0lcStcCQ omovi m /M« A VMl BT" {H /M. •,• ___ KZ' BNB W AM€»ICAN IN SPIRIT fOR6!6W IN LANGUA&6 ONU National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1964 SLOV€NIAN MORNING N6WSPAPGR ŠTEV. LXII — VOL. LXII Sfcanak m pogovarja iWaskingkHHHR prsko tekoiR? kofifaresics! ^bednik Kambodže zah-^va i a m s t v c Amerike, iajske in Južnega Vietna-za nevtralne3t in nedo-takijivost svoje države. ^ NIL. Kambodža. — Ka-nenavadni so odnosi med ^ttii in Kambodžo, priča dogo-.°K’ 'ki se je pripetil časnikar-^erri v Kambodži. Princ Siha-‘ uni hotel sprejeti našega po-^.an'ka,'ki je akreditiran pri s^ern> pač pa je povabil na ti-;,?v^0 konferenco časnikarje z ' .n'IT1 namenom, naj preko N'h listov povedo ameriški ‘ad’- kaj misli o njej. ^ ,lhanUk je iz°i v naiboli v avil je, da sta ameriška karn'ks Tajska in Južni riv srtlrtna sovražnika njegove a^ele in Noti grobovi Frank Urankar V St. Alexis bolnici je preminul Frank Urankar, star 69 let, stanujoč na 3975 E. 71 St. Tu-|^ja§a p«nii »«ec s lete »;•»« »s2S. PREDSEDNIK L JOHNSON Inm is napredek diplomacija bo si'adi kaj zapušča soprogo Jennie, roj. j Cerar, doma iz vasi Krajno brdo pri Krašnji na Gorenjskem, si-j na Franka, hčeri Jean in Frances Tieber. 3 vnuke, sestro Jen-j nie Zaubl (v Fontani, Calif.) !za za napredek bo 13. marca ter več drugih sorodnikov. Brat'stara tri leta. Predsednik John-Joseph je umrl pred par leti. j son bo za to priliko poklical iz Po poklicu je bil čevljar in je i Latinske Amerike vse nase po-vodil svojo popravljalnico na E. slanike, da jim na skupni seji marca obravnavala m precenjevala odnosa z Latinsko Ameriko. WASHINGTON, D.C. — Zve-13 E VRNIL ¥ WASHINGTON skušal naslikati temni barvi. za-Viet- že dru2 da Kambodži ne ka-(js . -gega kot umreti pod u-“cbeh smrtnih sovražni-je Pa iskati pomoč drug- jvjp 0 !e v Peipingu. Ako se A-ka. Tajska in Južni Viet-d.m hočejo pobotati s Kambo- d ’ P°tem morajo najkasneje nn ,v°nca marca priti na poseb-k konfe: renco z njim, kjer jim stavil sledeče po- ’^dianuk goje; ho jamstvo dobil, bo '£rrI rdečim gverilcem meje morajo nevtralnost n.^rbnati torit°V-e dr^ave- Morajo priznati 2e;^10r^a^no nedotakljivost na s5n iGvidu, ki mora biti podpise-* Vse'h štirih udeležencev skg31^9’ 1:0 ie Amerike, Taj-bn.;'.’ J2nega Vietnama in Kam-ko^'.. Mednarodna kontrolna lao.mja’ ki sedai Posluje v W -ora postaviti na mejah kj j Posebne kontrolorje, v j °v 3 Pazili, da rdeči gverilci d0,hi!!r!?m Vietnamu ne dobo k;arri^a ;^v n ob en e pomoči preko alska Ako bodo Amerika, te °bvi Gzal. a m Južni Vietnam spre-P°'goje, se bo Sibanuik da n T' da bo ostal nevtralen, bega ° dovolil ne prevoza voj-kovv,, rnaterijala ne premikanje »i vSStifnft gverilcev v Jož-»ob, šib ste -oen ,nam.in da ne bo dovMil tranc 1 Vojaških oporišč v no- Sih ! svo;ie dežele- Pet ponpki3'e °b tei Priliki zo-, ovil grožnje, da se bo v orml na kitajske kemuni- ^Za Pomoč. biSo državnem tajništvu bij^ l|Z Kambodže od hhVj .e' ^ so samo, da so zani-Pa snmi.Vp<>'tevania vredni, da o° Griem še nejasni in da bi l • j __d_________ kuk dobra ako bi jih Siba- 72 St., potem na E. 200 St. in nazadnje na svojem domu. Rojen je bil v Vodicah pri Moravčah na Gorenjskem, kjer zapušča brata Petra in Lojzeta ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 44 let in je bil član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v sredo ob desetih dopoldne iz Jbs. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Lakevievv pokopališče. Uršula Tekalec Po dolgi bolezni je preminula Uršula Tekalec, poprej Koščak, stara 75 let, stanujoča na 1222 E. 172 St. Soprog Anton je umrl leta 1961. Pokojna je bila mačeha Angelyane Mylen in Josepha ter prijateljica družine Josepha Marzlikar. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla. Frank Smrekar V Jacksonvillu v Floridi se je., pri padcu z drevesa smrtno ponesrečil Frank Smrekar, ki je dolgo živel na E. 78 St. in Union Avenue v Newburgu, kjer je imel gasolinsko postajo. Pogreb bo jutri v Floridi. Pokojni je zapustil ženo Josephi-no. roj. Novak, sina Franka, ičer Josephino Košak, brata Antona v Jclietu, III., v starem kraju pa dva brata in eno sestro. Doma je bil iz Primskove-ga pri Litiji, od koder je prišel Ameriko pred 57 leti. Agnes Pierman V soboto je umrla v Broed-field Manor zavetišču Agnes Pierman, roj. Laurich. z 295 E. 260 St., preje z 1157 E. 71 St., doma v Laščah v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko pred 62 leti. Pokojna je bila članica Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Mož Jakob ji je umrl 1. 1955 zapustila pa je sinove Josepha, Jacoba, Franka, Stapleya in Henryja, hčeri Josephino Perko in Ann Hopkins, /vnuke in pravnuke. Pogreb bo iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda jutri ob 8.30 v ceirkev sv. Vida, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato pa na Kalvarijo. ------o------ ^^Podrobnejše razložil, je poa?Ukova izjava se odliku' Ojop a em’ da ie stvarna in da SedaniT ni .ponovil tistih d°- jeiftuV. Pogojev, ki niso spre-1 Za našo administracijo letT fie,vil° 'k lii J°no 1928 V bilijonov. onj na svetu je od ko j*b je bilo 114 mi-padlo J e do leta 1950 na V remenski pravi: trerok LIMBURG, Nem. — Tu se je pretekli teden začela razprava preti dr. Hansu Hefelmannu, . . , edinemu preostalemu obtožen- V petek in soboto j:e bil predsednik L. B. Johnson cu umora okoli 200,000 umcbol-i Iz Clevelanda: » in okolice razloži svoje poglede na našo politiko v Latinski Ameriki. Pri tem ne bo zamujal časa. da bi kadil Zvezi in njenim uspehom, ki so zelo pičli, bo rajše povedal svojo sodbo o njej. Johnson je že takrat, ko je bil podpredsednik, gledal skeptično ne na idejo, ampak na način, kako jo je hotela Kennedv-jeva administracija uresničiti. Zdelo se mu je, da je v idejo nasutih preveč ciljev, da je financiranje posameznih načrtov preohlapno, da v Latinski Ameriki še ni pravega razumevanja za ves načrt. Njegov strah se je uresničil. Svoje obveznosti je dejansko izpolnjevala samo naša dežela, republike Latinske Amerike pa niso hotele misliti na žrtve, ki so se nanje obveza-!e tekem raznih pogajanj. Johnson misli torej dati Zvezi novo vsebino in tudi novo "aktiko in nanjo vezati naše sodelovanje in naše podpore. Na republike Latinske Amerike bo padla odgovornost, sko ne bodo hotele vpoštevati naših predlogov, kar bi pomenilo, da bo Zveza zaspala. Naši poslaniki bodo takrat ’meli priliko, da se seznanijo s stališčem, ki ga ima naše državno tajništvo do raznih problemov. ki se tičejo Latinske Amerike. Dana jim bo tudi možnost, da pridejo do stikov z Organizacijo ameriških držav, odnosno z njeno upravo. Ob tej priliki bo imel svojo prvo sejo tudi Medameriški odbor, ki naj od sedaj napi-ej vodi Zvezo za napredek. Odbor bo imel tudi prililko, da izve od predsednika Johnsona, kaj misli o Latinski Ameriki, in da se posvetuje z ameriškimi poslaniki, kar jih je v Latinski Ameriki. Ois-En-lal v F&kfsfaisi Rubensove sliko so vrnili na njeno staro mesto BRUXELLES, Belg. — Oblasti so pretekli teden našle ukradeno sliko Rubensa, cenjeno na okoli milijon dolarjev, v stanovanju stare matere 19 let starega Andreja Beugniesa, ko je ta zahteval za njo $17,000 odkupnine. Slika je bila nepoškodovana. Fant je dejal, da se je za vlom v muzej in za krajo svetovno-znane umetnine odločil ob poslušanju radijskega poročila o kraji’dragocenih slik. KARAČI, Pak. — Predsednik vlade rdeče Kitajske ču-En-laj je pretekli torek prišel iz Burme, kjer je bi! na uradnem obisku, na osemdnevni uradni o-bisk in razgovore z vodniki Pakistana. Bil je povsod prijatelj- nih in drugih za življenje nesposobnih ljudi v Hitlerjevi Nemčiji. Glavni obtoženec dr. Werner Heyde, ki' naj bi bil kriv smrti okoli 100,000 takih revežev, se je v ječi obesil, njegov pomečnik dr. Friedrich Tillman, obtežen umora kakih 70,000, pa ja napravil samomor s tem, da je skočil iz 8 nadstropij visokega poslopja v Koelnu. Nacisti so bili mnenja, da se z? neozdravljive in ;za življenje nesposobne ne izplača skrbeti, da njihovo življenje “lahko škodi” rasni čistosti in zdravju ter je zato boljše za nje in za skupnost, da se jih na miren način spravi s sveta. V okviru take “sladke smrti” (euthanasia) so nacisti pomorili okoli 200,000 svojih lastnih bolnih rojakov. Dr. Hans Hefelmann je tekom razprave odločno zanika-val, da bi bil član SS, priznal pa je, da je stopil v nacistično stranko, že 1. 1931. Pri pomoru neozdravljivo bolnih, urnobol-nih in pohabljenih j.e sodeloval, ker je v načelu' odobraval “usmrtitev iz usmiljenja”. v SmlaF&fJio % Kaifis imi Isžks izbire GVANTANAMO. — Uprava vojaškega oporišča na Gvanta-namo je sporočila kubanskim delavcem, ki so tu zaposleni, stanujejo pa zunaj, da se morajo preseliti na ozemlje oporišča, ako hočejo biti še naprej zaposleni. Takih delavcev je o-kcli 2,500 in ti stojijo sedaj pred težko odločitvijo, kaj naj napravijo. Uprava misli, da večina med njimi ne bo hotela stanovati stalno v oporišču. Postopek naše uprave je na videz krut in brezobziren, toda potreben. Uprava se namreč boji, da bo Castro nekega dne prepovedal delavcem, da bi hodi!! na delo na postojanko, kar bi spravilo našo upravo v veliko zadrego. Med delavci je namreč dosti takih, ki so postali pravi strokovnjaki v svojem delu, ki bi uprava zanje le težko dobila preko noči sposoben nadomestek. Tako bo Castrova zaletelost zopet spravila par tisoč delavcev ob kruh. Kar je pri tem dobro, je dejstvo, da se delavci dobro zavedajo, zakaj je nastala talka nevarnost za njihov kruh, in temu primerno zabavljajo na Castra, seveda Seja— skupaj s predsednikom Mateosom iz v Los Angelesu m v Palm Springs v Kahtor- ob dveh pop.oldne sejo v SDD niji, včeraj se je predsednik Johnson vrnil v na prince Avenue. Kdor še ni glavno mesto. Pričakujejo, da bo te dni poslal ;pristopil, je vabljen, da to stori, kongresu svoj načrt “vojne proti revščini”. Pride naj na sejo in se zglasi WASHINGTON. D.C. — Predsednik Združenih držav Lyndon B. Johnson je bil v petek, soboto in nedeljo v Kaliforniji, kjer se je v petek sestal s predsednikom Mehike Adolfom Lopezom Mateosom. V prijateljskem razpoloženju sta se posvetovala in razpravljala o vseh vprašanjih, ki zadevajo obe deželi, zlasti o vprašanju mehiških farmarskih delavcev, ki hodijo delat v Združene države, ter o vodi reke Colorado, ki prinaša s svojim tokom v Mehiko toliko soli, da je za namakanje polj skoraj neuporabna, Govorila sta tudi o vprašanjih mednarodne politike, kot so Kuba, Panama in obisk predsednika De Gaulla v Me-hiki letošnjo pomlad. Obisk mehiškega vodnika je ,'al vodnikom obeh sosednjih .■'ožel priložnost za prijateljsko reševanje vseh medsebojnih vprašanj. Ti obiski so poštah skoraj nekaj rednega vsaki dve toti. Od njih ne pričakujejo no-oenih velikih odločitev, ampak v glavnem vzdrževanje dobrega sosedstva. Predsednik Mehike je predložil, naj bi Združene države vprašanje Kube spravile pred Združene narode, kar pa Wash-ingtonu ni posebno všeč. Ponudil je svoje posredovanje v reševanju spora s Panamo, ki naj bi -e rešil s kompromisom zadovoljiv'© za obe strani. Tudi v. tem pogledu iz poročila c razgovorih ni mogoče sklepati na kaj stvarnega. Predsednik Johnson se je v nedeljo udeležil s svojo ženo službe božje v episkopalni cerkvi sv. Pavla v Palm Springs, popoldne pa se je z jet letaiom vrnil v Washington. Pričakujejo, da bo predsednik še ta teden predložil Kongresu načrt svoje “vojne proti revščini” in nemara tudi predlog za pomeč tujini. Pred koncem tedna mu bo kongres predložil v podpis odobreni načrt za znižanje davkov, delavski tajnik W. Wirtz pa mu je med tem prinesel sporočilo, da njegovi napori za končanje odpora pristaniškega delavstva proti nakladanju Rusom prodanega žita v ameriških pristaniščih za odvoz v Rusijo, dokler vlada ne da jamstva, da bo polovico tega žita res prepeljanega v Rusijo v ameriških ladjah, niso uspeli. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Združene države, Vel. Britanija in šest članov britske Skupnosti narodov je včeraj priznalo vlado Zanzibarja, ki je prišla na oblast pretekli mesec potom revolucije. Pride naj na pri tajnici. Pozdravi iz Floride— John L. in Anna Mihelich pošiljata pozdrave iz Lauderdale v Floridi. John piše, da se je več rojakov zbralo na prijetno za-ibavo na Drenikbvem ranču. Število prebivalstva pada— Mesto Cleveland je od leta 1960 do letos izgubilo okoli 17,000 prebivalcev in jih ima sedaj le še okoli 858,000, je pa kljub temu še vedno največje mesto v državi Ohio. V zadnjem desetletju se je število prebivalstva Clevelanda stalno manjšalo v korist predmestij in mest v ostalem delu okraja Cuyahoga. Župan Locher je mnenja, da se je to sedaj ustavilo in da bo število mestnega prebivalstva začelo zopet rasti, ko bo izveden načrt Erieview in bodo ob- POIIT CLINTON, O. — Obalna straža se je mučila preko tri novljeni drugi deli mesta, ure, da je rešila z ledene plo- Okoli 1,709 goslo\ šče, ki se je odtrgala od brc- Večerje na čast kong. M. A. ga. 25 ljudi, med njimi otroke j Feighana sinoči v hotelu Cleve-in ženske, ki so bili tam pri[Lmd-Sheraton se je udeležilo ribarjenju. j ckoli h700 §ostov’ med kateunai so bili tudi mestni župan R. S. LEOPOLDVILLE. Kongo. — 2 j Lecher, bivši guv. M. DiSalle, bc,Ei,sk“ mo i.i ena, nika in en belgijski učitelj pa' > Clevelandu Dr. Vieri m župan ranjem pri napadu levičarskih. t (.rnik je bu sen. McCarlhy iz upormkev Pierra Mule!« na dobiček prire_ nusrjonsko postajo Makunzika,|dit e y 25_letnice delovanja kakih SOmrljodKikwita giav-ji OTg ^ ^ ^ javi:£m nega mesta pokrajine j Oljenju je bil razdeljen enako MOSKVA, ZSSR. Ruski v0‘j,r,ed bolnico sv. Družine za ra-jaški vodniki so včeraj, na dan kave y Parmi in med National sovjetskih oboroženih sil, obL Conference 0f Christians and dclžiii Združene države, da ne groze uničiti samo Sovjetsko zvezo, ampak tudi rdečo Kitajsko in vse ostale komunistične dežele. WASHINGTON, D. C. — Danes se bo tu sestala Organizacija Jews. Senatu se mudi z zakonom c podpiranju farmarjev WASHINGTON, D.C. — Se-ameriških držav, da sprejme J nat bi rad spravil pod streho poročilo posebnega odbora, ki;zakon o podpiranju farmarjev, Sodeio-j boji se pa, da bi se postopek : lahko zavlekel in prišel v dobo, j ko bo v senatu divjala obstruk- ba?6btla^no: vetr°vno Večin n',ei‘n snega. _ _____ Peratu^a22°nČn0' Najvišia tem‘ in mrzlo z Popoldne Za poljub devet mesecev v zapor ADELAIDE, Avstral. — Charles Spencer Gartside, 17 Itot star delavec, se je peljal v avto s .svojim dekletom. Med vožnjo jo je hotel poljubiti, pri tem pa je povzročil nesrečo, v kateri je bil neki pešec mrtev. sko sprejet, vendar je časopisje same takrat, kadar so na posto-ob tej priložnosti .poudarilo, dananki in jih ne sliši preveč ro-izboljšanje odnosov med rdečo| jakov. Med njimi je namreč Kitajsko in Pakistanom še ne tudi dosti Castrovih špijonov. pomeni, da se hoče Pakistan odreči svojim starim zvezam in obveznostim. Pakistan je član SEATO, o-brambne organizacije za jugovzhodno Azijo, ki jo vodijo Združene države, in CENTO, o-brambne organizacije, katere naloga je ohraniti obstoječe stanje v Prednji Aziji. Ču-En-laj se je tako v Burmi kot v Pakistanu zavzel za sklicanje konference azijskih in afriških držav po zgledu one v Bantungu leta 1956. Predsednik Burme gen. Ne Vin mu je u-deležbo Burme obljubil, predsednik Pakistana Ayoub Kan pa si je odločitev o tem še prihranil. je dognal kubansko vanje pri poskusu prevrata v Venezueli. , , . .. .. [O NAI. J. Viet. — Gen. Khanh clJa P1^1 zakonu ° C1 v; nih . ; pravicah, ki bi utegnila poKO- je v ognjevitem govoru žago- r ’ , -.v? xr- , pati zakon o podpiranju far- tavljal tu katoliške Vietnam-V . . , " J . r mar jev. Zato je koncem pre- leta 13;)5 pribežali ce, ki so sem iz Severnega Vietnama, da Zanzibar pregnal naše in angleške diplomate Sodišče je fanta obsodilo na 9 mesecev zapora zaradi nepazljive vožnje. Policaji na parado, tat pa v banko! HOUSTON, Tex. — V Houstonu so imeli veliko parado v čast živinskemu sejmu, parade se je udeležila tudi mestna policija skoraj polnoštevilno. Med tem ko so policaji strumno korakali v paradi, se je dobrih 100 jardov od njih prikazal v glavni banki v Houstonu mladoletni nemaskiran ropar in zahteval bankovce po 10 in 20 dolarjev. V par trenutkih je bil v posesti nekaj tisoč dolarjev, kajti blagajniki so vedeli, da ne morejo iskati pomoči pri policiji, WASHINGTON, D.C. — Naše državno tajništvo ni priznalo nove revolucijonarne vlade in “ljudske republike” na Zanzi-baru. Hotelo je ostati solidarno z Anglijo, ki novega režima tu di ne teklega tedna senatni odbor za kmetijstva kar na hitro roko se bo boril^ do zadnje liaplje za;kč republiki Cejlon, ker da bo predstavniški dom tudi koi priznale komunistične drža- to ka svoje trgovinsko zastop- pospešil postopek, kajti nacel-ve Vse to je zanzibarsko vlado stvo v Vzhodni Nemčiji povi- mh razim m v tem pogledu med tako razjezilo, da je pregnala o- šala v generalni konzulat in s (obema domovoma, kakšna bo anoleškeoa noslaništva tem Vzhodno Nemčijo nekako prava vsebina zakona, se bo vi-tudi edinega urad- uradno priznala. j delo šele potem, ko bo skupna je' Zahodna Nemčija je že pred komisija sestavila dokončno be-: nekaj leti izjavila, da bo preki- sedilo. ! nila diplomatske vezi z vsako O glavnem povodu za tako državo, ki bo uradno priznala1 vnemo na Kapitelu ne govorijo, Vzhodno Nemčijo kot suvereno je pa dobro znan tudi brez go- sobje obenem pa nika našega poslaništva, bil do sedaj še na otoku. Zanimivo je, da se je Angli ja ravno sedaj pripravljala, da prizna novo vlado. Zanzibarski revolucijonarji so jo torej malo prehiteli. Morda so jih nahujskali komunisti, ki imajo v novem režimu veliko besedo. Tako se je sedaj zgodilo prvič v zgodovini angleškega imperi- in takoj izginil med množico, ki ja, da je Zanzibar včlanjen v je na cesti občudovala parado. I britansko politično skupnost, ni-Dobili ga seveda db sedaj še ma pa svojega diplomatičnega niso. i | zastopstva v Londonu. državo. Bonn se smatra za edi-; vorjenih besedi. Smo v voiiv-no zakonito vlado vse Nemčije,; nem letu in nihče se noče zame-tudi po komunistih vladane' riti farmarskian volivcem. Sovjetske zasedbene cone, ki sej uradno imenuje sama “Nemška j demokratična republika”. ----- j OTTAWA, Can. — Po urad- — Okoli eno desetino potni- nih podatkih je imela Kanada ških voz na ameriških železni-: L januarja letos 19,102,000 prečah je iz dni druge svetovne j bivalcev, 335,000 ali 1.8D več vojne. i i kot leto preje. Kanada presegla 19 milijonov prebivalcev s SMERIšKA DOMOVINA, 'FEBRUARY 24, 1954 Mmišm Bomovim ■ it i' "f* eilfstTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ~ NAROČNINA: r_ Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIpTI0N RATES. United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio as No. 38Monday, Feb. 24, 1964 Johnson se jezi Navada je taka, da naša politična javnost pusti vsakega novega predsednika vsaj nekaj mesecev pri miru, da se vživi v svoj posel. V tej dobi ga nihče resno ne kritizira, ako res ni pravega povoda za tak nastop. To pravilo velja seveda tudi za sedanjega predsednika Johnsona, le da je postal predsednik v nesrečnem času. Običajno trajajo meceni tedni za vsakega novega ppredsednika do 6 mesecev, letos pa imamo volitve in zato je ta doba skrajšana kar na polovico in morda še na nekaj manj. Na to so prvi opozorili nekateri časnikarji v naši pre-stolici na svojem stanovskem sestanku, ki so prišli do zaključka, da bo Johnsonova administracija od sedaj naprej postajala zmeraj bolj predmet kritike. Johnson je na to takoj reagiral, najpreje na konferenci, ki jo je imel s piedstavniki naših davčnih oblasti, potem na proslavi v St. Louisu. Mož je bil upravičeno nejevoljen, zakaj naj ga javnost gleda že sedaj s kritičnimi očmi. Morda ima Johnson prav. Vsaj v toliko, da je kritika začela prezgodaj s svojim udejstvovanjem. Johnson je dosegel prve tri mesece vsaj v notranji politiki kar lepe uspehe. ki se z njimi ni mogel pohvaliti noben predsednik po Rooseveltu, najmanj seveda njegov predhodnik. Johnson je takoj ob začetku zadel žebelj na glavo, ko je rekel, da ima prav posebno pri srcu sodelovanje s Kongresom, ki ga je ob tej priliki tudi primerno pohvalil. Kongres je bil Johnsonove izjave vesel, kajti večni boji z Belo hišo, ki so motili redno administrativno delo pod Kennedyjevim režimom, so mu začeli že presedati. Zato je rad odobraval zakone, ki jih je Johnson zagovarjal. Le par je bilo zakonov, ki jih Kongres ni Johnsonu odobril. Johnson je bil seveda toliko previden, da se radi tega ni razburjal nad Kongresom. Tako so mu ostala odprta vsa vrata na Kapitolu. Posledice te Johnsonove taktike vidimo na dlani. Samo zakon o civilnih pravicah visi še v zraku, vsi drugi važni zakoni so šli skozi Kongres v primeroma kratki dobi par mesecev. Lani ni Kongres v 11 mesecih opravil toliko zakonodajnega dela kot letos v 11 tednih! Tudi pogled v bližnjo bodočnost ni slab, kolikor pride namreč v poštev domača politika. Johnson se dobro zaveda, da je prevzel ogromno politično dediščino od svojega prednika, ki je ne bo mogel vse obdelati do konca kongresnega zasedanja. Vendar upravičeno upa, da se mu bo posrečilo, da spravi skozi Kongres vsaj proračun in vse nakazilne zakone, povrhu pa še nekaj politično važnih zakonov, ki so mu potrebni za volivno kampanjo. Morda se bo tu pa tam vračunal, toda na to mora biti pripravljen vsak politik. Značilno je, da na tem polju celo republikanci ne očitajo Johnsonu posebnih taktičnih napak, čeprav smo v vo-livnem letu. Seveda pa ne smemo hvaliti dneva p'red večerom. Republikanci bodo morali najti nekaj napak na Johnsonu in njegovi administraciji. Če ne drugače, jih bodo privlekli za lase. Kako pa naj drugače dobijo snov za volivno kampanjo? V drugačnem položaju je Johnson na polju zunanje politike. Tam se mu grmadijo težave in kopičijo neuspehi, kamor pogleda. Nastopil je dediščino, ki je preje ni pravilno ocenil niti on niti naša javnost. Ker je taka ocena manjkala in manjka še danes, zato tudi naša javnost kritizira sedanjo našo zunanjo politiko bolj' po čustvu kot po pameti. Ako doživljamo neuspehe, smo krivi sami ravno toliko kot tuje države. Zakaj pa večkrat postavljamo previsoke naloge za našo diplomacijo? Zakaj' hočemo doseči kar naenkrat, kar se da doseči le s potrpežljivostjo in čakanjem? Ali je res treba, da se damo hitro pregovoriti in se na hitro roko vtaknemo v vsako stvar, čeprav nismo na njej življenjsko zainteresirani? Vse preveč smo tudi zaverovani v naše vodstvo svobodnega sveta. Za to vodstvo damo navadno veliko več kot svobodni svet in zanj tudi veliko več žrtvujemo. Ne pomislimo radi, da je za vodstvo potrebno imeti najmanj dva; tistega, ki vodi, in tistega, ki se da voditi. Ali smo res lahko zmeraj verjeli, da svet želi naše vodstvo? Ali niso želje tujine po našem vodstvu bile velikokrat samo prazne besede, govorjene radi lepšega ali pa z namenom, da bi tujina dobila od nas kake koristi? Zgodi se nam le prevečkrat, da previsoko cenimo pomen posameznih pojavov v mednarodni politiki. Vsako stvar smatramo za važno, če tudi ni. Nimamo dalje tudi smisla za stališče naših prijateljev. Mislimo, da imajo oni zmeraj napak, mi pa zmeraj prav. Le preveč redko se postavljamo na stališče, da je na nasprotni .strani vse samo črno, na naši pa samo belo. Le prepogosto odrekamo prijateljem pravico, da zagovarjajo svoje stališče prav z istimi dokazi kot mi svoje. Predsednik Johnson je vse to povedal v svojih izjavah in govorih, seveda ne tako naravnost in tako zgoščeno. Je bil toliko diskreten, da ni valil odgovornosti za se- danje stanje naše zunanje politike na svoje prednike. Skušal jih je opravičiti in pri tem povedal, kaj on misli o dobri zunanji politiki. Kritiki so pa padli po njem z loparjem, češ, da jim “veže otrobe”. Zdi se nam, da je to napačno. Johnsonovo stališče je bolj pravilno kot stališče kritikov, ki valijo nanj odgovornost za vse, kar sedaj doživljamo na polju mednarodne politike, in nočejo priznati, da mi vsi uživamo samo sadove dosedanje zunanje politike. Seveda pa nima Johnson prav, ako očita kritikom, da niso dosti patrijotični. To zopet ne gre. Patrijotizem in politika nista pojma, ki se krijeta. Čim manj jih spravljamo v zvezo, tem bolje. Le tako bo mogoče v debati, kaj je prav in kaj je napak, najti pravilne metode za popravljanje napak. BESEDA IZ NARODA ! Skozi taborišča preko Argentine ¥ Ameriko Shelton, Conn. — Lansko leto enkrat sem čital v Ameriški Domovini poročilo rojaka o razmerah v nekem taborišču v Avstriji. Ne spominjam se več, kdo je to opisoval, spomnim pa se, da je bilo iz omenjenega poročila razvidno, kako žalostne razmere so vladale po begunskih taboriščih. Ker sem bil sam skoraj štiri leta po raznih taboriščih v Avstriji, Italiji in Nemčiji, bi rad opisal svoje taboriščno življenje. Gotovo bo moje poročilo koga zanimalo, posebno tiste, s katerimi smo bili skupaj in smo danes razkropljeni po vsem svetu, da ne vemo drug za drugega- To moje pisanje se nanaša na begunsko taborišče v Unterjet-tingu v Zahodni Nemčiji. V drugi polovici meseca avgusta 1948 smo zapustili begunsko taborišče v Pagani v Italiji. Verjetno so še sedaj tam kaki pagani, saj tako je izglodalo. V tem mestu je bilo dosti revščine. Če smo šli zvečer v mesto, smo videli marsikaj. Ulice so bile polne otrok, revno oblečenih in lačnih, pred hišami so sedele ženske in iskale nekaj po laseh. Mi begunci uši nismo nikol imeli, ker smo držali čistečo in snago, kar nam ni žal. Kot omenjeno, smo se 18. avgusta 1948 vkrcali na vlak za v Nemčijo, še preje smo obšli mestne trgovine in pustili tam vso našo “bogatijo”. Kdor je imel denar, si je kupil riž in milo, ker SO' nam iz Nemčije pisali, da se te dve dobroti tam dobro prodasta. Tako so bile zvečer pred odhodom iz Pagani-ja vse trgovine polne beguncev. Ves naš kapital smo pustili v teh trgovinah,-vedoč, da v Nemčiji ne bomo mogli nič kupiti za italijanske lire. Vozili smo se v živinskih vagonih, kot se za tako gospodo spodobi. Za na pot so nam dali nekaj hrane in eno vedro za vodo. Našo težko prtljago so strpali v poseben vagon, le manjše kovčke smo imeli pri sebi, pa še tisti so nam bili v nadlego- V času vojne gotovo niso preveč popravljali železniških tirov, uporabljali pa so jih dosti. Kjer so bile tračnice sklopljene, je bil prazni prostor in tako nas je strašansko treslo. Kovčke smo morali večkrat držati, da nam niso popadali po glavah, posebno tedaj, kadar se je Luka Matija (lokomotiva) splašil in zdrvel kot nor. Ko smo se peljali za mestom Rimom, smo od daleč videli o-stanke Koloseja, v katerem so v starih časih mučili kristjane. Napodili so nanje sestradane leve, ki so jih raztrgali. Sedaj stanujejo ob Koloseju sami reveži in berači. V Nemčijo smo se vozili preko hribovite in slikovite Tirolske. Vlak je drdral skozi dolge predore, ustavljali smo se le malo. Vozili smo se dva dni in dve noči. Ponoči smo polegli po tleh vagona. Da bi nam bili preskrbeli kake blazine za pod glavo, bi bilo preveč. Dne 20. avgusta smo prispeli na postajo Herrenberg — Gosposki hrib. Tam so nas že čakali tovornjaki, ki so nas začeli razvažati neznano kam. Ker nas je bilo kakih 500, so nas večkrat peljali. Mrzlo je tudi že bilo, ker smo prispeli pozno zvečer. Nič nismo videli, kam nas vozijo, ker je bilo že temno. Šele drugi dan smo zvedeli, kje smo. Znašli smo se v gozdu, kjer so imeli Nemci v času vojske svoje barake in v njih skladišča za municijo. Nekaj teh stavb je bilo trdno zidanih, nekaj pa lesenih. Mislim, da je bilo skupno 13 barak, vštevši one zidane stavbe. Kuhinja in pisarna sta bili v posebni stavbi. Takoj, ko so nas vse zvozili v taborišče, smo morali iti v pisarno, da so nas popisali in popravili kartoteko. Težko je bilo, ker Nemci niso znali napisati naših imen in krajev, kje je bil kdo rojen. Da je šlo delo bolj hitro od rok, sem jim malo pomagal pri tolmačenju. Bilo je že pozno ponoči, ko je bil popis končan. Prvo noč ni bilo še nič urejenega v naših novih stanovanjih. Drugi dan smo dobili postelje in si napravili paravane, tako smo imenovali naše spalne sobe. Tem sobam bi lahko tudi rekli pregrade. Cela baraka je bila razdeljena v večje in manjše prostore, kateri so bili ločeni drug od drugega s platnom. Kdor je bil v taboriščih ve, kako taki paravani izglodajo. Vsaka nastamba si je morala izbrati sobnega starešino, kateri je naredil listo in jo oddal v pisarni. Moja žena, hčerka in jaz smo stanovali v stavbi št. 2. Vsaka nastamba je imela dva oddelka. V našem oddelku je bilo osem družin, samo tri družine z otroci, ostali niso imeli otrok. Pri družinah so stanovala tudi dekleta, v našem oddelku sta bili dve, ena Poljakinja in ena Čehinja. Imeli smo tudi eno staro teto Ano, kateri je bilo vedno žal, da se ni poročila, ko je bila mlada, ker je bila tako sama in ni imela nikogar, ki bi bil za njo skrbel na stara leta. V drugem oddelku naše na-stambe je bilo tudi par družin, med njimi družina Delič. Vsako jutro smo sobni starešine morali iti v pisarno in tam poročati število ljudi v nastambi kot tudi one, ki so bili odsotni. Te seje v pisarni so včasih trajale po eno uro. Komandant taborišča je bil mlad uradnik, pisal se je Hans Ham. Bil je zelo bled fant, pokazal pa se je zelo naklonjenega beguncem. Nenadno je bil odpuščen. Mi nismo točno vedeli zakaj. Naprosil nas je, da bi pobirali podpise, da bi prišel nazaj na položaj, kar smo tudi storili.. Naše prizadevanje ni bilo zaman. Nekega dne se Hans zopet pojavi v pisarni, samo da ni imel več v rokah sulkno in škarje, kot po domače pravimo. Poleg Hansa je bil v pisarni komisar, Hansu pa so vsak mesec cdščipnili nekaj od plače, dokler ni bil primanjkljaj krit. Huda reč, da vedno manjka, med tem ko ni nikdar preveč. V nastambi je imel vsak dan eden čast biti sobni pometač. V stanovanju je bilo vedno pometeno in čisto. V kolikor niso pospravili pometači, je pa to vedno storila dobra stara Ana. V našem oddelku je bilo deset raznih narodnosti, cel Babilon: ena Turkinja, ena Francozinja in dva Rusa, mož in žena, če jim je bilo verjeti. Ko sem sestavljal listo, sem videl, da takoj naslednji dan h koman-fkaj pomeni, da velikodušno od-sta imela mož in žena vsak dantu in mu rekel, da Molka prejo svoje srce in da odrinejo drugačen priimek. Človek ni- nujno potrebujemo v baraki, Vsaj skromen denarni prispe-koli ne ve. ! ker nam čuva orodje in druge vek. Vsak, tudi najmanjši dar, Vsak teden smo starešine mo-! reči, ker je delavnica na samem b0 Zelo dobrodošel in hvaležno rali napraviti dve listi, včasih; in nam ponoči lahko vse odne- sprejet. tudi tri. Vsak teden smo dobili milo in eno marko in pol. Vsak se je moral podpisati, da je to res dobil. Kako smo se hranili? Vsak dan smo jedli krompir in malo omake, za zajtrk pa smo dobili malo masla in mleko. Ob nedeljah je bilo boljše, tedaj smo dobili tudi malo mesa. V bližini taborišča je bila vas Unterjettingen, kamor smo šli včasih v trgovino. Tam je bila ena sama ženska in kar ni bilo na karte, smo lahko kupili. Na drugi strani taborišča je bila vas Metzingen, kamor smo tudi zahajali. Ljudje so bili pro-testantovske vere. Spominjam se, da smo imeli enkrat v luteranski cerkvi mašo ker ni bilo katoliške v bližini. Nam se je zdela ta cerkev kot kako gledališče, brez svetnikov, le neke številke so bile po zidu. Zimo leta 1948 smo kar dobro prestali. V vsaki baraki smo irrAli peč, poleg katere so bile klopi. Dnevno smo dobili po eno vedro premoga. Zvečer smo se greli ob peči in obujali spomine preteklih dni. Pomlad nam je prinesla novo nado. Bilo je zelo prijetno, v gozdu lep, čist zrak. Večkrat je priskakljala do barak kaka srna. Strogo prepovedano je bilo loviti divjačino, tudi drv nismo smeli sekati. V gozdu so bile velike in debele smreke. Približno uro hoda preko gozda je bil prijazen trg Nagold, ves obdan s hribčki in gozdom. Tu je bilo tudi letovišče. Gozd se imenuje Schwarzwald (Črni gozd), ki se razteza vse do Švice. Nagold je spadal takrat pod francosko cono in smo morali imeti dovoljenje za prehod meje, katero so stražili Francozi. Pozneje so stražo ukinili in je bil prehod prost. V taborišču je bila tudi mala mizarska delavnica. Imel sem srečo, da sem bil v njej nameščen za mojstra. Bili smo štirje nameščenci, jaz, Anton Molk, ki se menda nahaja v ZDA, žal ne vem za njegov naslov, daljen Anton Rupnik, ki je v Argentini, in Andrej Čopič, ki je tudi v Argentini. Ko sem bil tam, sem Antona Rupnika obiskal. Delo v delavnici ni bilo težko, plača po eno marko na dan. Tako sem imel dve marki, ena marka je bila plača za sobne starešine. Anton Molk je bil zelo priden in skromen. Ko je včasih dobil kak dolar od strica iz Amerike, ga je poslal ženi in še kak paket zraven. Zelo so mu ugajali avti, katere so Nemci pustili, seveda so motorje uničili, ko so morali zapustiti gozd. Ker je Molk vedno nekaj delal, je nekoč privlekel en avto do delavnice in rezal pločevino in drugo od drugih avtov. Iz Italije je prinesel malo vrečico, polno pešk od rožičev, iz katerih je delal molke. Molk je torej delal molke ponoči v baraki. To ni bilo prav inženirju Todoroviču, ki je bil po rodu Črnogorec. sejo. Komandant je malo pomislil pa rekel: “Dobro, Molk lahko pride nazaj v delavnico stanovati, samo molkov ponoči ne Ko odbor trka in prosi za skromno podporo vseh Slovencev, želi povdariti dejstvo, da bo to izredno važna in zgodo- sme več delati.” Zadeva je bila vinsko pomembna stvar. Ni od- Ta je spal poleg delavnice, le ku. torej ugodno rešena v veliko veselje Molka. Pa ko je minila ena težava za ubogega Molka, je že prišla druga. Ko pridem neko jutro v delavnico, mi Molk ves obupan pravi: “Veste, Žele, kaj so mi hu .. .. sinoči napravili. Ko sem zakuril peč, v katero sem nabasal oblanice in suhih drv, je planil dim in ogenj skoraj do postelje ki je bila prav blizu peči. Takoj sem si mislil, da mora biti nekaj narobe z dimnikom. .šel sem pogledat ven na streho in videl, da je dimnik zamašen z eno raztrgano vrečo. Nobene lestve nisem imel, da bi bil zlezel na streho, v delavnici pa se je kadilo, kakor v peklu. Naposled se mi je le posrečilo priti na streho in odmašiti dimnik.” Tako je pripovedoval nesrečni Molk. Če bi bil on vedel, kdo mu je to napravil, bi se mu v tistem trenutku slabo godilo. Ko je Molk pozneje zvedel za krivca, se mu je jeza že ohladila. Dobro, da Molk ni izgubil prisotnosti duha, ker bi bila baraka lahko zgorela, kot je ona v Senegaliji v Italiji. Včasih sva šla s Tonetom Molkom v Nagold. Imel je veliko veselja do orodja in je vedno rad kaj kupil, jaz sem pa moral tolmačiti. Enkrat sva šla celo na pivo. Tone je dobil prvi sponzorja za v Ameriko in se prvi odpeljal iz taborišča. Jaz sem odšel v Argentino. Ko sem bil tam, mi je Tone samo enkrat pisal. Ko sem mu nato že od tukaj pisal na isti naslov, je bilo pismo vrnjeno. Če bi bil Tone naročen na Ameriško Domovino, bi do tega ne prišlo. Potom časopisa izvemo, kje se nahaja ta in oni rojak, nekdanji stari -znanec in prijatelj, če kdo ve, kje je Tone Molk, ga lepo prosim, da mi sporoči na spodnji naslov. Zelo rad bi vedel, kako se ima v A-meriki. Ker je bil vedno zelo priden in delaven, mu gotovo ničesar ne manjka, samo če je zdrav. Ob koncu tega dopisa prav lepo pozdravljam vse tiste, s katerimi smo bili skupaj v taborišču v Unter j e ttingenu in ki so sedaj v ZDA. Jaz se nahajam v Bridgeportu s svojo ženo pri najinem sinu in snahi. Fran Žele, 83 North St. Shelton, Conn. Haisfa^a d@! slstsisici 'laetnito h zamejska ¥ Mm Verin _ NEW'YORK, N.Y. — Kakor je bil nedavno v A.D. objavljen pravilnik in vabito za reprezentativno razstavo zamejske u-metnosti Slovencev, ki se bo vršila letos spomladi v okvirju svetovne razstave v New Yor-ku, so priprave že v polnem te- lesena pregraja je ločila njegov “hotel” od delavnice. Neko 'jutro pride inž. Todorovič v delavnico. “Dobro jutro, g. Žele, Razstava se bo vršila v že znani LOK galeriji pod pokroviteljstvom slovenske župnije Sv. Cirila na Osmi s sodelova- Vaš Molk celo noč nešto vrta i njem umetniškega kluba LOK šušlja, da ne morem spati. Mo-|in sicer bo trajala od 4. do 30. ra puno, da zaradi!” Molk je'aprila 1964. skočil proti njemu in začel kri-j Z ozirom na okolnost, da bo čati. Kaj zaslužim, kako marko,' napovedana razstava velikopo-to je vse! Rezultat tega kon-jtezno kulturno dejanje, s kate-flikta je bil, da je moral Molk' rim ima predvsem namen pra-taikoj iz delavnice v barako vilno. prikazati kvalitetno rast. 3, brez 14-dnevne odpovedi,' ven aktivnih slovenskih umet-kakor se spodobi. Molk je bil niikov in jih kot take združeno ves obupan. Tako rad je spal v predstaviti -svetovni javnosti v delavnici, kjer je bil sam svoj New Yorku, je zadeva, ki je gospodar, na peči si je lahko združena s stroški. -Odbor, ki skuhal kaj za priboljšek, pono- razstavo organizira, finančnega či je izdeloval molke, kar k ba- bremena sam ne bo zmogel, raki ni mogel. Zelo je bil vesel,1 Zaradi tega se odbor zaupno; Priložen dolar je pa za tiskovni ko sem ga potolažil, da bom go- obrača z nujnim pozivom na! sklad. Prosim, da mi prejem voril s komandantom taborišča, vse Slovence, ki še nekaj dajo | naročnine potrdite. Z odličnim če bi se dalo (kaj ukreniti, da bi na slovensko čast, na slovensko spoštovanjem! Molk prišel nazaj. Res sem šel kulturo in ki jim slovenstvo ne-! Anton Strmšek več, če omenimo zanimivo okolnost, da se bodo ob tej izredni priliki slovenski umetniki, ki so se v mednarodni javnosti že bolj ali manj uveljavili, prvikrat medsebojno' pomerili in v taki formaciji predstavili tuji javnosti mednarodno. -Zanimivost razstave bo tudi v posebni luči, namreč, kako se slovenska umetnost samostojno ter neodvisno razvija in cvete izven rojstne domovine. To bodo nedvomno' živi in prepričljivi dokumenti, kako se naša u-metnostna kultura uveljavlja v tujini. Ponavljamo, zadeva je nujna in važna. Gre za podporo naši kulturi. Imena darovalcev bodo natisnjena v lepo ilustriranem katalogu, ki ga bo vsak darovalec (podpornik) prejel po pošti, ko izide ob pričetku razstave. Prispevki se naj pošiljajo na naslov: LOK Gallery of Con- temporary Arts, 62, St. Mark’s Place, New York 3, N.Y. France Gorše, akad. kipar Fz NAŠIH VRST Pittsburgh Kansas. — Cenjeno uredništvo! Lepo prosim, če imate na zalogi še kake odtise petkove izdaje, v kateri je bila objavljena pesem “Pismo iz nebes”. Pošljite mi jih šest ali kolikor jih imate. Za kritje stroškov pošiljam priloženo en dolar. V Ameriški Domovini je veliko dobrega 'čtiva, jaz sem z njo zelo zadovoljen. Lepo pozdravljam vse čitatelje, Vam pa veliko uspeha želi Frank Žitnik * Vancouver, B.C. — Cenjeno uredništvo! Hvala Vam za obvestilo glede naročnine. Tukaj Vam jo pošiljam zopet za eno leto. S časopisom smo ha splošne zadovoljni, posebno s podlistki in tudi z drugimi novicami. Res pride list včasih bolj pozno do nas, pa vseeno bi sedaj, ko smo se ga navadili, ne mogli biti brez njega. Ne samo mi, tudi naši prijatelji in najbližji sosedi ga radi čitajo. Tudi tukaj v Vancouvru je precej slovenskih ljudi. Drugače tukaj ni nič posebnega. Zime nimamo prav hude, sneg smo videli celo zimo do sedaj samo enkrat. Nas pa zato dež večkrat pere. Sprejmite prav lepe pozdrave od Francke in Antona Zadnik * ' Winnipeg, Man. — Spoštovana gospa! Prav lepa hvala za o-pozorilo, da mi bo kmalu p°' tekla naročnina za naš skupni list Ameriška Domovina. jo preberem. Ne le zato, ker je mej prijatelj njen urednik, še bolj zato, ker me obvešča 0 vsem, kar se dogaja med našimi rojaki širom sveta, zraven pa še v skrajšani obliki podaja dogodke v svetu, tako da je človek lahko na tekočem, tudi če ne bi imel na razpolago dnevnega časopisja -svojega kraja in pa radia. Prav rad pošljem dolžni ček v prepričanju, da nas bo še precej časa toliko zavednih, da bomo list lahko vzdrževali ne le pri življenju, marveč tudi primerni višini. Spoštljivo pozdravlja vdani Rev. Jože Mejač, CM- Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo A.D. Tukaj prilagam naročnino za list za leto aMEKISKA Novo življenie Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Se Va® god, milostiva,” laskal Albin, “pripravljamo nov zbor. «Yi Alb' S^e Preyut>eznivi, gospod Vas,ln_^aj bi bila Šmarjeta brez Fje ^er ste vi> t3111 je življe-je kratek čas.” sen a’ g0S'ia’ jaz sem neizpro-gj^ S0Vražnik dolgega časa, dol- dolgihbraZOV’ d°lgih pridig in in ^ n°ei> sploh vseh dolžin (i aolgov.” bin^ pa ^0^gih las, gospod Al- jetn °^dl ^as Pa ne> ^er Pr^" nam vnaznanjajo kratke misli, ((rrfe<’ kratkočasne misli.” ( Spod0lej ljubite nekoliko, go-kfatk ^^ln’ tu(^i la^> ker ima Živi!„e n°ge. — Toda Bog vas se s trčila sta in pogledala jater°raZUlnno kakor stara pri-lla Ja’ ^ si semtertja malo po-^Jati iz ljubezni. Pote ° ^ ravno je odkorakalo (jAg^111 Pevsko društvo z baš za-nm, raZ(lraženimi grli v župa-0 gostilno. Drii ^ VIII. Hirn rgega ^ne se je z imenit-Hov °Sp0m praznoval župa-Poud!0dt da so lahko potem ^arjale novine, kako pri- ^ubl.ien • da je r ln °bče čislan mož de] ' ^ gosPoski sobici je seje bip°Sl30<^ aadučitelj, prišla Učite]- 2 eosP° majorko ena dela ^Ca in P0leS njlb sta seje dr anko in Ema. Zabaval je azbo gospod Albin, ki se Hiajorv0.klanjal zdai gosPe lju ? .1 ln nagajal nadučite-ior'ko y ^eiteijici in jezil ma-kos ' Prvi sobi pa so sedeli kuriji, med njimi Žgur klag • to. govorili resno in baha-Zdaj |r)an l0 Prisedel zdaj tu Važn0 am govoril redko in Vljenc' kakor se spodobi sla-hii2j jU' prišel je h gosposki kot J1 naPH mu je nadučitelj v obvZOK^UPanu’ ki drži red 2upa^lnl kakor v dobri šoli. men]] Je Pobobnal po mizi in tako 'r]da v občini to ne gre Je mo.adko kakor v šoli, da z°be v začetku pokazati Hovajj 6ga tožiti, onega kaz-n°vj ’ ^etjega raztrgati po sPrav;i ’ dokler se ni v red .fRV‘la občina. Pouku » Je te,melj vzgoji in ‘red v' Je deial nadučitelj; Vzga- Zgaja značaj, in značaje k’116 Pvldo naprej kakor «’ 1 v kolesu vodo žaga.” ka> “vr?'6^' dejala je major-Izpom.;1 Vendar svoje delo in “Gow V-j namen*” ‘‘Jaz • Ce Je kdo osel.” dejal i lriiarn Pa rad značaje,” ln na 6 dolf, gej v prvo g0bo Si znao •ZgUrju- “Ti Blaž> B ?a kolne? m°Ž- Ti moliš’ J'az JUteija . ’ a sva si vendar pri- dhava ' 111 • kakor potegneva, PolitikaS:oje Gl’ odino prava “Kaj' P°lltika?^a Je Pravzaprav, ;^dolf ?ka •r a Zlagal je iadar tB ^1’ Blaž, obljubiš, da boš vU(^y. J ' i »-t J 5jega voinrtin napaja’ dar ]-e 1 za župana, in ka- VoJii mpnapajam Jaz> da boš Za,inje ne’ ln oe voliš na vse Politika aamega sebe, je to “'r ^laž °lej sleparstvo,” je dejal «<£ Pač.” ipei°dkri*ie 1° ponesreči, Posreči teja^ ^dolf. “če se pa ptlka Se lnienuie takšna po-bločj» P0laba duševne pre- Važnejši pogovori so pletli v sosednji sobi. “Gospoda, jaz imam imenitno misel,” je dejal Albin- “Ah, to je lepo!” je dejala majorka. “Na dan ž njo!” nadučitelj. “Dolgo se že ni ustanovilo nobeno novo društvo v naši vasi. Mi dremljemo in nazadujemo, svet pa hiti naprej. Ali poznate, gospoda, tam-buro?” Vsi so pritrdili. “Tambura je imeniten inštrument, inštrument bodočnosti, ki bo izpodrinil gosli in bas. Ustanovimo tamburaško društvo! Za prvo silo nas je zadosti, kar nas je tukaj.” “Ali sodelujejo tudi gospe in gospodične?” vprašala je majorka. “Te v prvi vrsti. Na Hrvaškem ni vasi, ki bi ne imela tamburaškega društva, in vse gospe in gospodične so zraven in ilustrovani listi ne prinašajo skoro drugih podob kakor tamburaške zbore. Kakor hitro se ustanovi naše društvo, pokličemo Rovška iz Ljublja-ne> da nas fotografira vse vkup, in listi se bodo kar trgali za fotografijo. Potem priredimo imenitno veselico, kjer nastopijo “Citre” in tamburaški zbor.” “Prisedite, gospod župan!” vabil je Adolfa, ki je bil zopet vstopil, nadučitelj. “Gospod Albin ustanavlja nova društva. Tamburaško je že ustanovil. Sokolsko društvo bi se pa tudi dalo osnovati. Telovadba je velikega pomena za vse družabno življenje in kako bi bila kmetskim fantom, ki so močni, toda okorni, olajšana vojaška služba, ako bi telovadili. Pouk lahko prevzamem jaz.” “Samo dacarja Dolinarja še manjka zdajle,” je pripomnil Stanko; “ta je bil tudi tako vnet za društva in za napredek.” “Tak norec je bil kakor Albin,” dejal je Adolf in prebledel; kajti prihitela je v sobo Cenetova Metka, pogledala po vseh kotih, posmejala se in popraševala: “Ali je tukaj gospod Dolinar, gospod Dolinar, moj ženin?” Zagledavši Adolfa pa je zakričala tako čudno, da je groza spreletela goste, in kričaje je stekla iz hiše. “Ciika, zakaj puščate to noro žensko v hiši!” jezil se je župan in grizel si ustnico.— “Koliko sem že pisaril jaz na vse strani, da bi vzeli to ovre v blaznico; a vse zaman, človek ne ve, čemu je deželna blaznica. Treba bo to škandalozno stvar spraviti v novine. — Zapojmo! ”Mi smo mi, mi smo mi, — Smo iz šmarjete doma.” Zabava se ni hotela več vneti. Stanko in Ema sta se vzdignila prva. “Albin, posojilnično knjižico mi prinesi!” dejal je Stanko. “Zdaj je ne grem iskat; jo boš že dobil.” “Tončka pa nikar ne hodi tožit!” je dejala Ema. “Naj vzame Lenčiko in naložila jima bova za balo stara dva, da bo mir.” S prijetno zavestjo, da sta jedla in pila zastonj, tsa se vračala Tratenska domov. “Posojilnične knjižice pa mi le ni dal Albin,” premišljeval je Stanko. “Menda mi'je vendar pripisal teh 800 goldinarjev, ki sem mu jih bil dal.” (Dalje prUiudnpč.J FEBRUAR Ul Ul iimiiiij j![i_____ IlOlH 112 |B 1____________ ^125126,12728! 28 8 li 22 KOLEDAR društvenih prireditev si mogel. — Tako je dotrpel. Veliko je napisal, veliko doživel in silno je bil priljubljen. Zelo nas je ganilo, da so tudi koroški duhovniki prišli in govorili na grobu. Meško se je kaj rad spominjal Koroške in tudi o Vas mi je pravil. — Pokopan je na Selah poleg križa. Upam, da mu bomo postavili lep nagrobnik, saj ga je zaslu žil.” Langenscheidtov Slovensko nemški in nemško-slovenski slovar Tisti, ki smo hodili v srednje šole še v avstroogrskih časih, se kaj dobro spominjamo Langen-scheidtovib besednjakov, ki smo jih uporabljali pri latinščini, grščini in drugih tujih jezikih, ker takrat tozadevnih sloven sikih besednjakov ni bilo. Nemška založba Langenscheidt je bila znana in je še danes priznana založnica dobrih besed njakov za žive in mrtve, evropske in izvenevropske jezike. Kot razvidimo' iz koroških slovenskih listov, je izšel v zadnjem času pri tej založbi “SIo-vensko-nemški in nemško-slovenski univerzalni slovar”. Celovška “Nedelja” je o njem napisala med drugim: “S tem slovarjem v roki bodo lahko (tisti, ki se uče nemščine oz. slovenščine) sledli branju knjig in listov in se tako izpopolnili v znanju jezika.” Še 'en pripomoček za pri-učitev slovenščine Knjigarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu (Viktringer Ring 26) razpolaga danes v zamejstvu gotovo z naj večjo zalogo učnih pripomočkov za pri-učitev slovenščine. Med drugim imajo tam sedaj tudi “Moech-ten Sie nicht Slowenisch ler-nen?” (Ali ibi se radi naučili slovenščine?) Miroslav Ostravsky novi i doktor filozofije Še lani 28. novembra je na filozofski fakulteti univerze v Fribourgu v Švici promoviral za doktorja modroslovja “mag-na cum laude ciirn applausu” veliki prijatelj Slovencev in posebej še koroških rojakov preč. g. Miroslav Ostravstky. Naslov njegove doktorske naloge se glasi “Protireformacija pri Slovencih pod vidikom socialnih in kulturnih razmer na slovenskem ozemlju”. Obsega 450 strani. G. doktor je v tej zvezi preštudiral vse, kar je mogel O pogrebu pisatelja Meška zdravniki so mu pomagali in vsi doseči, tudi ono po švicarskih Celovški Naše tednik od 13. smo ga radi imeli, a sedaj je j knjižnicah in arhivih, sploh po-t. m. je priobčil pismo Jakoba prišlo do tromboze radi noge injvs°d, koder je kaj zapisanega o Sokliča, dekana iz Slovenj je hudo tnpel, a samo dva dni.! življenju Slovencev. S svojo Gradca, katero vsebuje poročilo V bolnišnico so ga pripeljali v študijo je osvetlil marsikatero o zadnjih dneh pisatelja Meška petek, v soboto pa je že umrl. doslej še temno stran v naši kakor tudi o njegovem pogre- V petek sva še mnogo govorila, zgodovini. K uspehu mu prisrč-bu. Pismo je bilo napisano sko-' sam pa videl, da se bliža smrt. nO' čestitamo z vročo željo, da čidolskemu župniku Tomažu Na mrtvaškem odru je ležal en bi dosegel v svojem znanstve-Ulbingu, enemu od najboljših dan v moji hiši in smo mu pri-1 še živih prijateljev rajnkega pravili sijajno slovo iz mesta, s pisatelja. Glasi se: j petjem, govori in tisočglavo MAREC 1.—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida servira zajtrk, omlete in klobase (Pancakes and Sausages) v šolski dvorani od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. 1.—Družabni klub Baragovega doma priredi sestanek z nabavo za svoje člane v klubovih prostorih. I. —Balincarski klub SDD na Waterloo Rd. priredi tekmovanje v SDD na Waterloo Rd. APRIL 5.—Pevski zbor Slovan priredi svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Ave’. pod vodstvom Franka Vautarja. Začetek ob štirih popoldne. 5.—Prosveta Baragovega doma organizira Slovanski festival v farni dvorani pri Sv. Vidu. II. —Društvo Danica št. 34 SDZ priredi večerjo in ples v Slovenski delavski dvorani na 10814 Prince Ave. Začetek ob 6. uri. 12.—Pevski zbor JADRAN poda v SDD na Waterloo Rd. svoj koncert. Začetek ob 3.30. 1'J.—“Glasbena matica” poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue pomladanski koncert. 26.—Pevski zbor PLANINA priredi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 10.—Slov. šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v avditoriju. Začetek ob treh popoldne. 16. —Društvo slov. protikom. borcev priredi Spominsko proslavo žrtvam II. svetovne vojne. 17. —Društvo slov. protikom. borcev priredi spominsko romanje k Lurški Mariji na Providence Heights. OKTOBER 10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. jesenski koncert. 15.—Pevski zbor “Jadran” poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. DECEMBER G.—Pevski zbor Slovan priredi svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. f&OVfNIKA «,Olt.oSKlk Narodnega odbora za Slovenijo itd. Pokopan je bil 7. t. m. na mestnem celovškem pokopališču. Politično je pripadal Slovenski demokratski stranki. — Zvesti sin slovenskega naroda in borec za njegovo resnično svobodo naj počiva v božjem miru! Njegovim domačim prisrčno sožalje! Hladni smrčki in krotke nem delu še veliko uspehov. Zdravnik dr. Franc Kolterer umrl Dne 4. t. m. je po hudi bolezni .umrl v (Celovcu dr. Franc Dragi gospod župnik! Hvala' množico. Skoro na Sele ga je Vam, da ste se tako lepo spom- spremljalo mnogo avtov. Po- _ 4_____ nili (S pesmijo. Op. priobčeval- greb je bil veličasten. Naš škof Kolterer, bivši šef zdravnik ca) našega Meška! Zelo nam je ga je pokopal ob asistenci 1151zdravilišča Rogaška Slatina, žal za njim, a dočakal je viso- duhovnikov, ljudstva pa vse bivši banovinski zdravstveni ko starost in bil bolan. Naši polno, v cerkvi se niti gibati ni-J svetnik, Majstrov borec, član — V običajno domačo kopalno kad gre 45 galonov vode. PRIJAZNI STROJ — Marc Berman v Chicagu je izdelal robota, ki je, kot kaže slika, sposoben prižgati mojstrovemu prijatelju cigareto. OC1 Kadar Anglež omeni “sheep dog”, nima v mislih kakršnegakoli psa, marveč samo škotskega ovčarja. Če se kaj spozna na pse, ne misli s tem kateregakoli “collieja”, marveč tistega iz obmejnih škotskih pokrajin, ker ve, da ni boljšega varuha ovčjih čred, kot je mali “border collie”. Psi te vrste zmagujejo skoraj na vseh ovčarskih tekmah, najdeš jih malone povsod, kjer morajo psi skorajda samostojno varovati velike ovčje črede: v Avstraliji, ZDA, Kanadi in seveda na Škotskem. Tako tesno so povezani z ovcami, da so dobili celo ime po eni izmed njihovih pasem, po škotskih “colleyih”, ovcah s črno glavo in s črnimi kolobarji na nogah. V petnajstem stoletju so se z Islanda pripeljani psi te pasme prvič srečali s škotskimi ovcami. V dolgih letih so potrpežljivi škotski ovčerej ci poplemenitili dobrodušnega in močnega Islandca: po ruskih carskih hrtih je današnji “collie” podedoval hitrost in lepo glavo, gordonski seter pa mu je dal ne le svileno mehko in dolgo dlako, marveč tudi lastnost, da se uleže pred ovcami prav tako krotko, kakor seter z zaprtim gobcem sede pred pernato divjad, ki jo je izsledil. Tako je nastal pes, ki na ovčarjev žvižg ali klic prevzame v varstvo ovčjo čredo ter jo samostojno nadzoruje in ščiti tudi po več dni. Pred sto leti je Viktorija, kronana ljubiteljica psov, uvedla škotske ovčarske pse na dvor, s čimer je collie hipoma napredoval do stopnje salonske živali, sposobne za razstavo in tekmo. “Lassie”, četveronogi filmski igralec, je pred poldrugim desetletjem napravil škotske ovčarje za modne pse. Če pride določena pasja pasma v modo, utegne biti kaj kmalu “na psu”; rejci mislijo na lepoto in eleganco, namesto da. bi izboljševali lastnosti pasme, “u-porabnega psa” spreminjajo v luksuzni predmet, ki se lepo podaja k opremi in ureditvi meščanskega stanovanja. Pri “border collieju” (ovčarju iz škotskih obmejnih pokra-žin) ni te nevarnosti, kajti mnogo manj je “salonskih” kot pa. tistih psov te vrste, ki na prostranih pašnikih po svetu izpolnjujejo naloge, za katere so kot ustvarjeni. Najboljši škotski varuhi ovac se pomerijo vsako leto sredi septembra na tekmovanju v Yorku (Vel. Britanija). Za projekt Gemini je izvežbanih že 15 med 29 astronavti WASHINGTON, D.C. — Projekt Gemini ima za nalogo, da spravi najprvo dva, potem pa tri astronavte v eno gondolo in da jih vežba za polet na Luno. NASA je sedaj objavila; da ima za ta projekt izvežbanih že 15 med 29 astronavti. Obenem je tudi objavila, kako bo letos razvijala projekt Gemini. Prvi letošnji polet Gemini gondole se bo vršil letošnjo spomlad. Gondola bo samo deloma opremljena s potrebnimi instrumenti. Ko bo začela krožiti okoli Zemlje, je bodo pustili pri miru, ne bodo jo spravili nazaj na Zemljo. Drugi polet se bo vršil najbrže poleti. Takrat bo gondola kompletno opremljena, samo astronavtov ne bo notri. To gondolo bodo pa spravili nazaj na Zemljo, da vidijo, ali so instrumnti kaj trpeli med poletom in kako. Tretji polet se bo seveda vršil jeseni, če le mogoče pred volitvami. Takrat bosta pa v gondoli dva astronavta. NASA upa, da ne bo imela pri teh poletih nobenih tehničnih težav, ki jih ne bi mogla predvidevati že naprej. Mehiški poslanik prijet zaradi tihotapljenja mamil NEW YORK ,N.Y. — Zvezne oblasti so prijele tu mehiškega poslanika v Boliviji, 55 let starega Salvadorja Pardo-Bollanda in dva druga moža, pri katerih so našli 61 kil mamila heroin v vrednosti 13.5 milijonov dolarjev. Prijem trojice so objavili v času, ko sta se v Los Angelesu sestala predsednik Mehike Adolfo Lopez Mateos in predsednik ZDA L. B. Johnson. Večji del heroina je bil zasežen v Montrealu v Kanadi, manjši pa na železniški postaji Pennsylvania žel. družbe v New Yorku. Aretacija trojice je bil zaključek treh let trdega dela oblasti Združenih držav, Kanade in Francije. Oglašajte v “Amer. Domovini” maLToglasi Euclid E. 216 St., blizu Miller Ave-, v fari sv. Kristine, zidane ali lesene hiše, ranch in bungalow tipa, prostor za razširjenje zgoraj, dvodružinske, 2 ali 3 spalnice. Blizu E. 185 St. Zidana, na pol ranch hiša, 3 spalnice, iy2 kopalnica, Sanitas na stenah, velika jedilnica, klet, v prvovrstnem stanju, garaža za 2 kare, $21,990. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (39) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico na 1233 E. 58 St. —(42) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l. Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 Iščem garažo Iščem večjo garažo med E. 55. in 71 cesto in St. Clair Ave. Kdor jo ima za oddati, naj pokliče 391-2225. (39) V najem Na 4132 Superior, 4 čiste opremljene sobe, udobnosti plačane. Kličite EN 1-9213 podnevi ali EV 1-4535 zvečer. (40) ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti pose«tvo ali trgovino, obrnite se do nas J9S. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-6607 » Bonna G-6 3 garaže, parna gorkota, naraven les, aluminijasta vetrna okna, lesena veranda, velika kuhinja in shrambe. E. 7G in Donald 3 stanovanja in 2 trgovini. Malo naplačila, zmerna cena. E. 74 St. 6-6, garaža za 2 kare, 2 plinska furneza, dve verandi, velik lot. MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8181 IV 6-2747 Vprašajte za Florence Rome, slovensko prodajalko. (19, 21, 24 feb) V najem Trisobna stanovanja, popolnoma prenovljene, novi furnezi in kopalnice, moderne kuhinje. Na 1007 E. 64 St Kličite KE 1-2637. (41) Prijaiei’s Pharmasy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHK ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONc-St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4: 12 *>■% Xrn AMERIŠKA DOMOVINA, Zbišku ni bilo posebno všeč, ^bližal prav do ceste na čelu da gredo v redu. Vedel je iz izkušnje, kako težko je v tem primeru razbiti strnjene Nemce in da se taka gruča zna braniti, umikajoč se in sekajoč kakor merjasec, ki so ga obkolili psi. Zato pa ga je raz-ceselila novica, da niso dlje kakor četrt milje; iz tega je namreč sklepal, da je oddelek ljudi, ki jih je bil poprej odposlal, že zadel Nemce od zadaj in če jih je pobil, ne izpusti žive duše. Za sprednjo stražo, ki je šla pred oddelkom, se ni mnogo brigal; ker jo je pa že od vsega začetka pričakoval, je bil že poprej ukazal svojim žmujdžinom, naj puste stražo pri miru ali pa naj, ako bi ljudje hoteli pregledovati goščavo, tiho po-love vse do zadnjega. Toda to zadnje naročilo je bilo odveč. Prednja straža je dospela kmalu. Skriti za grmovjem blizu ceste so žmujdžini natanko videli voj-ščake, kako so se ustavili na ovinku in se začeli med seboj pogovarjati. Poveljnik, krepak rdečebrad Nemec, jim je z roko dal znamenje za molk in začel prisluškovati. Za hip se je zdelo, da okleva, ali naj zajezdi v gozd; ker pa je slišal samo kovanje detlov, je naposled očividno menil, da bi ptiči ne tolkli tako brezskrbno, če bi bil kdo skrit v gozdu; mahnil je torej z roko in odpeljal oddelek dalje. Zbiško je počakal, dokler niso izginili za prihodnjim ovinkom, potem se je tiho pri- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CARY, ILL. (VIC). Modern 2 Bedroom Home. On Fox River, East of RAWSON BRIDGE, 516,500. By owner. L. Filas, R 1, Box 715. Cary, 1)1. PH ME 9-4684. (40) ARLINGTON HTS. — BI-LEVEL 3 Bedrooms, large family room. Thermo windows thruout. Near schools and transportation. Many extras. Upper 20’s. By Owner. — CL 5-7427. (38) Wheeling — Owner $19,000. 6 year old. 3 bdrm. rch. 70x107, cor. lot, 11x22 fin. rec. rm., w/fireplc. Att. 2 car gar. front dr. 20x22’ W/W carpeting, Kenmore washer, dryer, stove. Man. water softener. 2 yrs. Gas ht. forced air. Walk schls. 3 blks. shpng. 816 Fletcher dr. 537-2698. (40) PALATINE 2 Story colonial. 7 rooms. Brick and Alum, sidin.g. 4 bdrms., 2% baths, 15x26 Ivg. rm., 2 blks. to schools. Landscpd. SVS’s. $29,000. FL 9-0365. (40) BUSINESS OPPORTUNITY GROCERY AND LIQUOR By Owner. — Money Maker. Well established. Selling on account of other interests. Vicinity of Oak-lawn. — NE 6-1991. <38) DRY CLEANER—COIN OPERATED 8 machines, Far south. Sell or lease. Needs Owner Operator who can devote full time. Little capital required. Inspect and make offer. — FU 8-1768. (39) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER COOK For Catholic Rectory. Stay. 2408 So. Albany. Phone 521-1808. teže oboroženih mož. Med njimi so bili Matko, Čeh, dva plemiča iz Lenkavice, trije mladi vitezi izpod čehanova in nekoliko odličnejših, bolje oboroženih žmujdzkih boljar-jev. Daljše skrivanje že ni bilo več potrebno, ker je Zbiško nameraval, kakor hitro bi se pojavili Nemci, planiti na sredo ceste, skočiti, udariti nanje in jih razbiti. Ako bi se to posrečilo in bi se skupna bitka izpremenila na več posameznih, je bil prepričan, da si bodo žmujdžini že znali pomagati z Nemci. In zopet je nastal trenutek tišine, ki jo je motil le navadni gozdni šum. Toda kmalu so prišli bojevnikom na ušesa od vzhodne strani ceste tudi človeški glasovi- Spočetka še pomešani in precej oddaljeni, so se čedalje bolj bližali in bili razločnejši. Zbiško je nemudoma odpeljal svoj oddelek na sredo ceste in ga postavil v obliki klina. Sam je stal na čelu, neposredno za seboj je imel Matka in Čeha. V naslednji vrsti so stali trije, potem štirje ljudje. Oboroženi so bili vsi dobro: manjkalo jim je sicer mogočnih “dreves” ali viteških kopij, ki pa bi jim bila v teh gozdnih pohodih velika ovira; zato pa so imeli v rokah kratka in lažja žmujdzka kopja za prvi napad, meče in sekire pri sedlih za borbo od blizu. Hlava je pazljivo vlekel na ušesa, a potem je zašepetal Matku: “Pojejo, da bi jih vrag!...” “Toda čudno se mi zdi, da se pred nami zapira gozd in da jih še ne vidimo,” je odgovoril Matko. Nato se je Zbiško, ki je smatral nadaljnje skrivanje, a celo tudi tiho govorjenje za odveč, obrnil in rekel: “Ker gre cesta ob potoku in se zato večkrat zavije. Zagledamo se nepričakovano, a to bo še bolje.” “Pa nekako veselo pojo!” je ponovil Čeh. Nemci res niso peli pobožnih pesmi, kar se je lahko NARAVNA UMETNOST — Narava sama je ustvarila umetnino, ki jo vidimo na sliki. Steber z lučjo na vrhu v švicarski Ženevi je obdan z ledom in ledenimi svečami, ki “vihrajo” v zraku. razbralo že iz napeva. Poslušalci so tudi lahko razločili, da ne poje več kakor nekoliko ljudi, a vsi ponavljajo en sam izraz, in ta izraz se je razlegal kakor grom po gozdu. In tako so šli v smrt veselo in dobre volje. “Kar kmalu jih ugledamo,” je dejal Matko. Tu se mu je na mah stemnil obraz in na njem se je pojavil nekak volčji izraz, zakaj njegova duša je bila trda in polna sovraštva, a vrh tega dotlej še ni bil poplačal strela, ki ga je dobil takrat, ko se je bil odpravil s pismom Vitol-dove sestre- k velikemu mojstru, da bi rešil Zbiška. Zato se je začelo sedaj v njem razburjati srce, a žeja po maščevanju ga je oblila kakor krop. “Ne bo se dobro godilo tistemu, ki se prvi sreča z njim,” si je mislil Hlava, ko je pogledal na starega viteza. Medtem je veter izrazito prinesel krik, ki so ga vsi ponavljali v zboru: Tandaradei! Tandaradei!” — in Čeh je obenem zaslišal besede znane mu pesmi: “Bi den rosen wol mac, Tandaradei! Merken wa mir’z houlet lac” V tem hipu se je pesem pretrgala, ker se je po obeh straneh pota razleglo tako strašno in glasno krokanje, kakor bi v tem gozdnem kotu zborovala jata krokarjev. Nemci so osupnili, od kod se jih je toliko vzelo in čemu prihajajo vsi glasovi z zemlje, a ne od vrhov dreves. Prva vrsta vojščakov se je ravnokar pokazala na ovinku in obstala kakor vkopana ob pogledu na neznane nasproti stoječe jezdece. A Zbiško se je v istem hipu sklonil na sedlu, spodbodel konja z ostrogami in skočil: “Po njih!” Za njim so skočili drugi. Z obeh strani gozda se je dvignil strašen krik žmujdzkih bojevnikov. Okoli dve sto "korakov je delilo Zbiškove ljudi od Nemcev, ki so, kakor bi trenil, namerili gozd sulic proti jezdecem, medtem ko so se daljše vrste obrnile z enako naglostjo s čelom proti obema stranema gozda, da bi se branile pred napadi od strani. Poljski vitezi bi bili občudovali to spretnost, ako bi bili imeli čas za občudovanje in ako bi jih konji ne nosili v naj večjem diru proti bleščečim se nastavljenim sulicam. Na Zbiškovo srečo je bila nemška konjenica zadaj pri vozeh. Sicer je zdirjala takoj k svoji pehoti J toda ker ni mogla predreti skoznjo, a je tudi ne obiti, je tudi ni mogla ubraniti pred prvim napadom. Vrh tega jo je obkolilo mravljišče žmujdžinov, ki so se začeli usipati iz grmovja kakor razdražen roj os, katerih gnezdo pohodi z nogo nepazljivi popotnik. Zbiško in njegovi ljudje so se medtem udarili s pehoto. A udarili so brez uspeha. Nemci so zabili zadnje konce težkih sulic in kopij v zemljo in jih držali tako ravno in krepko, da lahki žmujdzki konjiči tega zidu niso mogli 'Gremo na Štajersko, Kranjsko, Dolenjsko, Primorsko Slovensko' 22. maja 5. junija 3. julija z ladjo United States, z ladjo United States, z ladjo United States, New York — Le Havre New York — Le Havre New York — Le Havre vračate se lahko z moderno KDAJ? KAKO? e Cena $500.00, železnica posebej/samo 4 in pol dni na morju, ALI PA PO ZRAKU: lad;’0 SS France' @ S. junija z Jet letalom, Štajerci, New York — Vienna — Graz # 2. in 15. in 22. junija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana @ 20. julija z Jet letalom, Cleveland — New York — Zagreb — Ljubljana S KOM? — Vse Vam bo najugodneje uredil slovenski rojak MIRKO ANTLOGA, lastnik 6516 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 —Telefon: HE 1-3500 IBBBWlBBIBBBISBBBHilBBBBBKHBHgBIBBBBilBBBBBBWBBBHBnBBBBEBnKBBBBBKHBBKnBBPESIlBBBBBBii M. A. TRAVEL SERVICE : -V’"\V;: ;v ! v,“h :: AVV ^ ■' -:~v " -V V rf JNaznanilo in ^ahnJala V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 24. januarja 1964 nenadoma preminula naša ljubljena mama, stara mati in tašča Angela Jeraj, prej LUNDER Pokojna je bila rojena dne 17. maja 1892 v vasi Velike Lašče, Slovenija. Tam žalujejo za njo sestra Frančiška Škulj -s svojo družino, sestra Marija Rigler, polbrat Jože Rigler z družino in polsestri Ana in Pavla Rigler. Pogreb je bil dne 27. januarja 1964. Po skupni molitvi sv. rožnega venca je Rev. Jošt Martelanc blagoslovil truplo in opravil začetne žalne obrede. Iz pogrebnega zavoda smo mamo prepeljali v pogrebnem sprevodu najprej v cerkev sv. Vida, nato pa na pokopališče Kalvarija. V cerkvi sv. Vida je Rev. Jošt Martelanc daroval pogrebno sv. mašo, na pokopališču ob grobu pa molil žalostinke in molitve za večno srečo pokojničine duše. Iskreno se zahvalimo Rev. Joštu Martelancu za daritev sv. maše, za molitve in vso duhovno tolažbo. Od srca smo hvaležni Rev. Raymond Hobartu, ki je prihitel na dom in podelil mami sv. poslednje olje in zadnja tolažila sv. vere. Naj prejmeta našo toplo zahvalo podružnica Ženske Zveze št. 25 in draštvo Danica št. 11 SDZ. članice teh društev so skupno molile sv. rožni venec za pokojno v nedeljo 26. januarja popoldne in pred začetkom pogrebnih slovesnosti v pogrebnem zavodu. Zastopnici društev sta se ganljivo poslovili od pokojne sočlanice. Hvala jim za vse to, kakor tudi za dar za sv. mašo, za krasen venec in vso drugo počastitev pokojne. Prav lepo se zahvalimo ljubim sosedom, ki so darovali v skupni sklad za sv. maše,' cvetje in druge dobre namene, ki sta ga zbrali Mrs. Ana Svigel in Mrs. Betty Kukec. Hvala jim za to dobroto. Mrs. Josephine Trunk, Mrs. Frances Klun in Mrs. Betty Kukec so za udeležence pripravile okrepčila po pogrebu. Najtopleje se jim zahvalimo. Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu se iskreno zahvalimo za ljubeznivo postrežbo, skrbno ureditev vseh pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Bog povrni vsem, ki so darovali za svete maše, za cvetje in druge dobre namene, kakor tudi tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli našo mamo kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremljali pokojno na njeni poslednji zemeljski poti do groba. Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeli naslove. V slučaju, da kdo po pomoti posebne zahvale ni dobil, lepo prosimo oproščenja. Tole našo skupno javno zahvalo pa izrekamo prav vsem, ki so kakorkoli pokojno mamo počastili in ji ob slovesu izrazili svojo ljubezen in spoštovanje ter vsem, ki so nam v težki uri ločitve kakorkoli priskočili v pomoč in pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Hvala tudi vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočustvovanje. Vam pa, preljuba naša mama, bodi milostljiv Gospod življenja in smrti in sprejmi Vas med svoje izvoljene. Do konca naših dni Vas bomo ohranili v spominu hvaležne ljubezni. Po Vaših navodilih živimo, delamo in molimo, da bi zaslužili veselo svidenje v srečni večnosti nad zvezdami. Vaši žalujoči: hčeri MRS. ANGELA SCHWARTZ in MRS. DOROTHY HOWARD sin JOSEPH LUNDER in snaha ANNE zeta LOUIS SCHWARTZ in HARRY HOWARD vnuki in vnukinje: TIMOTHY in CYNTHIA HO WARD, Mrs. LORI SADD in PHILLIP LUNDER. Cleveland, 24. februarja 1964. predreti. Matkov konj, ranjen s kopjem v golenico, se je vzpel na zadnji nogi, a potem se je zaidi z nozdrvmi v zemljo. Za hip je smrt zaplavala nad starim vitezom; toda ker je poznal vsak boj in bil spreten v vsaki prigodi, je potegnil nogi iz stremen in zgrabil z mogočno roko ostrino nemške sulice, ki mu je bila tako v oporo, namesto da bi se bila zarila v prsi- Nato je pla' nil pokonci, skočil med konje> potegnil meč in začel besneti z njim med sulicami in kopjb kakor besni roparski jastreb nad jato dolgokljimih žerjavov. (Dalje prihodnjič) VELIKA LJUBEZEN — Ko je tri leta stara Christine Toionsend iz Ifielda, Calif., prvič videla malega belega zajčka, ji je bil tako všeč. da se ni mogla več ločiti od njega. NEVARNE BRKE — Umetnik Salvador Dali v Parizu je namestil na kip svoje glave namesto brk dve živi kači in z zanimanjem opazuje, kako tja pristajata. RAHCES P. BOLTON • Congressman, 22nd District, Ohio ^ 450 H0VSI CfHCf BUILDING, WASHINGTON 25, fit t nr /-COMPENSATION FOR SENECA INDIANS. In the midst of the Civil Rights Debate last week the House took time out to pass H. R. 1794, a bill to partially compensate the Seneca Indians of New York and Pennsylvania for the loss of their lands which will be flooded by the construction of the Kinzua Dam in the Allegheny Indian Reservation. Although this legislation attracted little attention, it is vastly important to the 4200 Senecas who will be driven from their homes because the United States government broke the first treaty it ever made. The number assigned to this bill— H. R. 1794—is very appropriate for November 11, 1794 a treaty between the United States and the Seneca Nation, signed on behalf of George Washington, stated that these lands shall remain the property of the Seneca and Onandago Nations forever unless they shall voluntarily relinquish or dispose of them. But the treaty was broken and some two-thirds or 20,000 acres of their best land taken to be flooded by this dam. H. R. 1794, which authorizes the payment of some $20 million to the Senecas for the loss of their land, homes, barns, etc., was unanimously passed by the House. It was necessary that the bill be speeded along as it must be passed before the money can be included in the Appropriations bill which that Committee is now working on. It is my hope that the Senate will follow-through and that the funds will be provided so these truly wonderful people, who had lived in peace for these many years, will be relocated in new homes in adequate time. * * *. * * # PEACE CORPS The Foreign Affairs Committee this past week authorized President Johnson’s $115 million request for the Peace Corps. This is $19 million more than the Congress appropriated last year. However, the actual money for fiscal year 1965 must be appropriated later. The Peace Corps now has almost 7.000 volunteers overseas in 46 countries involved in education, community development, cooperative movements, agriculture, health work, geology, public administration, engineering and other fields. Foreign demand has exceeded our capacity to supply qualified people-The increase of funds would permit an expansion of the volunteers to 14.000 by August 1965 without sacrificing quality. The competition has become very intense because there are almost 5,000 applicants per month. The program is no longer just an American enterprise. The British have taken a growing interest in this type of assistance and today there are some 20,000 Britons working overseas. In many ways this voluntary service by individuals has become a symbol of what is best in people. If we as human beings have the capacity to break the atom, do we not have the capacity to break prejudice, poverty, illiteracy mm famine! The first ingredient f® success is human understanding and only individuals working together in programs such as the Peace Corps can provide that. SOUTH EUCLID ACHIEVEMENT AWARD It was a very gratifying moment for me the evening of February 4t to attend ceremonies when S°m ^ Euclid was presented an Achievement Award as one of the top entries in its population category i° the 1963 National Cleanest Town Achievement Award Contest. } winning this honor South Eucim did credit to the entire State o Ohio, as well as the Cleveland area-Honorable George J. Urban, Mayo of South Euclid and Mrs. Waiter DePasquale, General Chairman o South Euclid’s Clean Up-Paint Up-Fix Up Campaign were in Washington to represent the city and receiv the Achievement Award.