Stojan Kerbler, mojster fotografije, Sofia Macchi iz italijanske galerije Punto sull'Arte, Sara Sist, galeristka in kustosinja iz Pariza, ter Simona Vidmar, višja kustosinja iz Mariborske umetnostne galerije, je dan pred otvoritvijo zaradi izredne kakovosti prispelih del s težavo izbrala nagrajence in prejemnike Fotoarhiv KUD Art Stays priznanj. 8. februarja je ob 14. uri sledilo odprtje razstav in podelitev nagrad. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednica žirije Sara Sist sta nagrade predala naslednjim umetnikom: grand prix Mestne občine Ptuj - Tina Dobrajc iz Škofje Loke, velika odkupna nagrada - Mito Gegič iz Škofje Loke, mala odkupna nagrada - Mirna Sišul z Reke, nagrada Galerije FO.VI za mlade umetnike - Urška Mazej iz Ljubljane, nagrada Galerije 3D iz Mestre (Benetke) - Matej Čepin iz Celja, posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Hotela Mitra -Barbara Jurkovšek iz Ljubljane, posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Sobe Šilak - Tanja Špenko iz Ljubljane, posebno priznanje strokovne žirije - Gregor Samastur s Ptujske Gore. Razstava je na ogled v galeriji Magistrat in v Razstavišču FO.VI 2 v Dobitnica Grand Prix-a MO Ptuj Tina Dobrajc ob svoji sliki Mestnem gledališču Ptuj do konca februarja. Jernej Forbici, umetniški vodja društva Art Stays in nagrade ekstempore, se je ob koncu zahvalil vsem sodelujočim umetnikom in soorganizatorjem, predvsem Mestni občini Ptuj, Javnim službam Ptuj, sponzorjem in organizatorjem Kurentovanja ter povedal, da je tovrstna prireditev pomemben del Kurentovanja in tradicije me- sta, saj odpira svoja vrata mnogim umetnikom in tako poudarja svojo tisočletno zgodovino in jo z nagrajenimi deli dopolnjuje. Dodal je, da ga veseli, da je med letošnjimi nagrajenci veliko mladih umetnikov, ki danes resnično potrebujejo vso podporo. Nagrada ekstempore v obliki odkupa dela oziroma organizacije razstave v Sloveniji ali v tujini je vsekakor dobra popotnica na njihovi umetniški poti. 18 r /)}yr//// KULTURA / MLADI BRALCI PIŠEJO ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Vodne slike Stojana Graufa v Miheličevi galeriji Prva razstava, ki smo jo pripravili v Miheličevi galeriji v letu 2013, je na ogled postavila najnovejši slikarski opus mariborskega akademskega slikarja Stojana Graufa. Narava je motiv stalnica številnim rodovom slikarjev nekoč in danes. Od poetičnega realizma do abstraktnih variacij poznega modernizma in novih podob vizualnih medijev. Čas se spreminja, z njim pa način življenja in dojemanje dogodkov okrog nas. Pa vendar, t. i. štafelajsko slikarstvo bo preživelo tudi čas moderne dobe na pragu tretjega tisočletja. To nam sporoča tudi slikar in umetnik Stojan Grauf. Stanka Gačnik Fotoarhiv muzeja Pri slikarstvu Stojana Graufa, ki ga predstavljamo v Miheličevi galeriji, prepoznamo celo pleja-do vtisov iz narave, povezanih z vodo, ki je v zadnjem obdobju slikarjev motiv stalnica. Grauf podaja krajino in izbrane izseke v njenem najbolj klasičnem pomenu besede pikturalnega podajanja narave, se pravi pisave v podobah. Z osebno »pisavo v podobah« realistično naravo in njene izseke, ki so se ga dotaknili kot človeka in umetnika, do konca ponotranji in sublimno izrisuje z ogljem in naravnimi materiali vsa stanja svoje duše v maniri krajinskega slikarstva. Stojan Grauf je sublimni »zapisovalec« časa in prostora, ko se v samoti narave sooča s samim seboj, v naravi premaguje krize, tam se zgodijo največja veselja, pa tudi največje potrtosti ..., tam nastajajo umetnine, ki jih lahko doživljamo in občudujemo danes. Graufa navdihuje v zadnjem obdobju predvsem voda v vsej svoji pojavnosti, mirnosti in živosti, majhnosti in veličini ter obenem tudi kot grožnja dajanja in jemanja hkrati v času in prostoru, ki ga živimo sedaj in tukaj. Na ptuj ski razstavi je moč razbrati štiri cikluse ali zaokrožene celote iz najnovejšega Graufovega likovnega opusa, ki morda asociirajo tudi na štiri letne čase. Prve so majhne tabelne slike v tehniki jajčna tempera na lipov les, ki so nastale dobesedno tik pred razstavo, sledijo risbe z ogljem na papirju velikega podolgovatega formata, kjer občudujemo izjemno izpovedno moč ter vehementne in odločne poteze ustvarjalčeve roke z domala osebno izpovednimi naslovi, potem v drugem nadstropju razstavljamo t. i. vodne slike, to je kombinacija akvarelov in risb z ogljem ter s su-blimnimi nanosi barvnih naravnih materialov iz okolja, in kot četrti del je kompozicija dravskih kamnov in drugih naplavin, kjer nam umetnik želi »pokazati« del svojega fizičnega ustvarjalnega prostora, vzetega iz narave in prenesenega v nov - galerijski prostor. Njegove podobe nastajajo počasi, umetnik nikamor ne hiti, nič ni prisiljeno ali naročeno. Prve vtise, prve črte, ki preidejo v risbe, narejene z ogljem kot kroki, začne počasi in premišljeno plastiti ter nanašati tudi materiale iz neposredne bližine, kjer ustvarja (pesek, mivka, cvetovi, šipek, robide ...). Barve, prevladuje zemeljsko rjava v številnih odtenkih, so le kot dodana vrednost osnovni črti in risbi, mehko, a hkrati natančno podani z ogljem in ujeto v večdimenzionalne kompozicije. Slikar se prepusti svoji notranji intuiciji, svobodni volji in potrebi, da ustvarja, ustvarja dobesedno iz sebe - podobe iz narave. Razstava Stojana Graufa bo na ogled do 24. marca. OŠ Mladika nagrajena na 6. mednarodnem likovnem natečaju Igraj se z mano Učenci prvega, drugega in tretjega razreda OŠ Mladika Ptuj smo likovno ustvarjali za 6. mednarodni kulturno likovni natečaj Igraj se z Nagrajeni učenci z mentoricami mano. Naši izdelki so bili nagrajeni in izbrani za razstavo v Cankarjevem domu, ki je bila v torek, 5. 2. 2013. Organizator nas je povabil na kulturno likovni dogodek. Pet mentoric in deset učencev naše šole se je zgodaj zjutraj zbralo na železniški postaji na Ptuju in se z vlakom odpeljalo v Ljubljano. Nagradili so nas z lutkovno predstavo Grajska skrivnost. Prav tako smo se udeležili in ustvarjali v različnih, drugačnih, zelo zanimivih likovnih delavnicah in se družili ob jazz glasbi. Skupno smo postavili razstavo 6. mednarodnega likovnega natečaja Igraj se z mano. Podelili so nam diplome in zahvale. Organizator Zavod za usposabljanje Janeza Levca Ljubljana je program popestril z recitali Franceta Prešerna v izvedbi otrok in mladostnikov. S tem smo se poklonili kulturnemu prazniku. Poskrbeli so tudi za prigrizek in čaj. Dopoldanski prireditvi je sledil popoldanski program. Obiskali smo Moderno galerijo in si ogledali stalno zbirko. Z vzpenjačo smo se povzpeli na ljubljanski grad. Uživali smo v krasnem razgledu. Z vlakom smo se proti večeru utrujeni vrnili na Ptuj, kjer so nas pričakali starši. Preživeli smo prijeten delovni dan. Sklenili smo, da bomo še naprej likovno ustvarjali! Hanna Himelrajh, učenka 3. a, OŠ Mladika Ptuj Fotoarhiv OŠ Mladika Ptuj Vf/fV//f 19 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Priznanje Blaža Kumerdeja za OŠ Ljudski vrt Osnovna šola Ljudski vrt je 6. februarja prejela priznanje Blaža Kumerdeja za odlično partnerstvo z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo za visoke dosežke pri zahtevnem delu z mladimi, za ustvarjalnost in inovativnost ter kakovostno sodelovanje. To priznanje vsako leto prejme pet zavodov ali posameznikov izmed vseh osnovnih šol, vrtcev, srednjih šol, dijaških domov in zavodov v Sloveniji. Darija Erbus, OŠ Ljudski vrt Blaž Kumerdej je imel izjemno veliko vlogo za razvoj šol in šolskega sistema na Slovenskem v 18. stol., saj si je prizadeval za dvig splošne izobrazbe na Slovenskem in uvajanje slovenskega jezika v šole. Osnovna šola Ljudski vrt je priznanje prejela zaradi razvijanja in uvajanja številnih novosti in posodobitev pedagoškega procesa, tako pri delu z nadarjenimi učenci, učenci s posebnimi potrebami ter učnimi težavami kot tudi na področju karierne orientacije ter učenju učenja. Učitelji šole vrsto let izvajajo Fotoarhiv šole predavanja in delavnice s področja matematike, slovenščine in razvijanja ustvarjalnosti na seminarjih Uspešne didaktične strategije za individualizacijo učenja in poučevanja nadarjenih učencev v osnovni šoli, ki jih je organiziral Zavod RS za šolstvo. Prav tako je pet strokovnih delavcev sodelovalo pri pripravi priročnika Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci v OŠ, ki je izšel leta 2012 in je bil v novembru na Osnovni šoli Ljudski vrt predstavljen strokovnim delavcem šol iz Podravske in drugih slovenskih regij. Ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič ob prevzemu priznanja. Šola je velikokrat organizirala različna regijska tekmovanja in je že nekaj časa študijsko središče. S strani Zavoda RS za šolstvo je bil posebej izpostavljen tudi razvoj-no-aplikativni projekt z naslovom Didaktika ocenjevanja znanja na šoli, ki temelji na formativnem spremljanju učencev in konstruk-tivistično vodenem pouku. V ta projekt je vključenih 10 učiteljev šole. V tem prispevku je zajet le drobec aktivnosti, saj je na šoli veliko strokovnih delavcev, ki se trudijo delati kakovostno. Ponosni smo, da je bilo naše delo opaženo s strani Zavoda RS za šolstvo, Območna enota Maribor, in s tem nagrajeno na državni ravni. To nas zavezuje, da bomo odlično delali tudi v prihodnje. Mladi ptujski glasbeniki in baletniki ponovno navdušili Sredi februarja je potekalo 16. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja, ki so ga v sodelovanju izvedle Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, Glasbena šola Ormož, Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška Maribor in Konservatorij za glasbo in balet Maribor, ki je tudi nosilec tekmovanja. GŠ Karola Pahorja Ptuj je prevzela organizacijo tekmovanja v disciplini flavta, v kategorijah 1. a, 1. b in 1. c. Klarinetisti in saksofonisti so tekmovali v Ormožu, pianisti pa v Mariboru. Mateja Tomašič Fotoarhiv Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Učenci iz GŠ Karola Pahorja Ptuj so pod vodstvom svojih mentorjev in korepetitorjev ponovno dosegli odlične rezultate. Učenke flavte Lea Arnejčič (84,5 točke), Gaja Vuk (88 točk), Vita Volge-mut (89 točk) in Nika Levanič (87,25 točke) so prejele srebrno priznanje, Maša Majcen (100 točk), Anamarija Lajh (94,5 točke), Dora Vidovič (90,25 točke) in Tjaša Pauko (90,25 točke) pa zlato priznanje. Učenec klarineta David Vuk (91,5 točke) je prejel zlato priznanje, učenec saksofona Urh Župec Matjašič (87 točk) pa srebrno priznanje. Njihovi mentorji so Tanja Kozar Stošič, Rudi Toplak, Eva Purkeljc, Lija Frajnkovič in Nina Rogina. Tekmovalci, ki so prejeli najmanj 90 točk, se bodo pomerili Učiteljica flavte Eva Purkeljc, tekmovalka Dora Vidovič ter korepetitor in učitelj klavirja Marjan Pači na državnem tekmovanju, ki bo v Novem mestu, Krškem, Brežicah in Črnomlju med 11. in 21. marcem. »Učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj se tudi sicer redno udeležujejo domačih in mednarodnih tekmovanj, na ka- terih dosegajo odlične rezultate. Mednarodnega tekmovanja v Velenju se je oktobra 2012 udeležil učenec klavirja Anej Podgorelec, ki je prejel zlato priznanje. Na mednarodnem tekmovanju v Trstu sta lani decembra sodelovala še 20 r /)}yr//// VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 pianista Lara Sakelšek, ki je dosegla bronasto medaljo, in Anej Podgorelec, ki je prejel srebrno medaljo. Z mednarodnega tekmovanja v Izoli sta se Anže Vedlin in Lara Sakelšek vrnila z bronastima priznanjema, Anej Podgorelec pa s srebrnim priznanjem. Vse učence je na tekmovanje pripravil učitelj klavirja Marjan Pači,« je uspehe učencev nanizal Štefan Petek, ravnatelj GŠ Karola Pahorja Ptuj. Učenki baleta Neja Hra-star in Živa Šuta sta se predstavili kategoriji 1. b na 11. tekmo- vanju mladih slovenskih baletnih plesalcev, ki je potekalo od 5. do 7. februarja v Sežani. Zahtevno tekmovanje je obsegalo dve etapi. Neja je dosegla bronasto plaketo, Živa pa priznanje. Njuna mentorica je Alenka Kostrevc. »Na mednarodnih tekmovanjih je opaziti, da se je v zadnjih letih udeležba tekmovalcev zaradi strogih kriterijev zmanjšala, s tem pa sta se dvignila nivo in kvaliteta, saj tekmujejo le najboljši mladi glasbeniki. Konkurenca med drugim prihaja iz Rusije, Kitajske, ZDA, Avstrije, Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Albanije, Moldavije in Ukrajine. Tekmovalni program sestavljajo skladbe zahtevnejših literatur, različnih stilov in obdobij, baroka, klasicizma, romantike, impresionizm a, ekspresionizm a. Tekmovalci program izvajajo na pamet. Pomembne so psihološke priprave, tehnična izvedba in razumevanje izvajane skladbe. Komisija ocenjuje celostni nastop, zvok, tehnično izvedbo, mu- zikalnost, dinamiko, barvo tona, artikulacijo in tekmovalčevo doživljanje glasbe. Tekmovalcem dodatni napor predstavlja prilaganje akustiki tekmovalnega prostora in samemu klavirju, saj pianisti ne tekmujejo na instrumentu, na katerega vadijo. Smisel udeležbe na tekmovanjih je slediti dogajanju in razvoju glasbene in baletne stroke ter skozi priprave za zahtevna tekmovanja dvig nivoja znanja,« pojasnjuje Štefan Petek. Pravljična čajanka na osnovni šoli Mladika Otroci in njihovi starši so se v januarju v knjižnici osnovne šole Mladika udeležili Pravljične čajanke, namenjene učencem in njihovim staršem. Prisluhnili so pravljici, sodelovali pri slikovni uganki ter se posladkali s piškoti in okusnim domačim kamiličnim čajem. Knjižničarka Urška Hlupič je zbrane seznanila tudi z novostmi v šolski knjižnici. Besedilo in foto: Mateja Tomašič so v projektih Zdrava šola in Eko šola, v okviru katerih otroke spodbujajo, da sami sadijo zelišča, saj ima vsak razred svojo gredico, za katero mora skrbeti. Na osnovni šoli Mladika so s projektom Pravljična čajanka, ki je namenjen učencem od prvega do petega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje, začeli v tem šolskem letu. S pravljičnimi čajankami so začeli v okviru vsebin oddelka podaljšanega bivanja za učence drugih in tretjih razredov. Tovrsten dogodek pa pripravljajo tudi za učence četrtih in petih razredov. »Z njimi želimo opozoriti, da je branje koristno in da nudi užitek. Osrednji cilj pravljičnih čajank je predstaviti predvsem mladinsko književnost učencem in jih spodbuditi, da bi brali in s tem pridobivali vseživljenjska znanja. Branje kakovostne mladinske književnosti v dobi odraščanja ima namreč daljnosežne učinke na mladega bralca in njegov vsestranski razvoj - socialni, osebnostni, jezikovni ter razvoj domišljijske dejavnosti,« je o projektu povedala Urška Hlupič, profesorica slovenskega jezika in knjižničarka na OŠ Mladika, ki je tudi idejni vodja projekta. Pri projektu ji pomaga sodelavka Leonela Djakovič z izbiro zelišč za čaje. Na pravljični čajanki otroci najprej prisluhnejo odlomku iz knjige, ki opisuje zelišče, iz katerega je narejen čaj. Temu sledita pravljica in uganka. Kot nadgradnjo projekta so pravljično čajanko ponudili staršem in otrokom prvega in drugega razreda, saj je pri razvoju mladega bralca pomembna tudi vloga staršev. »Za vsako vrsto branja je potreben čas. Vzeti si čas in brati nekomu na glas, pa je dejanje ljubezni. Brati nekomu, pomeni vzeti si čas zanj in deliti z njim lepoto literature, ki jo imamo radi. S pravljično čajanko, ki traja približno eno uro, poskušamo starše spodbuditi, da bi si večkrat vzeli čas in otrokom prebrali knjigo ter se o knjigah in njihovi vsebini tudi pogovarjali,« dodaja Urška Hlupič, ki tudi izbira literaturo za čajanke. Pravljično čajanko pripravijo v šolski knjižnici, učenci pa si morajo s seboj prinesti lonček za čaj, saj vsi dobijo domači čaj in se hkrati tudi poučijo, kako pomembna je pridelava zelišč na šolskem vrtu. Tudi tako lahko namreč skrbijo za svoje zdravje. V osnovni šoli Mladika dajejo velik pomen zdravju in ekologiji, saj Na Pravljični čajanki so otroci z zanimanjem prisluhnili pravljici ter se posladkali s piškoti in okusnim čajem. Vf/fV//f 21 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO Socialna gerontologija kot izziv Študentki Lidija Ribič in Tina Janžel s Ptuja sta v prvi polovici lanskega decembra na gradu v Murski Soboti pripravili projekt z naslovom Socialna gerontologija kot izziv z namenom prepoznavnosti te smeri in potrebne strokovnosti na tem področju. Projekt je doživel veliko medijsko odmevnost in udeležbo strokovnjakov, profesorjev in študentov s področja socialne gerontologije. Organizatorki sta na svoj projekt ponosni, saj sta ob spremljavi videospota Roka Trkaja z naslovom Sam sprejeli skoraj 200 udeležencev dogodka. Študentje socialne gerontologije na Evropskem centru Maribor Glasbena skupina prekmurske romske skupnosti, Mlada Langa Nagovor prof. dr. Ludvika Toplaka ob otvoritvi okrogle mize je temeljil na pomenu razvijajoče se nove znanosti socialne gerontolo-gije. Prof. dr. Marija Ovsenik, sno-valka programa socialne geronto-logije na Evropskem centru Maribor, je predstavila pomembnost zavedanja medsebojnega sožitja, saj se število starejše populacije v Sloveniji bliskovito povečuje. Socialna gerontologija uči nove pristope, ki bodo ne le ohranjali že dosežene stopnje socialne varnosti, ampak bodo na strokovni, izobraževalni in znanstveni ravni prispevali h kakovostni, aktivni in produktivni starosti. Snovalki projekta pa sta utemeljili, čemu sta se lotili tako zahtevnega projekta. Povedali sta, da z dobro voljo in vztrajnostjo, tudi v časih hude krize, študentom uspe priti do velikodušnih donatorjev, tako v gospodarskem kot tudi ne-profitnem sektorju. Okroglo mizo so popestrile predstavitve seminarskih nalog študentk socialne gerontologije. Zvezdana Bošeska je predstavila svoj projekt Vrtiček starih, študentka Livija Jarec pa zgodbo Mladost... starost. Pevski gost Adi Smolar je z besedili svojih pesmi prehodil življenjsko pot človeka. Okrogla miza je izzvala številne govornike, med katerimi velja omeniti mag. Borisa Kopriv-nikarja, generalnega sekretarja Skupnosti socialnovarstvenih zavodov, direktorja šole za direktorje socialnovarstvenih zavodov mag. Francija Imperla, mednarodno uveljavljenega arhitekta za domove starih četrte generacije Gerharda Winklerja in Simono Krebs, ustanoviteljico mednarodnega inštituta za smeh ter vrsto drugih sodelujočih vseh generacij. Pri projektu so sodelovala ne-profitna in prostovoljna združenja, društva upokojencev, stanovalci doma starih, tudi kmečke žene iz Pomurja, Prlekije in Štajerske, ki so spekle veliko dobrot. Perutnina Ptuj je prispevala imeniten bograč. S Frangežovo penino smo nazdravili tudi Alfiju Nipiču, ki je zapel ob svoji 50. obletnici glasbenega delovanja. Program so popestrili še Srakova banda in Mlada Langa. ALMA MATER EUROPAEA Evropski center, Maribor Vrhunec večera je bil vsekakor promocija prve ambasadorke socialne gerontologije Cvetke Kra-bonja iz Podgorcev, ki je uspešna upokojena podjetnica. Za svoj sadni kruh je prejela že veliko zlatih priznanj. Dobrodelna nota študentov socialne gerontologije pa se je pokazala v tem, da se je hrana, ki je ostala po dogodku, podarila zavetišču brezdomcev v Murski Soboti. v Etnografski pustni liki OŠ Mladika popestrili ptujsko kurentovanje V torek, 5. februarja 2013, se je skupina petindvajsetih učencev Osnovne šole Mladika pred Mestno občino Ptuj predstavila z etnografskimi pustnimi liki. Predstavljali smo pokače, ki so naznanjali prihod k hiši. Za njimi so k hiši prišli orači - sami mladi fantje, ki so zaorali pred hišo, tokrat pred Mestno hišo. Zraven so imeli pobiračko, le-ta v košaro pobere darove, ki jih je dobila od gospodinje. Za plugom je hodil naš kurent Denis. Za smeh je poskrbela naša rusa. Rusa je živalska pustna maska, s katero so skušali vplivati na zdravje in plodnost konj. Gonjač Nejc je poskrbel, da ni povzročala prevelike zgage pri gledalcih. Ob koncu se je predstavil cigan, ki je vodil na verigo pripetega medveda. Ta pustni lik ponazarja prebujenje pomladi. Medved Anže je bil zelo poskočen, saj je ciganu skoraj ušel. Naši vtisi so pozitivni, saj smo se ob pripravah na ta nastop veliko naučili, predvsem pa smo se zraven nasmejali. Učenci OŠ Mladika 22 r /)}//r//// VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Mladi parlamentarci so razpravljali o odraščanju V prostorih Centra interesnih dejavnosti so osnovnošolci v januarju zasedali na 23. občinskem otroškem parlamentu. Udeležili so se ga predstavniki šestih šol Mestne občine Ptuj z mentorji in Ivan Vidovič, v. d. direktorja Občinske uprave Mestne občine Ptuj. Letošnja tema je odraščanje. Mladi parlamentarci so ugotavljali, da gre za zelo širok pojem, razmišljali pa so predvsem o tistih plateh odraščanja, ki jih posebej zanimajo ali obremenjujejo. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Pojem odraščanja so mladi parlamentarci opredelili kot obdobje s pozitivnimi in negativnimi stranmi, ki v življenju spremlja vsakega posameznika, ki se v tem obdobju ukvarja predvsem z zunanjo podobo in daje prednost prijateljem pred družino. Spremenjen koncept letošnjega otroškega parlamenta teži k premiku od debate k akciji. To pomeni, da se o izbrani temi na šolah niso le pogovarjali, temveč so razmišljali o težavah, ki se pri odraščajoči mladini pojavljajo, naredili načrte, kako težave omiliti ali rešiti, in cilje tudi samostojno uresničili. V plenarnem delu so predstavniki posameznih šol najprej predstavili delo šolskih otroških parlamentov. Teme, ki so jih izbrali kot »težavne«, so bile: telesne spremembe/zunanjost, alkoholizem, družabna omrežja, prijateljstvo, družina, ljubezen in spolnost. Sledilo je delo po skupinah, kjer so izpostavili opažanja letošnjega otroškega parlamenta: učenci so premalo informirani in zainteresirani za delo, po drugi strani neresni (predvsem, ko je tekla beseda o spolnosti), nekateri pa preveč zadržani za pogovor o lastnih težavah. Prav tako naj bi prihajalo med mlajšimi in starejšimi učenci do razhajanj pri razumevanju pojma odraščanje, težava naj bi bila tudi (pre)obširna tema. Nasploh pa zrelo ugotavljajo, da so neprimerne vsebine, kot so alkohol, cigarete in pornografija, mladim prelahko dostopne in da ima tako družba nanje negativen vpliv. Kot vsem najstnikom jim je odveč tudi preveliko zanimanje učiteljev za njihovo osebno življenje ter to, da so v obdobju odraščanja starši zanje predvsem »tečni« - pri tem so prišli do zaključka, da za to niso krivi (le) starši, ampak je težava v veliki meri na strani odraščajočih mladostnikov. Zapisali so tudi pobude in vprašanja, ki bi jih naslovili na Razmišljanje mladih parlamentarcev je odsevalo precej odgovornosti in zrelosti, kar odraža želja po omejevanju alkohola in cigaret ter po kakovostnem druženju z družino. predstavnike lokalnih skupnosti ali drugih institucij. Med drugim bi si želeli večjo ponudbo organiziranih brezplačnih izletov, nastopov/koncertov in predavanj (na šolah in izven), organizirali bi več druženja med šolami, več informiranja in ozaveščenosti, več preživljanja prostega časa s starši in reševanja nasilja. Zanima jih, ali se starši zavedajo razlik med mladostjo, ki so jo doživljali oni, in mladostjo, ki jo živijo njihovi otroci, sprašujejo se, ali bi se dalo omejiti oglaševanje in dostopnost spornih vsebin ter na občino naslavljajo vprašanje, ali bi se lahko ustanovilo še kakšno društvo oz. center za druženje mladih. »Med razmišljanjem o samem otroškem parlamentu so izpostavili, da si v prihodnjem letu želijo drugačne teme (npr. šport, alkohol), zato bomo na medobčinskem zasedanju, ki bo za vse šole Upravne enote Ptuj potekalo 28. februarja, izbirali predloge tem in jih posredovali na nacionalni otroški parlament. Kot pozitivno se je pokazalo tudi, da mladi opažajo težave pri vrstnikih in da so glede tega tudi pripravljeni nekaj storiti -jim pomagati,« je povedala Vojka Havlas, koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje. Ob koncu razprave je Ivan Vidovič izrazil presenečenje nad zrelostjo in dobrimi govorniškimi sposobnostmi mladih parlamentarcev. V odgovor na predlog, da bi svoje predloge predstavili na občini, je učence in njihove mentorje povabil na mestno občino, kjer bi jim predstavili prostore in način dela. 14. Kurentanc Kluba ptujskih študentov ponovno navdušil V petek, 8., in soboto, 9. februarja, je bila v dvorani Campus na Ptuju že tradicionalna študentska pustna zabava v izvedbi Kluba ptujskih študentov, Kurentanc. Letošnja pestra izbira glasbenih gostov je navdušila več kot 3.000 obiskovalcev. Jana Dobrijevic Ptujski študentje smo se ponovno potrudili in mladim ter mladim po srcu skupaj s svojimi zvestimi sponzorji (Amfora grill, g3spirits, Ekologi brez meja, Radio TOP, pekarne Kruhek) ponudili raznolik in kakovosten glasbeni izbor, ki zanimivih maškar ni pustil ravnodušnih. Več kot 3.000 se jih je zabavalo ob hitih Manouche, Gi-bonnija, Društva mrtvih pesnikov Foto: Kristijan Gajšek in Jinxov. Najboljše in najizvirnej-še maske so bile tudi letos bogato nagrajene. Kristjan Pesek, vodja projekta: »Prepričani smo, da je bil letošnji Kurentanc presežek predvsem v smislu nadgradnje kakovosti glasbenikov in dodelane celostne podobe projekta. Organizatorji, upam, da tudi obiskovalci, smo z izvedbo projekta izredno zadovoljni in že začenjamo pri- Gibonni pravo naslednjega.« Vse pustne navdušence pa že zdaj vabimo na 15. Kurentanc, ki bo zagotovo po- novno legendaren. Se vidimo, če se prepoznamo! Vf/fV//f 23 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT Zgodba Denisa Čeha je dobila lepši epilog Dobro leto dni mineva, odkar je širša javnost v oddaji Preverjeno na komercialni televiziji POP TV izvedela za trpko zgodbo mladega Denisa Čeha in njegovega dedka Janeza Širca iz Spuhlje. V tem času je zgodba dobila lepši konec, srečnejšega zagotovo ne, saj mame v Denisovo življenje ne bo vrnila. Stanka Krajnc Letonja Življenje se je za trenutek ustavilo, ko je Denisu umrla mama, a kot da temu bremenu ni bilo videti konca, se je po mamini smrti soočil še z dolgovi. Kredit, vračilo dolga državi, dotrajana hiša, nujno potrebna sanacije, vse to je na Denisu pustilo vidne posledice, a v vsej svoji skromnosti je o svojih tegobah molčal, dokler stiske niso opazili drugi. Na televizijski prispevek so se že naslednje jutro odzvali ljudje, ki niso mogli dopustiti, da dva pridna in skromna človeka v takšni stiski ostaneta sama. Mestni odbor Rdečega križa Ptuj je odprl poseben transak-cijski račun, podjetniki in obrtniki so začeli nabavo materiala za sanacijo hiše, posamezniki so zbirali hrano, drva in najnujnejše potrebščine. Dobrodelna sredstva za plačilo dolga so se zbirala tudi na koncertu v večnamenski dvorani Spuhlja. Rozalija Ojsteršek, predsednica MO Rdečega križa Ptuj, se v našem pogovoru takole spominja začetka akcije pomoči za Denisa: »Čeprav kot predsednica Mestnega odbora Rdečega križa Ptuj pokrivam tudi ta predel Ptuja, za Denisovo zgodbo nisem vedela, zato sem bila šokirana. Takoj smo odprli žiro račun za zbiranje finančnih sredstev in speljali akcijo pomoči. Kljub temu da sem trdna oseba, se mi je ob prihodu na dvorišče Denisove hiše trgalo srce, saj sem pred sabo videla mladega fanta, ki je v dilemi, stiski, skorajda brezizhodnem položaju, pred katerim je še vse življenje. Zato sem se potrudila še toliko bolj in mu poskušala pomagati na vse načine. Vzpostavila sva prijeten odnos, v katerem sem mu dala vedeti, da ni sam, da so ob njem ljudje, ki mu bodo pomagali, da življenje steče. Sama sem skrbela za finančni del, akcije na terenu je vodil predsednik Četrtne skupnosti Spuhlja Franc Bolcar, sicer pa so se odzvale vse delovne organizacije s Ptujskega. Izjemnega pomena je bilo, da je Denis dobil delo za nedoločen čas, saj si je lahko začel postavljati cilje in hoditi po začrtani poti. Poskrbeli smo za najnujnejše, na tran-sakcijskem računu se je skupaj s sredstvi, zbranimi na koncertu, nabralo okrog 6.000 evrov, hiša je prenovljena, življenje je dobilo smisel. A ni bilo lahko, saj so se našli tudi posamezniki, ki so nam očitali, zakaj ravno Denis, saj je še veliko drugih, ki potrebujejo pomoč. Sama pravim, da je pomagati človeku, ki šele začenja svojo življenjsko pot, tako kot da si pomagal še desetim drugim. Žarek v Denisovih očeh, sprememba mimike njegovega obraza sta mi po- vedala več kot tisoč besed. V sebi čutim polnost in zadovoljstvo, saj sem se v akcijo pomoči „spustila" z dušo in z vsem srcem. Nista namreč le hrana in obleka, dali smo mu notranjo energijo, ga spodbudili in mu vlili upanje.« Življenje je tako začelo teči po neki normalni poti, kako se bo razpletla zgodba z dolgom, pa še ni znano. Direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin se je namreč obrnil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve s pobudo o znižanju deleža, ki ga mora Denis vrniti državi, a odgovora ministrstva še ni prejel. Kakorkoli že, breme izpred leta dni je danes manjše in lažje, za kar gre zahvala vsem, ki so v tej žalostni zgodbi našli izziv ter poslanstvo pomagati. Zagotovo je vsakemu izmed teh, ki so pomagali, toplo pri srcu, ko se peljejo mimo Denisove hiše, saj vedo, da je življenje tam zdaj vsaj dostojno. A se vprašamo, kako bi se zgodbe pridnih in marljivih ljudi končale, če ne bi bilo posluha tistih, ki v stiski še znajo in želijo pomagati ... V Zavodu Dornava prejeli peč za žganje izdelkov iz gline S pomočjo sredstev, zbranih na petem dobrodelnem pohodu, je dobrodelno združenje Koraki za korakce Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, delovni enoti na Ptuju, predalo peč za žganje izdelkov iz gline. Združenje Koraki za korakce je prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, saj je njegov osrednji namen organiziranje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Mateja Tomašič V delovni enoti na Ptuju usposabljajo osebe z motnjami v duševnem razvoju. Oddelek sestavljata dve kreativno ustvarjalni skupini, prva je šiviljsko usmerjena, druga ustvarjalno. Izdelujejo izdelke iz lesa in slikajo na platno, s predajo donacije pa bo nova oblika umetniškega izražanja postalo tudi oblikovanje iz gline. Donacijo so predali 24. januarja v prostorih delovne enote Var-stveno-delovnega centra Ptuj v domu krajanov Budina - Brstje. Predsednica dobrodelnega združenja Koraki za korakce Andreja Kračun je ob tej priložnosti poudarila: »Veseli nas, da smo lahko pomagali skupini oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki obiskujejo kreativno ustvarjalne delavnice v ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava. Verjamemo, da je dona-cija prišla v prave roke in da bo koristno uporabljena. Nadaljujemo svoje poslanstvo in se trudi- mo, da so tudi tisti s posebnimi potrebami deležni prave mere pozornosti in socialne vključenosti.« Direktorica in profesorica defek-tologije Ida Jurgec pa je povedala, da pripomoček, ki jim ga je podarilo dobrodelno združenje Koraki za korakce, za njih pomeni ogromen korak h kakovostnejšemu delu z njihovimi varovanci. »Peč je že na pravem mestu in služi svojemu namenu, prvi glineni izdelki že nastajajo. Za oblikovanje z glino smo se odločili, ker glina ne služi le kot sredstvo za ustvarjanje, temveč blagodejno vpliva na uporabnika. Kot je znano, ima glina tudi absorpcijsko, antiseptično in terapevtsko moč. Prejeta donacija bo brez dvoma prispevala k prijetnejšemu preživljanju prostega časa naše skupine,« je dodala Ida Jurgec. Združenje Koraki za korakce je prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, saj je njegov osrednji namen organiziranje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Čeprav so mlado združenje, so veliki v svojih delih. V preteklosti so z donacijo med drugim pomagali tudi ZUDV Dornava -Dnevnemu centru Maribor. Združenje ne donira denarnih sredstev, ampak s pomočjo zbranih donacij kupi potrebne pripomočke oz. opremo. S sredstvi, zbranimi na 5. dobrodelnem pohodu, bo združenje opremilo še tri gibalnice mariborskih osnovnih šol. Po mestnih ulicah Maribora bodo 25. maja izvedli že 6. tradicionalni dobrodelni pohod Koraki za korakce, za katerega vsako leto izberejo drugo barvo, v katero se oblečejo dobrodelni pohodniki. Letos bodo korakali v oranžnih majicah. 24 r /)}yr//// HUMANITARNOST 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 8. tradicionalna dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj Obarjada je tradicionalni projekt Lions kluba Ptuj, katerega idejni vodja je Slavko Visenjak. Gre za dogodek velikega dobrodelnega, kulinaričnega, karnevalskega in tudi družabnega pomena, ki se odvija v času pustovanja na Ptuju, na dvorišču ptujske kleti. Letos se je dogodka neformalno udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je pohvalil idejo o organizaciji takšne prireditve, poskusil pa se je tudi v delitvi obare. Bronja Habjanič Foto: Robert Polajžer Projekt obarjade je največji dobrodelni projekt Lions kluba v celem letu V kuhanju piščančje obare se vsako leto pomeri med petnajst in dvajset ekip, ki ob medsebojnem druženju kuhajo za dober namen. Razveseljivo je, da se dogodka vsako leto udeleži več članov prijateljskih Lions klubov iz Slovenije in tujine. V ospredju te prireditve ni tekmovalnost, pač pa dobrodelnost, a kljub temu se vsaka ekipa posebej potrudi, da bi bila njihova obara najboljša. Tri kilograme piščančjega mesa vsako leto podari Perutnina Ptuj, vse druge začimbe pa so skrivnost kuharskih mojstrov. Novinarska konferenca in najava obarjade 22. januarja je v vinskem hramu ptujske kleti potekala novinarska konferenca Lions kluba Ptuj, kjer so govorci predstavili že izvedene projekte in najavili svoj največji dobrodelni dogodek. »Minulo leto so Slovenijo, predvsem pa naš konec prizadele številne poplave. Mnogi so ostali brez vsega. Naša pomoč je bila tako namenjena tistim, ki so v poplavah izgubili svoje imetje. S pomočjo kluba iz Rožnika smo zbrali šest tisoč evrov gotovine in jih namenili tistim, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Kupili in tudi izposodili smo si izsuševalce vlage za poplavljene hiše. Že tradicionalno smo pred novim letom obdarovali socialno ogrožene družine,« je na novinarski konferenci povedal Simon Toplak, predsednik Lions kluba Ptuj. »Treba je poudariti, da brez sodelujočih ekip in donatorjev obarjade ne bi bilo, zato se vsem iskreno zahvaljujem za njihovo dobrosrčnost in pomoč,« je ob najavi obarjade poudaril Slavko Visenjak, vodja projekta. Projekt se izvaja s pomočjo Ptujske kleti Vinarstvo, d. o. o., PP Gostinstva, d. o. o., podjetja Albin Promotion, d. o. o., PPS Ptujske pekarne in slaščičarne, d. d., Zaščite Ptuj, d. o. o., Mega Marketinga, d. o. o., Plinarne Maribor, d. o. o., Suhe robe Pintar Anton, s. p., Design studia K, Kukovec Iztok, s. p., Javnih služb Ptuj, d. o. o., Davidovega hrama, d. o. o., in Turističnega društva občine Markovci. Letos je obaro kuhalo petnajst ekip: Perutnina Ptuj, d. d., Talum Kidričevo, d. d., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Špedicija Goja, d. o. o., Radio-Tednik, d. o. o., Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor, d. d., Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., Ilkos, d. o. o., VGP Drava Ptuj, d. d., Tenzor, d. o. o., Občina Markovci ter Rogina ograje, Hotel Botra in bar Bistro Zinka, ki so združili moči. »Obarjada daje kurentovanju še dodatno dimenzijo. Dobrodelnost znotraj karnevalsko-festivalskega dogodka je namreč tista, ki daje tej prireditvi še poseben pomen. Znotraj kurentovanja imamo še en dobrodelni projekt, ki ga organizira Leo klub, podmladek Lions kluba. Gre za likovno kolonijo Bejži čopič, kurent gre. Letošnje leto pa je še posebej slovesno, saj je ravno na soboto, 9. februarja, Ptuj obeležil 140. obletnico prve mestne pustne povorke,« pa je povedal Branko Brumen, ustanovni predsednik Lions kluba in vodja kurentovanja. Ekipa Mestne občine Ptuj s predsednikom Borutom Pahorjem. »VPtujski kleti kot članici Perutnine Ptuj smo ponosni in veseli, da vsako leto na našem dvorišču gostimo tako pomembno prireditev in s tem predvsem z vidika dobrodelnosti prispevamo svoj delež. Hkrati je dogodek prisrčno gastronomsko doživetje. Sama pi-ščančja obara, vino in vsa kulina-rika, ki se združijo, je za vsakega gurmana in za vsakega, ki uživa v tovrstnih doživetjih, enkratna priložnost, ki se zgodi samo enkrat v letu. Kot t. i. ikonsko vino se bo točil Haložan, najuspešnejše vino v Sloveniji,« pa je sodelujoče na dogodek povabil tudi Bojan Ko-bal, enolog ptujske vinske kleti in član kluba. Vsaka izmed sodelujočih ekip na dobrodelni obarjadi prispeva obvezno prijavnino, finančna sredstva pa se zbirajo tudi na sami prireditvi. Ključni namen prireditve je dobrodelni, vsako leto se zbere okrog 10.000 evrov, ki jih lionsi po svojem programu razdelijo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo (poplave, potresi, socialno ogrožene družine in posamezniki). Predsedniku države Borutu Pahorju podarili vino letnika njegovega rojstva Na dogodku je nastopilo več glasbenih skupin, ki so med sneženjem poskrbele, da so obiskovalci tudi zaplesali in ogreli svoje prezeble prste na rokah in nogah. Po dvorišču ptujske kleti so se spre- hodili tudi udeleženci prvega ptujskega mestnega korza s 14. princem karnevala Miroslavom Slo-dnjakom, vitezom Dornavskim. Med obiskovalce so tudi letos razdelili okrog dva tisoč porcij tople obare. Svojevrstno presenečenje je bil zagotovo obisk predsednika države Boruta Pahorja, ki je želel mimo protokola izkusiti vzdušje na obarjadi in nasploh utrip Ptuja v času pustovanja. Pred Mestno hišo ga je najprej pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan s kurenti, nato pa je v njihovem spremstvu obiskal še dobrodelni dogodek. Predsednik države je obiskal tudi ptujsko vinsko klet, kjer mu je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser podaril vino letnika njegovega rojstva, muškat otonel, letnik 1963. Zmagovalci - ekipa podjetja Ilkos Komisijo za ocenjevanje obar je tudi letos vodil Marko Volk, preostali člani pa so bili še Roman Glaser, Danilo Toplek, Brigita Selinšek, Vinko Mandl in Franc Ferčič kot izžrebani predstavnik ene izmed ekip. Že drugo leto zapored je najboljšo obaro skuhala ekipa podjetja Ilkos, drugo mesto sta si delili ekipi Zavarovalnice Maribor in Perutnine Ptuj, četrta je bila ekipa podjetja Talum. Vf/fV//f 25 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 HUMANITARNOST / ŠPORT Tradicionalni dobrodelni projekt Leo kluba Ptuj Leo klub Ptuj je podmladek Lions kluba Ptuj, ustanovljen je bil leta 2004 na pobudo tedanjega predsednika, dr. Aleša Gačnika. Aktivno v njem deluje okrog deset članov, ki pomagajo socialno ogroženim posameznikom in družinam. Tako lionsi kot leoti v okviru svojega poslanstva pomagajo tudi slepim in slabovidnim. V norčavem pustnem času so pod vodstvom predsednika kluba Vida Izlakarja tudi letos organizirali dobrodelno likovno kolonijo. Bronja Habjanič Foto: Črtomir Goznik Da dobrodelnost in pomoč sočloveku nista tuja tudi mladim, uspešno dokazujejo člani in članice Leo kluba. Svojemu prvemu večjemu projektu izpred devetih let, likovni koloniji, ki so jo poimenovali Bejži čopič, kurent gre, ostajajo zvesti že vsa leta v času pusta, ko njihovi starejši mentorji, člani Lions kluba, organizirajo Obarjado. Mladi leoti so s svojimi akcijami v minulih letih že pomagali Sožitju, Varni hiši, Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih ter številnim socialno ogroženim posameznikom. Dobrodelna dražba likovnih del v Mestnem gledališču Ptuj 7. februarja ob 18. uri so leoti v Mestnem gledališču Ptuj izvedli likovno kolonijo Bejži čopič, kurent gre, kjer so na dražbi prodajali dela mladih, še ne uveljavljenih Leo klub Ptuj je bil ustanovljen 28. junija 2004 z namenom, da prisluhne in pomaga ljudem, ki pomoč resnično potrebujejo. Njihova pomoč ni zgolj finančna in materialna podpora, ampak pomagajo tudi s prostovoljnim delom in prijazno besedo. V slovenski zvezi Leo klubov Distrikta 129 je aktivnih 20 klubov. Leoti so stari med 16 in 30 let ter tako kot njihovi mentorski Lions klubi prostovoljno pomagajo pomoči potrebnim, predvsem socialno ogroženim otrokom in mladostnikom. umetnikov pa tudi dela že uveljavljenih in tako zbirali denar za nakup elektronske lupe za slabovidnega učenca 9. razreda osnovne šole na Grajeni. Lupa omogoča Člani Leo kluba Ptuj so tudi tokrat s pomočjo likovne kolonije zbirali denar za dobrodelne namene. več oblik prikaza besedila in ima številne funkcije, ki lahko poenostavijo aktivnosti v osnovni in srednji šoli, na fakulteti, v službi in seveda vsakdanjem življenju. Cena lupe znaša 4.950,00 EUR. Starša sta zaposlena, a otroku lupe sama nista zmožna kupiti. Dražili so deset del, od tega devet likovnih in eno skulpturo. Brez slikarjev in slikark, ki so pripravljeni svoja dela podariti v dobrodelne namene, tudi letošnje kolonije ne bi bilo. Umetniška dela za 9. likovno kolonijo Bejži čopič, kurent gre so podarili: Doroteja Avguštin, Adelina Bombek, Matjaž Bornšek, Jože Foltin, Tina Gradišer, Aleksandra Hutinski, Metka Kidrič in Franc Simonič. Licitacijo je odlično, z izbiro pravih besed, ki so nagovarjale k nakupu in hkrati k dobrodelnosti, izpeljal Andrej Okreša. Prav vsa ponujena dela, ki so nastala v sklopu kolonije, so bila prodana, a letos žal za bistveno manjše zneske kot v minulih letih. Tako je bil končni izkupiček okrog 650 evrov. V Leo klubu vsako leto znova dokazujejo, da so med nami še mladi, ki jim je mar za sočloveka, ki vidijo tudi onstran svojih želja in potreb. V teh težkih časih, ki smo jim priča na vsakem koraku, je to še kako hvalevredno dejanje. Karlovac open 2013 Besedilo in foto: Franc Slodnjak Ekipa desetih ptujskih kikbo-ksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, se je v soboto, 9. februarja, udeležila mednarodnega turnirja Karlovac open na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 848 tekmovalcev iz 85 klubov iz desetih držav. Ptujčani, večina jih je nastopala v dveh kategorijah, vsi pa so tekmovali v disciplini point fighting, so tokrat na tekmovanje odpotovali oslabljeni, saj je večina prve ekipe ostala doma (Vindiš, Mlakar, Kaisersberger, Valenko, Korez, Kolednik); kljub temu so bili zelo Ptujčani v Karlovcu uspešni. Največji uspeh med Ptujčani sta dosegli Vito Čurin (mladinci do 69 kg) in Patrik Šulek (mlajši kadeti nad 47 kg) z osvojitvijo 1. mesta. Uspeh Ptujčanov je dopolnila Lara Vuzem Vajda z osvojitvijo 3. mesta (mlajše kadetinje do 32 kg). Vito Čurin je osvojil še 3. mesto med mladinci do 74 kg, Patrik Šulek pa je osvojil še 2. mesto med mlajšimi kadeti do 47 kg. Uspešen nastop je opravil tudi Timi Sitar z osvojitvijo 5. mesta (mlaj ši kadeti do 47 kg - 26 tekmovalcev, dve zmagi). Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, sodila pa sta tudi mednarodna sodnika s Ptuja Edvard Štegar in Milan Breg ter državni sodnik Aleš Skledar. 26 r /)}yr//// ZGODOVINA 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 v Prireditev Športnik leta 2012 MO Ptuj - najboljša Tadej in Mina V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila tradicionalna prireditev Športnik leta 2012 v Mestni občini Ptuj. Glavni nagradi sta prejela Tadej Toplak in Mina Markovič. David Breznik V moški konkurenci je bil vrstni red v izboru športnik leta naslednji: na tretjem mestu boksar Blaž Škrjanec, na drugem kajakaš na mirnih vodah Tilen Vidovič in na prvem mestu tajski boksar Tadej Toplak. V ženski konkurenci je bila tretja atletinja Veronika Domjan, druga kikboksarka Adriana Korez in prva športna plezalka Mina Markovič. Med ekipami je pri moških zmagal Boks klub Ptuj pred Namiznoteniškim klubom Ptuj in klubom tajskega boksa Foto: Črtomir Goznik Muay Thai Gym Ptuj. Najboljše rezultate v ženski konkurenci so med ekipami dosegle članice Rokometnega kluba Mercator Tenzor Ptuj pred Strelskim klubom Ptuj in Atletskim klubom Cestno podjetje Ptuj. Posebno čast so na prireditvi izkazali tudi prejemniku priznanja za življenjsko delo na področju športa Urošu Langerholcu. Med športniki invalidi sta bila nagrajena Tatjana Majcen Ljubič in Mitja Žalar. Za najboljša trenerja sta bila izbrana Matjaž Tomažin in Jernej Finšgar. Ob omenjenih nagrajencih so podelili nagrade še najboljši srednji šoli - Gimnaziji Ptuj, zaslužnim športnim delavcem, državnim prvakom in držav- ni reprezentantki. V kulturno-za-bavnem delu prireditve je igrala skupina Jazz band, medtem ko se je z dvema točkama predstavila Plesna šola Mambo. v v Sportno-humanitarna prireditev za pomoč SD Stojnci V organizaciji Medobčinske nogometne zveze Ptuj in Športne zveze Mestne občine Ptuj se je 3. februarja v športni dvorani Center dogajala športno-humanitar-no prireditev Pomoč po poplavah - Športno društvo Stojnci. Za obnovo tamkajšnjega športnega parka so zbrali 2500 evrov. Mateja Tomašič Namen prireditve je bil pomagati ŠD Stojnci, ki so jim jesenske poplave povzročile veliko škodo in praktično razdejale njihov športni park. Hkrati pa je bil to tudi finalni turnir triindvajsete zimske lige malega nogometa. V njem so se med seboj pomerile najboljše tri ekipe iz rednega dela tekmovanja: Športno društvo Rim, Klub ptujskih študentov in Nogometni klub Stojnci. V prvi tekmi finalnega dela sta se pomerili ekipi ŠD Rim in NK Stojnci, tekma se je končala z 1 : 0. V drugi tekmi sta si nasproti stali ekipi KPŠ-ja in Stojncev, tekma pa se je končala s 5 : 2. Zadnja tekma je potekala med ŠD Rim in Klubom ptujskih študentov in določila zmagovalca. Rezultat je bil 3 : 3, glede na točkovno prednost po rednem delu pa je naslov prvakov pripadel ŠD Foto: Črtomir Goznik Rimu, za katerega so nastopili Žiga Zupanič, Marko Vogrinc, Matej Gajser, Robert Železnik, Klemen Širec, Vojko Tominc, Marko Pislak, Tomaž Gajser in David Škrabl. Medobčinska nogometna zveza Ptuj je izvedla tudi tekmovanje v veteranski ligi, kjer je zmagal Klub malega nogometa Poetovio. Na zaključni prireditvi sta priznanje dobila tudi najboljša strelca po ligaškem delu, pri članih Rok Mulej z dvanajstimi zadetki in pri veteranih Maks Mohorko s sedemnajstimi zadetki. V okviru športno-humanitarne prireditve so v revijalnih tekmah sodelovale ekipe Football club Ptuj, Kenguru, Makole, Hajdoše, Podlehnik, Hajdina, Ormož, Mar-kovci, Središče ob Dravi, Bukovci, Videm, Drava, Podvinci, Ge- Nogometaši ŠD Rim - zmagovalna ekipa zimske lige malega nogometa. rečja vas, Klub malega nogometa Poetovio, KMN Majolka, KMN Tomaž Luxuris, MNZ Ptuj, Občina Markovci in Športni novinarji. Nogometaši, gledalci in organizatorja MNZ Ptuj in ŠZ Ptuj so ves čas trajanja prireditve zbirali denar za obnovo športnega parka v Stojncih in do zaključka prireditve zbrali 2500 evrov. »Zahvaljujem se za to izkazano gesto in predvsem za zbran denar. Dober občutek je, ko vidiš, da v nesreči ne ostaneš sam. Čaka nas še veliko dela, da saniramo posledice, ki so nastale po lanskoletnih poplavah pri nas na nogometnem igrišču v Stojncih. Ta športno-humanitarno prireditev in zbrana sredstva so eden izmed kamenčkov v celotnem mozaiku na poti do obnovitve našega športnega parka, za katerega upam, da nam ga bo čim hitreje tudi uspelo obnoviti,« je ob koncu prireditve povedal predsednik Nogometnega kluba Stojnci Miran Kolarič. Vf/fV//f 27 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 ŠPORT / OBVESTILA Kikboks - evropski pokal Luka Vindiš, Simon Kaisersberger in Lara Vuzem Vajda zmagovalci Ekipa ptujskih kikboksarjev je na prvem pomembnem tekmovanju v letu 2013 dosegla izreden uspeh. Na Golden Glovu, ki je potekal v soboto in nedeljo, 19. in 20. januarja, so osvojili tri prva mesta, eno drugo in dve tretji mesti. Tekmovanje, ki je potekalo v kraju Mareno di Piave v Italiji, je imelo tokrat prvič rang evropskega pokala, kar je še toliko večji uspeh. Za ekipo Ptuja so tokrat tekmovali Luka Vindiš, Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Nina in Dejan Duh, Lara Vuzem Vajda, Simon Kaisersberger, Vito Čurin in Tadej Valenko. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1000 tekmovalcev iz 115 klubov iz sedemnajstih držav. Besedilo in foto: Franc Slodnjak Ptujčani se tokrat vračajo z odličnimi rezultati. Luka Vindiš (člani nad 80 kg - do zelenega pasu), Simon Kaisersberger (člani do 70 kg - do zelenega pasu) in Lara Vuzem Vajda (kadetinje do 37 kg) so postali prvaki, Vito Čurin (člani do 70 kg - do zelenega pasu) je postal viceprvak, Timi Sitar (kadeti do 42 kg) in Patrik Šulek (kadeti nad 47 kg) pa sta osvojila 3. mesto. Vsi Ptujčani so tekmovali v disciplini point fighting (semi kontakt). Rezultati: Luka Vindiš je v kategoriji nad 80 kg do finala premagal tri na- sprotnike. V finalu je po odlični borbi premagal Matia Betola iz Italije in osvojil 1. mesto. Za nagrado je dobil velik pokal in zlate rokavice, ki jih prejmejo zmagovalci po posameznih kategorijah, in denarno nagrado. Simon Kaisersberger je v kategoriji do 70 kg prav tako kot Luka do finala premagal tri nasprotnike. Vito Čurin je v isti kategoriji prav tako premagal tri nasprotnike do finala. V finalu se je torej zgodil ptujski obračun, ki ga je dobil Simon ter osvojil 1. mesto, Vito pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom. ZA $PORT V Športne prireditve v MARCU ŠPORTNA DVORANA CENTER Sobota, 2. 3. Rokomet: RK Drava Ptuj - Nova Gorica, člani, prvenstvena tekma Sobota, 16. 3. Rokomet: RK Drava Ptuj - Loka, člani, prvenstvena tekma Sobota, 23., nedelja, 24. 3. Judo: Judo klub Drava, Pokal Ptuja ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Sobota, 9. 3. 15.30-20.00 Namizni tenis: NTK Ptuj - Krka I, člani (1. SNTL) ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE Sobota, 2. 3. 16.30-18.00 20.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Mislinja, članice Košarka: KK Ptuj - Ilirija Ljubljana, člani, prvenstvena tekma Sobota, 9. 3. 16.30-18.00 Odbojka: ŽOK AS Prstec Ptuj - Zreče, članice Sobota, 23. 3. Plezanje: Plezalni klub 6b Lara Vuzem Vajda je v Italiji presenetila vse in osvojila 1. mesto. V polfinalu je premagala Sabrin iz Italije, v finalu pa Jano Gregorič iz Nove Gorice ter se veselila pokala in rokavic. Uspeh Ptujčanov sta dopolnila Timi Sitar in Patrik Šulek z osvojitvijo 3. mesta. Timi je premagal tekmovalca iz Italije in tekmovalce iz Madžarske, v polfinalu pa je izgubil proti Sebastjanu Lazarju iz Izole. Patrik je premagal Italijana, izgubil pa proti kasnejšemu zmagovalcu Tadeju Kolandru iz Zagorja. Drugi naši tekmovalci niso posegli po mestih med prvimi štiri- mi, vendar so se odlično borili ter tudi dosegali posamezne zmage. Z nastopi tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj je zelo zadovoljen trener Vladimir Sitar, ki jih je spremljal v Italiji. Konkurenca je bila velika in vsi naši tekmovalci so dobili težke nasprotnike ter prikazali kakovostne in dobre borbe. Na tekmovanju je sodil tudi mednarodni sodnik s Ptuja Edvard Štegar. Tekmovanje je bilo dober test za naše tekmovalce in je dalo možnost trenerju ptujske ekipe, da glede na pokazano načrtuje nadaljnje priprave naših tekmovalcev. Lara Vuzem Vajda na zmagovalnih stopničkah OBVESTILO Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2013 Obveščamo vas, da bo v marcu v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, ki je priloga medija Ptujčan, objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2013. Razpis bo razdeljen v več samostojnih sklopov. Predmet razpisa bo sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso zajeti v programih drugih javnih razpisov Mestne občine Ptuj, in sicer: preventivni programi varovanja in krepitve zdravja, mednarodni nastopi in predstavitve, druge splošne in posebne prireditve, dogodki in projekti, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Mestne občine Ptuj. Klavdija Petek, predsednica komisije 28 r /)}//r//// PRIREDITVENI VODNIK 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 PROGRAM MAREC mpP MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si 2. marec Sobota ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Miška kaško kuhala, gostuje Gledališče Zapik Ljubljana 4. marec Ponedeljek ob 19.30 za izven Peter Tunini: Jožef in Marija, produkcija Mestnega gledališča Ptuj 9. marec Sobota ob 10.00 za izven Sten Vilar - gledališko animacijsko srečanje Skupaj lažje rastemo - predstavitev knjige na poseben način 15. marec Petek ob 19.30 za izven Srednjeveški stavbar: otvoritev razstave Kulturno-umetniškega društva Jaga baba Ptuj 16. marec Sobota ob 19.30 za izven Miha Nemec, Nejc Valenti: Life®anti, Gledališče Glej, SNG Nova Gorica, KD TNK in VŠU Nova Gorica 21. marec Četrtek ob 9.30 za šole in izven Brata Grimm: Rdeča kapica, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev 25. marec Ponedeljek ob 19.30 za izven Peter Turrini: Jožef in Marija (ob materinskem dnevu), produkcija Mestnega gledališča Ptuj 27. marec Sreda ob 9.30 za šole in izven rokgre: Pika, kje je tvoja nogavica, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Cezam Ruše PROGRAM ZA MAREC Petek, 1. marec, 21:00, CID Ptuj Grehi in orehi Koncert akustičnega tria Skupino sestavljajo trije odlični glasbeniki, ki so vsak na svojem področju v preteklosti že dosegali zavidljive glasbene uspehe: na kontrabasu Marko Horvat, vokalist Robert Feguš ter Damir Ovčar na bobnih. Čaka nas raznolik repertoar: od popa in rocka čez jazz in klasiko do zimzelenih melodij. Vstopnine ni. Sobota, 2., 9., 16. in 23. marec, 16:00, CID Ptuj Začetni tečaj krojenja in šivanja Tečaj, namenjen popolnim začetnikom in tistim, ki želijo izpopolniti svoje začetno znanje Na tečaju se bomo naučili narisati osnovni kroj za krilo ter spoznali spretnosti, kot so izdelava žepa, zadrge, pasu, ročno robljenje, vstavljanje podloge ... Seznanili se bomo s funkcijami in delovanjem šivalnega stroja, različnimi šivi in tehnikami šivanja. 20-urni tečaj bo potekal ob sobotnih popoldnevih. Kotizacija: 90,00 EUR. Tečaj vodi Anja Milošič. Petek, 8. marec, 18:00, Mestni kino Ptuj Dan žena: Ljubezen (Amour) Za gledalke brezplačna projekcija vrhunskega filma ob dnevu žena Georges in Anne sta osemdesetletna upokojena učitelja glasbe, ki živita zadovoljno in umirjeno življenje. Nekega dne Anne zadene kap in njeno stanje se hitro slabša. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde še pred zadnjo preizkušnjo. Ljubezen - zaslužena druga zlata palma za Michaela Hanekeja - je briljantno odigran in mojstrsko zrežiran intimen komorni film o moči ljubezni vpričo smrti. Te najnovejše stvaritve avstrijskega avtorja, ki so jo mnogi razglasili za mojstrovino in film leta, nikakor ne smete zamuditi. Sobota, 9. marec, 10:00, Mestni kino Ptuj Kino vrtiček: Žabe in paglavci & Pomladne žabice □ma Filmska ustvarjalnica in igralnica Šestletni Max čez noč ostane pri babici na deželi in bratu obljubi, da bo našel žabji mrest, zato se s prijateljico odpravi na potep po prebujajoči se naravi. Svež film z veselo in preprosto zgodbo obuja otroško čudenje naravi, igrivost in pripetljaje prvih prijateljstev Zgodbo spremljajo razigrane otroške pesmi in čudovite podobe najrazličnejših živali. Vstopnice (3 EUR) so že v predprodaji na blagajni kina. Petek, 15. marec, 19:00, CID Puj Prebudi mistično v sebi Razstava del fotografskega natečaja Fotografski natečaj "Prebudi mistično v sebi" je mladim fotografom ponudil priložnost skozi fotografski objektiv izraziti bogato etnografsko tradicijo Ptuja. Med 53. Kurentovanjem so obiskovali osrednje prireditve ter se udeleževali delavnic, ki sta jih vodila Stojan Kerbler, mojster fotografije, in Suzana Lovrenko. Natečaj se zaključuje s fotografsko razstavo, ki prikazuje sedem različnih pogledov na prenos etnografske tradicije na mlade in uresničuje projekt "Mladi v ArtFest akciji". Vstopnine ni. Petek, 22. marec, 20:00, CID Ptuj Hongkong, Macao in Tajvan Potopisno predavanje Anje Cuznar Skupaj se bomo podali na odkrivanje treh držav, Hongkonga, Macaa in Tajvana, ki so bile v preteklosti tesno povezane s Kitajsko. Dotaknili se bomo tudi geografskih posebnosti nekdanjih azijskih kolonij, ki ponujajo številne privlačne motive za ljubitelje fotografije. Vstopnine ni. Sobota, 30. marec, 22:00, CID Ptuj Velika metal sobota Veliki koncert štirih metal skupin Z nami bodo skupine Vulvathrone, Dead Dildo Drome, Inmate in Heretic. Inmate imajo v celotni zgodovini svojega delovanja za seboj že več kot 70 koncertov po celi Sloveniji in tudi tujini. Dead Dildo Drome združuje člane, ki prihajajo iz nekaterih uveljavljenih domačih zasedb, kot so Leaf fat, God scard in Language of thought hypotesis. Prekmursko-ptujski romantični death metalci Vulvathrone sodijo med pionirje pornogrinda na slovenskih tleh. Glasba benda Heretic pa govori o izkušnjah v življenju, socialni situaciji in konstantnem boju za svobodo in človekove pravice. Vstopnine ni. V marcu se začenjajo tudi novi tečaji: angleški klub - konverzacijski tečaj angleškega jezika, novinarska delavnica in tečaj fotografije. Še vedno sprejemamo prijave! Več informacij na spletni strani CID-a: www.cid.si. S sporeda Mestnega kina Ptuj Četrtek, 28. februar Petek, 15., sobota, 16., in nedelja, 19.00: 360 - art 17. marec 16.00: Brez nadzora staršev - dru- Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. žinski marec 18.00: Zadnji obhod - pop 16.00: Ledeni zmaj - družinski 20.00: Nemogoče - art 18.00: 360 - art 20.00: Pijevo življenje - art Četrtek, 21. marec Četrtek, 7. marec 19.00: Kraljevska afera - art 19.00: Misija Argo - art Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. marec Sobota, 9. marec 16.00: Lovca na čarovnice - pop 10.00: Žabe in paglavci & Pomladne 18.00: Angelski delež - art žabice (Kino vrtiček) 20.00: Kraljevska afera - art Petek, 8., sobota, 9., in nedelja, 10. Četrtek, 28. marec marec 19.00: Django brez okovov - art 16.00: Pet legend - družinski 18.00: Ljubezen - art (v petek, 8. Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, marca, je ogled filma za gledalke 31. marec brezplačen) 16.00: Kauwboy - družinski 20.30: Misija Argo - art 18.00: Nateg in pol - pop 20.00: Django brez okovov - art Četrtek, 14. marec 19.00: Nemogoče - art Podrobnosti na www.kinoptuj.si. Vf/fV//f 29 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 RETROSPEKTIVA PRIREDITVE V času kurentovanja je potekal enodnevni strokovni simpozij z naslovom Srečanje kulturne dediščine Slovenije - preučevanje nesnovne kulturne dediščine na primeru pustnih šeg. Namen posvetovanja je ohranjanje zanimanja za živo kulturno dediščino vseh vrst in Unescovo varovanje nesnovne dediščine. »Kurentovanje je najbolj množična prireditev pri nas, na kateri sodelujejo tvorci žive dediščine in so dobra osnova, da postane simbolično in kasneje tudi realno duhovno in materialno središče slovenske žive dediščine,« je med drugim poudaril dr. Jurij Fikfak iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je tudi vodil srečanje, na katerem so delili izkušnje člani programskega odbora v imenu strokovnih institucij ter nosilci in tvorci kulturne dediščine. Obhodi kurentov so že vpisani v nacionalni register žive kulturne dediščine. Za nominacijo za Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pa bo potreben koordinator, ki bo vse nosilce popisal (popis za zdaj na enem mestu še ne obstaja). Največje mednarodno karnevalsko srečanje vrtcev v Sloveniji je tudi letos privabilo 53 skupin večina iz Slovenije pa tudi iz sosednje Hrvaške. Namen srečanja je predvsem prenašanje pustne tradicije in karnevalskega duha na prihodnje najmlajše generacije. Malčki so se sprehodili po mestnih ulicah, zarajali na trgu pred Mestno hišo in nadaljevali pustno rajanje v karnevalski dvorani. Pozornost več kot 10.000 obiskovalcev na otvoritveni povorki so pritegnili tudi skupina Mečkarji - medvedi iz Prilepa v Makedoniji (na fotografiji), divji prašiči iz Belgije, krampusi iz Avstrije, folklorni tulski ansambel iz Rusije, Džolomari iz Kavadarcev (Makedonija), Svetomartinski krampusi, Larfa, Čaplje i snehe, vse tri omenjene skupine prihajajo iz Hrvaške. 53. mednarodna pustna in karnevalska povorka Karneval fest, ki je potekala v nedeljo, 10. februarja, je ponovno dokazala, da gre za največjo pustno-karnevalsko prireditev v Sloveniji in širši regiji. Nastopilo je 99 pustnih skupin z več kot 4.000 udeleženci iz enajstih držav, poleg Slovenije še iz Belgije, BiH, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Rusije in Srbije. Na fotografiji so tradicionalne maske iz Bolgarije, kožuharji Strachevata iz Razloga. Na fotografiji sta udeleženca tulskega folklornega ansambla iz Rusije, ki sta tako kot nekateri drugi tuji pustni liki gostovala tudi drugod po Sloveniji na pustnih sprevodih in fašenkih. Po besedah Branka Brumna, predsednika organizacijskega odbora Kurentovanje 2013 in podpredsednika združenja evropskih karnevalskih mest FECC, sta gostovanje in izmenjava med mesti glavno poslanstvo omenjenega združenja. Foto: Črtomir Goznik 30 Vf/rf/zt RETROSPEKTIVA PRIREDITVE 28. FEBRUAR / SVEČAN 2013 Na fotografiji je skupina Kraljestvo kober iz Makedonije, natančneje iz Strumice. Omeniti še moramo, da je župan dr. Štefan Čelan že tradicionalno v poročni dvorani v Mestni hiši na pustno nedeljo sprejel goste; med drugim so se sprejema udeležili podpredsednik DZ RS Jakob Presečnik, poslanca DZ RS Alenka Bratušek in Darko Jazbec, drugi državni in lokalni politiki (teh je bilo letos zaradi razmer na politični sceni v Sloveniji bistveno manj kot prejšnja leta), veleposlaniki oz. predstavniki veleposlaništev drugih držav v Republiki Sloveniji (Slovaške, Turčije, Danske in Rusije), delegaciji iz Burghausna in Ohrida - s Ptujem pobratenih mest, predsedniki tujih Federacij evropskih karnevalskih mest (FECC) in podpredsedniki slovenskih Federacij evropskih karnevalskih mest (FECC) ter predstavniki tujih pustnih skupin, ki so nastopili na pustni procesiji. Strokovna komisija je izbrala in nagradila 10 najlepših skupin, ki so nastopile na 53. mednarodni pustni in karnevalski povorki: 1. mesto Fantazija - KUD Maska Stojnci (na fotografiji); 2. Vesoljci - pustna skupina Bukovci; 3. Asterix in Obelix - KTD Klopotec Soviče - Dravci; 4. Mravljice - TD Sodinci; 5. Papige - KED Juršinci; 6. Hobotnica - Mala vas; 7. Dvorski norčki Spuhlja; 8. Dravske deklice in škratje - Siget Stojnci; 9. Kostevska šnajdarija - Društvo ustvarjalcev Kostel ter na 10. mestu Človek ne jezi se - KUD Sobetinci. hotels&resorjs Terme Ptuj Vabljeni v Terme Ptuj Primusove vinske zgodbe 8.3. Vina z Gomile-P & F 22.3. Kras : Štajerska (Vinakras, Frešer, Rebernišek) 12.4. Svečani zaključek Primusovih vinskih zgodb Moški plesno erotični nastop s skupino Total Knockout Sobota, 9.3. ob 20. uri, v Klubu Gemina XIII. Erotične plesne koreografije, topless strežba postavnih fantov... Vstopnice v predprodaji 7 €, na dan dogodka 9 €. 11 H' H i '■J^1 wafl üj Nasmejte se z nami... 11.3. ob 19. uri stand up TADEJA TOŠA 25.3. ob 19. uri monokomedija FOTR - Lado Bizovičar Varstvo otrok zagotovljeno. Vstopnice 15 € po osebi. Termalni Park DRUŽINE: od 4.3. do 29.3. družinske vstopnice že od 25 € dalje. UPOKOJENCI: do 22.4. vsak ponedeljek dopoldan kopanje in malica samo 9,50 € po osebi MASAŽE: v marcu in aprilu 20% popusta na delno klasično masažo ali klasično masažo celega telesa. Vse cene vključujejo DDV. Grand Hotel Primus ^^ A / popust za kopanje v bezenih J I 1UA Vespasianus ™ „ j w / 0 od ponedeljka do četrtka (4ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj • Kupon je veljaven do 30.4.2013. Valens Augusta wellness - Imperium v Grand Hotelu Primus: v marcu in aprilu 20% popusta na katerokoli storitev iz wellness ponudbe (Velja od ned.-čet.). Obvezna rezervacija termina: 02 7494 150, wellness@terme-ptuj.si Terme Ptuj, Pot v Toplice 9, 2251 Ptuj T: 02 74 94 506, F: 02 74 94 523 E: hotel.primus@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Vf/fV//f 31 Termalni Park ^^ A / popust na celodnevno vstopnico od ^ I 1UA ponedeljka do četrtka. Cena vstopnice ™ „ J w /Q s popustom: odrasli 10,5 €, otroci 7,7 €. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za 1 vstopnico. Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj • Kupon je veljaven do 30.4.2013. Vse fotografije in filme o V. rimskih igrah si oglejte na www.rimskeigre.si. Vabljeni na otroške rimske kreativne delavnice - prijavnice na internetnih straneh. OBlSClTE NAS \fi PE LJUBLJANA, PE ŠKOFJA LOKA, PE MARIBOR i PTUJ, PE NOVA GDRICA Hausmartl OKNA \£?fc VRATA - SENČILA^^ ^— j Alpstemer fcrfT I MODRA ŠTEVILKA P*emM