Štev. 154
trst, v torek 6 junija
Teca: X*XV'.
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
ob M*«S)ah ia frankih *fc 6., O pecstfrfjki* rt i. ijvtraf.
J>««tDliM It«T. M predajo po S nv6. (6s»oi) v miajft »fcmkmrnah ▼ Trrtm is •kolicf. GaricL KjmJu, dt Pttrm, Postojni, Stisni, Nabrani, St. Lmetfi, Tolmina, Ajdov-Mini, Dornbergm itd. Zastarel« Mat. po S (10 stot^. MLABI IE RA6UMAJO HA MNJMCTM ▼ Brokootl 1 feolon«. OENE: Tr^orimaki ia okrtai oglasi oo • o«, mm, oamrtoice, sabrala, poaUaic«, orlari Aaaarnib aa70«t0T M al. mm. Za oglas« t tekata OaU do 5 trti 20 K, rwh aadaljna rrsU K 2. Mali oglasi po 4 stot. besoda, najmanj pa 40 sto t. Oglasa spravama Inseratni oddelek npraro . Edinosti". — Plačuje aa izkljafcno is BpraTi wEdinosti'. » ■■	PUUJlvo Ia eioSIfhro « Trstu. =«
loto 94 K, pol leta ta K, S mesece 6 K; u aa-hm doposlaas ssiebise, se sprava me o sin.
Glasilo pMMtkmgm
■a M a«ieljB>e lataaje „ZSZBOSTS" etue: a« hU Mt Krn » JO, aa »al l»t» Sr» |-M.
aa poiUjsjo aa mrodalitvo lieta. Nefranko-
so m strsjsMjo la rskspisl s« m v rada Je
i la raklaaaactfeje poimati aa spravo lista. TTVO i sllas ttsrffs Sateni It (Itarsisl Um) bda^atsH la odgororai orsdaik ti JKFAK GODINA. Lastalk koaeorag Hsta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edino** s omejenim poroitrom t Trst«, alte« Oiorgio Galatei i ter. It.	—
Poitao-hrasllsKnl ritu it S41CJ2. TELEFON It. YW57.
Pelavci iz „Tehničnega zavoda"!
Zopet ste bili izdani! Zgubili ste novo bitko! Zakaj ? Ker se je žrtvovalo Vaše interese interesom stranke — jedne osebe!
Poživljamo Vas, da pridete vsi, kakor en mož na
SHOD,
ki se vrši danes, v torek 6. junija 1911 točno ob 7. uri zvečer v dvorani gostilne Viktorja Kosič v ulici sv. Marka št. 21.
DNEVNI RED: „Ponesrečeno gibanje v ladjedelnici sv. Marka". Vsi na shod!
Odsek delavcev iz „Stabilimento Tecnicou pri N. D. O.
Politično društvo „Edinost";
sklicuje naslednje
volilne shode!
In sicer:
1)	v torek dne 6. junija ob 8 7* zvečer j
v gost. y,tconomou v enakoimenovani ulici
2)	v četrtek dne S. junija t. I. ob 7lj2
uri zvečer na dvorišču gosp. Čehovlna v Kjadinu - Sv. Alojzij.
3)	v četrtek dne 8. junija t. 1. ob 7 V,
uri zvečer na dvorišču g. Ivana Turk v Škorklji (ul. Romagna).
DNEVNI RED:
Državnozborske volitve, j
ROJAKI! Zberite se v velikem številu, j da trdno sklenemo svoje vrste in se skupnoj okrepimo za bližnji boj!
ODBOR	|
pol. društva „Edinost".
8RZ0JAUNE UE5TI.
Odkritje spomenika Viktorju Emanuelu II. v Rimu.
RIM 4. V navzočnosti vseh členov kraljevske hiše, diplomatičnega zbora, ministrov, členov parlamenta, načelnikov civilnih in vojaških oblastnij, županov iz vse Italije ia nepregledne množice ljudstva je bil danes predpoludne slovesno odkrit na kapi-tolu spomenik Viktorju Emanuelu II. Mesto je v zastavah. Trg di Venezia pred spomenikom nuja čaroben pogled. Veliko navdušenje je vladalo, ko je dal kralj znak, da se odkrije spomenik Viktorija Emanuela na konju. Načrt za spomenik je napravil Sacconi in na spomeniku so delali najznameniteji umetniki Italije.
Slavnostni govor je imel pa mintsterski predsednik Giolitti.	;
Zasedanje turške zbornice zaključeno.
CARIGRAD 4. Ponočna seja zbornice in senata je izmenoma trajala do preko 4.
PODLISTEK
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V.
Visoko umetna, iz nenavadnega bogastva las ustvarjena frizura je bila odičena z dragocenostjo, ki jo je gospa Kristina šele pred dvemi urami kupila pri najodličnejšem zlatarju v Tynskem bazaru za ogromno svoto denarja in katere do sedaj ni še nihče v Pragi videl. Z najčistejšega zlata spletena široka čelanka, kakor najfinejša čipka, je bila posejana s šestimi vrstami dragega kamenja na ta način, da je tvorilo kamenje prekrasno mavrico, metajočo svoje bleščeče žarke v polnem toku okoli velikega diamanta, ki je bil zasajen ravno v sredini diadema prav nad čelom gospe Kristine in je izgledal v bleščeči igri barv kakor neizcrpljiv vir te krasne luči.	*
ure zjutraj. Zbornica je vstrajala pri tem, da ima ona pravico izključne kompetence do proračunskih vprašanj. Konečno je senat odklonil nadalje razpravljati o tem, nakar je veliki vezir prečital dekret, s katerim je zaključeno zasedanje parlamenta. Preporni člen proračunskega zakonskega zakona ostane nerešen.
Petrograd 4. (Petr. brz. ag.). Generalni konzul v Bejrutu knez Gagarin je v enakem svojstvu premeščen v Genovo. Generalnim konzulom v Bejrutu je imenovan dragoman odposlanstva v Teheranu Bathunhkov.
Rio de Janeiro 4. Brazilijanski aviatik Quaroz, ki je predvčeraj v Sao Paolu padel s svojim aeroplanom z velike višine, je umrl za poškodbami.
XXII!. glavna skupščina
„Zaveze jugoslov. učiteljskih društev" dne 4. in 5. junija v Trstu.
Nad 300 slovenskih učiteljev in učiteljic se je zbralo v Trstu na svojo redno vsakoletno veliko skupščino. Če smo jih v nedeljski številki prisrčno pozdravljali, kakor vzgojevatelje slovenske mladine in jim klicali dobrodošlico kakor milim gostom, se pa danes iz srca radujemo-na vsem njihovem nastopu osobito pa na glavnem zborovanju včeraj, kjer so nam podali sijajen dokaz, kako resno umevajo nalogo, ki jim je poverjena med narodom in kako visoko cenijo cilje svojega lastnega poklica. A kar nas je še najbolj razveselilo, je bilo zatrdilo na glavnem zborovanju, da se učitelji naši v polni meri zavedajo, da so sinovi malega in od poklicanih faktorjev zanemarjenega naroda, ki mu treba tem intenzivnejega dela na polju kulture, da nadomesti z delom uma, kar mu primanjkuje na moči Števila in da s svojim delom popravlja grehe, storjene na njem od drugih.
S pravim srčnim zadoščenjem pišemo to poročilo pa tudi zato, ker se je tako lepo — rekli bi: skoro otroško prisrčno — vre-sničilo, kar smo rekli mi v nedeljskem pozdravnem članku: da se namreč naši učitelji že ob tem kratkem bivanju med nami uverijo, da živi na tržaškem ozemlju zavedno slovensko prebivalstvo, ki ve ceniti korist in vrednost pridobitve kulture in ki zato tudi ljubi svojo šolo in učitelja, ki vrši v njej svojo vzvišeno prosvetno nalogo.
Pišemo to poročilo tudi z uverjenjem, da so, oziroma, da odnesejo dragi gostje iz naše srede najboljše utise o našem slovenskem življu in o delovanju in uspehih njih, ki vodijo to ljudstvo po raznih poteh človeškega snovanja, ter da dogodki povodom letošnje skupščine Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev pripomorejo k boljšemu umevanju in k pravični sodbi o delovanje takozvane trž. politike.
V soboto.
Velika večina gostov je došla že v soboto tekom dneva v Trst. Zvečer so se zbrali v restavraciji „Narodnega doma" na prijateljski sestanek v tolikem številu, da so bili — ker je prišlo tudi mnogo tržaških Slovencev — napolnjeni spodnji in zgornji prostori restavracije. Radostno pozdravljanje vse križem in prisrčnost v medsebojnem občevanju sta pričala o iskreni kolegijalnosti in bratski vezi, ki spajata učiteljstvo vseh slovenskih pokrajin.
Zborovanje delegacije
se je začelo v nedeljo ob 11. uri predpoludne v Sokolovi telovadnici. Navzoči
Vso postavo gospe Kristine, ki je sedela na visokem odru, pokritem z beloble-ščečo, težko neapolsko svilo, je objemala ta migljajoča zarja kakor kaka gloriola. Toda njena lastna krasota se ni izgubljala v njej, temveč je Še močneje udarjala iz tega okvirja. Snežnobela, bleščeča, sveža polt globoko razgaljenih njedrij, fina rožnata ru-dečica lic in ognjeni blišč njenih očij je viril iz uredbe črne svile kakor ideal za mojstra slikarske umetnosti.
Gospe in gospice plemenite in meščanske, karkoli jih je bilo navzočih na krasni kraljevski slavnosti, so, ene z sovražtvom in zaničevanjem, druge s zavistjo gledale krasoto in dragoceno, jako ukusno nakitje gospe Kristine, godrnjajoč med seboj, da je bilo tako veliki grešnici dovoljeno, vzbujati tudi ob tako slavnostnem dnevu ogromno pohujšanje. V tem mnenju se ni seveda strinjalo ž njimi jako veliko možkih udeležencev današnjega veselja.
Mnogo, mnogo oči je izpod vitežkega Šlema, gospodskega klobuka ali pa oprod-skega bareta gorelo v željnem pogledu k
delegatje — 155 po Številu — so z velikim navdušenjem pozdravili zastopnika češkega učiteljstva. Prečitana so bila razna poročila o delovanju Zaveze in njenih društev. Iz tajnikovega poročila izhaja: Zaveza šteje 35 društev z 2094 članov. Izrečeno je bilo obžalovanje, da se Istra in Dalmacija nista še pridružila Zavezi, dočim nimamo na Koroškem še nobenega društva. Najlepše pa napreduje slovensko učiteljsko društvo za Trst in okolico. Navzoče delegate je pozdravil tudi okrajni šolski nadzornik v Trstu gosp. Nekerman. Na Kranjskem pa so razmere za učiteljstvo najžalostnejše in kmalo ne bodo imeli tamošnji okrajni šolski nadzorniki drugega posla nego voditi disciplinarne preiskave proti učiteljem (in kjer je prišlo že tako daleč, da izvestni okrajni šolski nadzorniki pozdravljajo na konferencah vladne zastopnike v nemškem jeziku).
Izlet po morju.
V nedeljo popoludne ob 4. uri je veliki parnik družbe „Dalmacija" „Split" odvel do 600 oseb — ker se je učiteljem pridružilo tudi mnogo drugega občinstva posebno pa narodnega ženstva — na izlet po morju. Vozil nas je ob obali istrski do Pirana, kjer se je zopet zasukat ter premeril tržaški zaliv mimo ponosnega gradu Miramara, vzbujajočega žalostne spomine na velike zgodovinske dogodke, do historično znamenitega gradu devinskega, ki stoji s svojo srednjeveško zunajnostjo na skalovju ob morju, kakor spomenik davno minolih in za naš narod žalostnih časov gospodarskega in duševnega robstva. Vračajoč se zopet v smeri proti gradu Miramar so se izletniki divili lepim vinogradom, ki nam, kakor priveznjeni k morju dajajo slovečega „prosekarja". A ko je parnik dospel vštric grljanskega kopališča z njegovim hotelom in njega nasadi, so izletniki gledali košček našega obrežja, ki ga je narava obdarila najbogateje s svojo krasoto in divoto. Da! Tu so videli izletniki oni del obrežja naše Adrije — od Devina do gradu Miramar, ki je zares naš — slovenska last. Seveda je pogled z morja na vso našo lepo, višjo okolico, posejano z mičnimi slovenskimi selišči, vzbujal občudovanje izletnikov; le škoda, da jim je oblačno vreme vzkratilo še višji vžitek: pogled na julijske Alpe in v lepo furlansko ravan, izlasti tudi na izliv Soče v morje. Očaka Nanosa smo sicer videli ali tudi on se nam je kazal le v nejasnih konturah.
Pred Grijanom se je parnik vstavil, ker je bil obisk parka miramarskega in našega slovenskega kopališča Grijan tudi na programu izleta. Tu so doživeli gostje prera-dostno presenečenje. Proti parniku je plula mala flotilja ladjic na vesla. Ta flotilja je spremljala motorni čoln „Miramar" z nežnima slovenskima hčerkama na krovu, ki sta donašali pozdrav naše okolice našim gostom slovenskim učiteljem. Jedna — go-spica Rafaela Martelančeva iz Barkovelj — je bila odeta v pestro okoličansko narodno nošo a druga — učenka Marija Lukševa z Prošeka — je bila v beli obleki. Z obrežja pa so nam preko morske gladine zveneli akordi slovenskih koračnic v pozdrav ; pozdravljala nas je tudi trobojnica proseškega „Hajdriha". Mala flotilja je obkolila veliki parnik, a mala Marija LukŠa je iz čolna ven pozdravila goste.
Pozdravljeni bodite, mili gostje, Vi pijonirji prosvete došli tam iz zelene. Štajerske, milega Korotana, iz slovenske Švice, Gorenjske, iz tužne Istre, iz bratske nam Češke.
krasni meščanki, ki se je pred njih očmi dvigala danes v do tedaj še neznani krasoti. In niso gorele samo oči lahkomišlje-nih, lahko vsplamtevajočih mladičev; ampak tudi marsikatera modra in previdna glava je izgubila hladno prevdarenost in se vjela v čaru milostnih pogledov gospe Kristine.
Toda to pot ni bilo gospej Rokyčanski nič ležeče na tem, da bi katerega izmed teh domačih občudovateljev odvlekla kakor mastno žrtev svoje lepote v svoje udobne, toda tem nevarnejše sobe. To pot je zaničevala njih navdušenost, ni se brigala za njih strastne poglede, ni si želela njih vni-čenja. Njene misli so letele nad vsemi tja k kralju Kazimirju. K njemu je obrnila in osredotočila vse orožje svoje Ijubimske umetnosti, samo njega je želela danes za-presti v mrežo svoje zapeljive pojave.
Zdelo se ji je, da se ji njen trud posreči. Kralj ni niti očesa odvrnil od nje, njegovo zagorelo lice kakor bi se še bolj razvnemalo vsled notranjega žara, ki je sršal z njegovega divjega pogleda. Njegova roka se je zdrznila od trenotka do tre-notka, kakor bi hotela namigniti njej v
Srčna Vam hvala za izkazano nam čast, da ste nas obiskali. Žal pa, da ostanete pri nas tako malo časa. — Vendar želim, da se še v tem malem času prepričate, da bivajo tu ob sinji Adriji še zvesti sini in hčere premilega našega in vašega slovenskega naroda. Smelo rečem: Prej se posuši to morje nego usahne goreče ro-doljubje do naše mile slovenske domovine.
To se mi je zdelo potrebno omeniti, da, mili bratje vsprejmete z večjo radostjo našejnajprisrčnejše pozdrave, katere jim ravno Vi ponesete tja na vse konce naše domovine. Dobro došli!
In Vi gospod predsednik blagovolite vsprejeti v dar ta mali šopek, kakor znak našega visokega spoštovanja, do onega stanu, ki nas je povzdignil iz temo te in postavil na žarko soince prosvete in omike ! — Živeli!
Predsednik Zaveze gospod Luka Jelene se je spustil s parnika po stopnicah in se je z zadnje stopnice v navdušenih besedah zahvalil na tem radostnem presenečenju. Začelo se je prevažanje gostov s čolni na ; obrežje ob neprestanem sviranju godbe. Stopivši na kopno pa so v belo oblečene šolske deklice obdarjale goste s cvetjem. Radostnih src so se gostje zgrnili po velikem parku hotela „ Grijan", kjer se je zbralo toliko domačega občinstva iz bližnjih vasi, na čelu mu društvi „Hajdrih" z Prošeka in ■ „Danica14 iz Kontovelja, da se je veliki vrt napolnil do zadnjega kota. Razvilo se je gostom v čast veliko narodno slavje, v najlepšem pomenu te besede. Svirala je godba, udarjal je vrli tamburaški odsek vrdeljskega [„Sokola", ki je že na parniku med vožnjo i razveseljeval goste, pevala sta mešana zbora [združenih Prosečanov in Kontoveljcev pod vodstvom g. Cibica in učiteljskega društva, pod vodstvom g. Emila Adamiča. Navdušenje je visoko valovilo, a na višek se je povspenjalo med in po krasnih govorih. Prvi je pozdravil goste v imenu tržaške okolice g. Ivan LukŠa, ki je nagiašal, kako to naše, siromašno sicer ali značajno in zavedno ljudstvo iz polnega srca pozdravlja svoje goste, nositelje slovenske kulture. Na tem pozdravu, ki je na goste napravil naj-globejši utis, se je v imenu poslednjih zahvalil v imenu Zaveze g. Jelene. Slavil je zavednost tržaških Slovencev in nagiašal, da je to najlepša točka v programu tega izleta.
Prišli smo k Vam — je vskliknil — da se navzamemo Vašega navdušenja, ki je tako veliko, kakor je vroča Vaša zemlja. Ves slovenski svet se divi Vašemu boju in Vašim vspehom. Kličem Vam: Vstrajajte v tej borbi!
Naslednji govornik je bil g. učitelj in deželni poslanec Engelbert Gangl, ki je govoril množici pesniškim zanosom. V Živih barvah je opisoval težke boje, ki jih mora biti slovensko učiteljstvo po slovenskih pokrajinah za svojo čast, za svoj ugled, za svoj kruh. Resnična je beseda predgovor-nika, da je za nas učitelje to najlepša točka na programu današnjega dne, ker tu nas ne vsprejema narod z hinavskimi lici, ampak z odprtim srcem. Slovensko učiteljstvo se ni odtrgalo od ljudstva, pač pa bi njegovi sovražniki hoteli odtrgati ljudstvo od učiteljstva. Tem večja čast narodu v tržaški okolici, ki deluje roko v roki z učiteljstvom za čast, poštenje in napredek slovenskega naroda.
Predsednik političnega društva „Edinost" g. dr. Josip Wilfan je v krasnih vzne-šenih besedah slavil šolo in nje pomen za
pozdrav; njegova mogočna junaška postava se je časoma zravnavala na prestolu kakor bi ne imela več miru na njem.
Gospa Kristina je pridno zasledovala, kaka nestrpnost se je polotila kralja Kazi-mirja, ko je že v četrtič zvok trobent in bobnov proslavljal zmagovalca v borbah, in kako malo pozornosti je posvečeval svojemu gostitelju, ki je ves razvesel en nad jako posrečenim tekom redke slavnosti, ka-koršne podobne ni bilo z lahka najti v mnogih mestih Evrope, izražal svojo zado-voljnost s pohvalnimi kretnjami in glasnim pritrjevanjem na vse občo radost.
Ko si je bila svoje zmage popolnoma svesta, ni niti čakala konca turnaja, ampak se je nepričakovano dvignila in je — uprvšl samo še en dolg in pomenljiv pogled na poljskega kralja — kakor bi ne bilo nič drugega, kar bi bilo vredno njene pozorno-sU, s ponosnim, majestetičnim korakom stopila z odra in odšla v svojo hišo.
Tukaj se je vrgla Aluši, ki je z okna opazovala vso slavnost, z radostnim vskli-kom v naročje.
(Pride še.)
Stran II.
„EDINOST" št. 154.
V Trstu, dne 6. junija 1911.
ves narod. Koga naj naše ljudstvo prisrč-neje pczdravlja nego ravno svoje učiteljstvo. A velik pomen je v dejstvu, da je prvi pozdrav sporočen gostom na tržaškem ozemlju prišel iz ust našega okoličana, da jim je prvi pozdrav izrekla naša okolica. Ona je bila zibelj in edino zavetje tržaškega Slovenstva v minolih časih; ona je vstvariia podlago, na katero opira tržaško Slovenstvo vse svoje delo za napredek in svojo budoč-nost. To kar vam kličem jaz, bi vam govoril — četudi morda v skromnejših oblikah — ali gotovo še z iskrenijo besedo sleherni slovenski delavec. Kajti on občuti vso dobroto slovenske šole, ko more, odhajajoč na delo, mirnim srcem izročati svojega otročiča slovenskemu učitelju. Zato hvala slovenskemu učiteljstvu na tem obisku.
Zadnji govornik je bil češki učitelj Ska!icky, ki je črtal analogijo boja učiteljev na Češkem in Slovenskem, kjer se morajo boriti proti vnanjemu in domačemu nasprotniku. Zatrjal je bratske vezi, ki spajajo češko in slovensko učiteljstvo, ter se je na zaključku obrnil do mladine, naj ostane zvesta naukom svojih učiteljev.
Po vsakem govoru je godba zasvirala narodno himno, oziroma koračnico in orilo je živio-klicev, da se je odmevalo tja v ta-jinstveno noč nad morsko gladino. Slavje je trajalo do 11. ure in je vspelo najkrasneje, kar moramo ceniti tem više, ker ni bilo ni-kakih priprav in nikake reklame. To ravno povišuje vsprejem, ki ga je priredila okolica slovenskemu učiteljstvu: bilo je spontanno, prihajalo je iz srca. Mnogi gostje so nam zatrjali, da jim ta dan ostane neizbrisen v spominu.
A tudi ob prevažanju s kopnega na parnik so prejemali gostje novih krasnih in za mnoge povsem novih utisov. Noč nad morsko gladino, a na njo pada čarobna svetloba iz reflektorja na parniku. Rahlo valoveči morski element govori svojim šumenjem svoj tajinstveni govor. Tam na obzorju se začenjajo trgati oblaki in prikazuje se nočni vasovalec, bledi mesec in začenja sipati svoje srebrne niti na ves prizor. Vmes pa glasno pevanje veselih družeb v Iadijcah, ki se počasi pomikajo po morski gladini. Bil je to prizor, katerega poeziji se s slastjo udaja človeško srce.
Na krovu velikega parnika zopet veselo rajanje. Ali skoro se je spremenila slika in delovali so na nas drugi utisi. Vozili smo zopet mimo gradu „Miramar". Ponosna stavba je bila povita v polutemo, kakor da si je nadela črno obleko, ker žaljuje v spominu na minole tragične dogodke, ki so se zaceli odigravati med njegovim obzidjem. Toda to je bilo le za trenotek. Odprla se nam je divna slika na bogato velemesto, ki se je zdelo kakor potopljeno v morje magične svitlobe. Zopet so veselo zavriskala srca in veselo je donela pesem. In ko smo na pomolu Giuseppina zapuščali parnik, so gostje, pod mogočnimi utisi tega izleta, v živih besedah peli slavo krasoti tega ko-ščeka zemlje in vrlinam ljudstva, ki biva na njem — radujoč se, da je ta krasota sestaven del naše slovenske domovine !
imajo v vodstvu stranke tudi odvetnike. Ker se ni nihče drugi ni priglasil k besedi, je predsednik zaključil shod.
V	Temnici.
Vzlic temu, da je tu doma kandidat nasprotne stranke, se je tega shoda, ki se je vršil včeraj zjutraj na binkoštni ponedeljek, udeležilo nad 50 volilcev. Predsedoval je g. Fran Trampuž. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem dr. Gregorina. Temničani so imeli včeraj priliko spoznati, da dr. Gregorin ni tak, kakor ga slika „Gorica" in da je voljan brez bobnečih fraz in obljub po svojih močeh pomagati kraškemu kmetu v slučaju, da bo izvoljen.
V	Komnu.
Socijalisti so zahtevali od redarjev, naj v imenu volilnega zakona odstranijo nemir-neže z zborovaliŠča.
„Shod je naznanjen v dvorani, a ne v vrtu", je glasil odgovor.
Ker se hrup ni polegel, je stopil gosp. Gaspari na stolico in zavpil:
„Čeprav vi vsi kričite, moja pljuča so dovolj močna, da vas prevpijem vseh. Zaključujem shod in ga odnašam za prihodnjič. Mi gremo sedaj na veselico zidarjev, onih zidarjev, ki...
Tedaj tudi g. Gasparijeva pljuča niso bila več dovolj močna, da bi bil mogel pre-vpiti hrup.
Med ironičnim ploskanjem in med
_____ _________ r . in
Dobro je bil obiskan shod v Komnu, ki j ^ganjem so odšli Kristan in sodrugi iz se je vršil včeraj pop. na dvorišču gostilne: škednja. „Vinarskega društva". Zbralo se je 150 do , * * * 200 zavednih volilcev. Predsedoval je g.Jos. Tako je suho poročilo. Ml moramo od-Svara. Tudi tu je dr. Gregorin v jedrnatih ^ izjaviti, da globoko obžalujemo, da je besedah razvil svoj program in izlasti pov-; voiynj boj zavzel take forme. Ali krivi so darjal potrebo zgradbe železnice, ki bi spa- j temu Je socijalisti sami, ki so začeli na slo-jala Štanjel z Nabrežino ali Trzičem. — Tajvenske shode privajati italijanske sodruge, železnica bi bila za komenski okraj ogrom-; H izz|vaj0 naše ljudi. Če so oni izgubili nega pomena. Vsi goriški okraji so zvezani; vajeti jz da ne morejo več vzdržavati z železnicami, samo komenski okraj je v tem i svoje mase na uz(jft n a j nikar ne priča-oziru zanemarjen. Zato bo moral bodoči po- • kujejo, da jim bo naše ljudstvo vračalo doči poslanec tega okraja posvetiti temu ^h za kamen! Pač pa jim ljudstvo vrača vprašanju vso pažnjo. Dr. Gregorinov govor j z enako mero. Za Mihevčevim nasilnim naje bil vsprejet z odobravanjem in kakor sejStopom minole sobote na našem shodu, so zdi, so šanse na Komenščini precej ugodne.»sledi|i v nedeljo na socijalističnem shodu Ker se na to ni nikdo priglasil k besedi, je !gori opisani dogodki, pred katerimi je moral predsednik gosp. Svara zaključil shod, toplo j^tan retirirati! priporočujoč kandidaturo dr. Gregorina. I	--
.. .. — ... ! Shod na Greti.
Razbit SOCljallStlCni Shod V Včerajšnji shod političnega društva OkAflniii	„Edinost" na Greti je bil izredno dobro
OKeUlIJIl.	j obiskan.
Socijalno demokratična stranka je skli- Predsedoval je g. J a k I i č. cala za minulo nedeljo v Skedenj v dvorani Govoril je najprvo dr. Ry bar, ki je g.e Sancin-Čemot shod, na katerem bi bil povdarjal, da je postal volilni boj v zadnjih imel govoriti kandidat socijalno-demokra- dneh zelo vroč. Socijalisti so začeli prihajati tične stranke za okolico, g. Etbin Kristan, na naše shode, da bi iste motili. Mesto Shod je bil napovedan za četrto uro popo- argumentov hočejo rabiti pesti. (Klici: Tudi ludne. Socijalno-demokratična stranka je kamenje!) A mi se ne ustrašimo tako hitro, vabila na ta shod z velikimi rdečimi lepaki, O tem so se mogli prepričati tudi že sami ki so bili nabiti po Skednju in okolici: socijalisti in bržkone jim je danes že samim Škednja. Že pred napovedano uro je prišel j žal, da so začeli proti nam uporabljati tak-g. Kristan z g. Gasparijem, kakor šefom, tiko pesti. Ce pridejo na naše shode, jih mi generalnega štaba in kakimi 20, večinoma mirno poslušamo, govorili so na naših sho-italijanskimi — socijalisti iz mesta. Gospod dih že Kopač, Regent, Kristan in kakor se Kristan in njegova družba so poseli okolo že imenujejo vsi ti socijalistični voditelji.
mize v vrtu pred dvorano.
Točno ob štirih je prišlo kakih trideset slovenskih narodnih volilcev, ki so šli skozi vrt naravnost v dvorano. Ker je bila dvo-
gedaj pa so začeli na naše shode pošiljati ljudi, ki so mesto da bi govorili, žvižgali. Prvi poskus so napravili na Katinari, potem je prišel Kontovelj in potem shod pod mi-
rana prazna, so zapustili dvorano, ter se j lim nebom v četrtem okraju, kamor so so-postavili na gorenjem delu vrta, ki tvori: cijaiisti pripeljali italijanske in nemške so-
pred vhodom v dvorano nekako teraso ter čakali tu — kakor galerija — stvari, ki
cijaliste.
Zato so socijalisti dobili torej primeren
imajo priti. Med tem se je nabralo tudi v! odgovor.
vrtu samem precej ljudstva.	Z razbijanjem shodov se nic ne po-Okoli četrte na pet je vstal gospod maga. To so se mogli prepričati tudi soci-Gaspari, potrkal na kupico in sprego-1jalisti, ki so sicer leta 1907 razbijali vse voni: [ italijansko-liberalne shode, a bi vendar-le iz-Ćenjeni sodrugi! Imenom izvrševalnega! vzemši v prvem okraju ne bili zmagali brez odbora jugoslovanske socijalne demokracije naše pomoči. Soditi po razpoloženju, ki vlada -------. 1 —i—i:..j— me(j volilci, bodo odvisni socijalisti tudi
* *
otvarjam današnji shod, zahvaljujem se j dalje g. Gaspari ni prišel.
Z „galerije" doli je zadonelo: Predsednika voliti.
G. Gaspari: AU počakajte vendar, da spregovorim . ..
Predsednika! Predsednika voliti! je bil odgovor.
„Galerija" je med tem prišla v vrt.
G. Gaspari: Vprašajte dra. Mandića, kako sem jaz vodil shod v Rojanu.
—	Vprašajte Mihevca, kako je on včeraj razsajal na našem shodu! — je bil odgovor.
Nekateri naših so posredovali, naj se pusti Gasparija spregovoriti, ali bilo je zastonj.
—	Tudi oni niso včeraj pustili našim govoriti!
Zadonela je „Lepa naša domovina".
Med tem se je povspel na stolico g. Kristan, ki je kazal zborovalcem — „osle" !
Zborovalci so mu odvračali na isti način
letos od naših glasov (Razni mejklici. Soci-jalistov ne bomo več volili! Rajši kamero kakor socijaliste itd.) Govornik je prosil, naj se v tem oziru ne izreka nikakih sodb, ker se bo šele videlo, kako se razmere razvijejo dne 13. junija.
Priporočal je ob enem, nej se pazi na to, da se te zadnje dneve pred volitvami ne bo razburjalo duhov še bolj; on se nadeja, da nas bodo socijalisti puščali sedaj pri miru, tako jih puščajmo pri miru tudi mi.
Potem je pojasnjeval, da je bila Greta zato priključena k drugemu volilnemu okraju, kjer je bilo pri ljudskem Štetju leta 1900 izvzemši par družin, zapisano vse prebivalstvo za Italijane, a se je volilne okraje zaokrožalo po narodnosti.
Povdarjal je potem govornik, da za nas znači narodno vprašanje vprašanje kruha, ker hočemo, da imej na naši zemlji v prvi vrsti domaČ delavec pravico do dela in zaslužka, a ne da se uvaja sem regnikole, ki bi na podlagi internacijonalnega programa socijalne
aaaaa ...	: demokracije imeli tu iste pravice, kakor do-
— Svinje! — je kričal g. Kristan. ! mačini.
Kar naenkrat je priletela od nekod ku-i Živahno odobravanje, ki je sledilo go-
Včeraj predpoludne se je vršilo glavno zborovanje Zaveze. Poročilo pride. Za danes omenjamo le, da je zbrano učiteljstvo pozdravil dr. Rybar v imenu tržaških Slovencev, da so bili v imenu Šolskih oblasti navzoči gg.: deželni Šolski nadzornik Matejčič, namestništveni svetnik Prinzig in okrajna nadzornika Kante in Nekerman ter da so tem gospodom in zastopnikoma češkega učiteljstva zborovalci prirejali burne ovacije.
Dr. Gregorinovi shodi.
V Zgoniku.
Shoda v Zgoniku, ki se je vršil v nedeljo ob 10. uri v gostilni gospoda Grudna se je udeležilo do 150 volilcev, med njimi 13 socialnih demokratov iz Nabrežine.
Gospod kandidat je razvil svoj že znani program, po katerem misli delovati, ako bo izvoljen. Predsednik shoda gospod Melhijcr Milic je podal na to besedo socialistu Marici iz Nabrežine. Ta gospod se je postavil
na zelo komodno stališče in proglasil dr.a ____________ r_______ _ __________________________^	. „
Gregorina krivim za vse grehe, ki so jih j piCS) fci je padla tik poleg Kristana na tla vornikovim besedam, je' pričalo, da so ište po njegovem mnenju storili „meščanski" po- i jn ?e razbila.	res segale poslušalcem do srca.
slanci. Zato naj Kraševci nikar ne volijo dr. ; Redarji, ki so bili na zborovališču, so i G. Š k r j a n c je omenil obeh nasprot-Gregorina. Dr. Gregorin je nepobitno doka- | takoj skočili proti oni strani, od katere je j nih kandidatov, Gasserja in Cerniutza, ter zal, da tudi 87 socialistov v parlamentu ni ■ priletela kupica. Nastal je splošen metež, j dokazal, da- Slovenci ne moremo voliti ne
moglo delati Čudežev, narobe, S svojim po- '	o«, r^on'; .-.rltr^HI! - nraoona '	na rlrii-rnaro Prti/Horiol i o nntem Ha
stopanjem so večkrat pomagali vladi iz zagate. G. Marica se Gregorinovega programa sploh ni dotaknil in ga celo pohvalil. — S shodom v Zgoniku sme biti naš kandidat zadovoljen.
V Gorjanskem.
Tudi ta shod, ki se je vršil v nedeljo popoludne, je bil prav dobro obiskan. — Predsedoval je g. Karol Štrekelj. Govor dr. Gregorina, ki vsebuje vse zahteve na korist kmeta, je napravil na poslušalce najboljši utis. Oglasil se je na to za besedo socialist klesar Lavrenčič, ki je govoril proti — odvetnikom. Mož sploh ni vedel, da imajo tudi socialni demokratje med svojimi poslanci odvetnike in je potem, ko mu je dr. Gregorin povedal, da sam papež avstrijskih so-cijalistov dr. Adler, je tudi odvetnik, resig-nirano vzkliknil; „Potem nas vse skupaj farbaj oTo pač lepo dokazuje vso absurdnost onih, ki volilce slepijo, češ, da odvet-
Konečno so redarji odvedli — če pravega enega ne druzega. Povdarjal je potem, da
aH le namišljenega, ne vemo — metalca kupice in nekega druzega, ki je dotičnega udaril.
Gospod Kristan je tedaj dobil vizijo. Obrnil se je proti neki strani, ter vpil:
smo Slovenci v prvi vrsti zato povsodi teptani, ker smo preveč ponižni in pohlevni. Zato proč s pohlevnostjo, proč s ponižnostjo !
Govornik priporoča, naj se te dni še
„Vidite, dr. Mandič! To je sad Vaše vzgoje, j porabi za agitacijo od moža do moža, da
sad Vaše kulture! Tega vsega ste kriv Vi, dr. Mandič!"
Da je bila to le vizija g. Kristana, sledi iz dejstva, da dr. Mandič a včeraj sploh ni bilo v Skednju!
Med tem so se primešali med naše nekateri italijanski sodrugi, ki so hoteli na-Šince pomiriti, naj puste, da se bo govorilo.
„Govorite slovenski!" jim je zadonelo nasproti.
E se non capisco?
bo dan 13. junija najlepši praznik, kar smo jih še tržaški Slovenci dosedaj doživeli. (Živahno odobravanje!)
G. Jaklič je rekel, da je italijansko-liberalni kandidat za II. okraj dr. G a s s e r spredej Italijan, zadej Nemec, C e r n I u t z pa slovenski renegat. Zato Slovenec tudi za Cerniutza ne more glasovati.
Govornik je ojstro bičal postopanje so-cijalistov, ki so prišli pod vodstvom gosp. Mihevca na slovenski shod v četrtem okraju in klicali fora i ščavi. Ali je pomislil Mihevc,
nik ne more zastopati koristi ljudstva, a 1 Ponoven, povečan hrup.
Kaj pa iščete potem na slovenskih da je veljal ta „fora" tudi njemu ? shodih ?!"	| Govornik je potem omenil gibanja v
Per aiutar i nostri compagnt!	! „Stabilimento tecnico", kjer so socijalisti
pustili delavce na cedilu, ter je potem s
pozivom, naj vsakdo gleda, da pripomore čimveč k temu, da izpadejo volitve dne 13. junija čim častneje, zaključil shod.
Dnevne novice.
Masaryk v Dubrovniku. O priliki bivanja Masaryka je nameravalo dijaštvo skupaj s prebivalstvom prirediti zanj manifestacijo. Okrajno glavarstvo je s pomočjo žandarmerije prepovedalo vsako zbiranje po ulicah. Deželni šolski nadzornik Zavadlal je pa ukazal dijaŠtvu, da mora med bivanjem Masarykovem v Dubrovniku ostati doma. Kakor se vidi, mora biti Masaryk zelo nevarna oseba, sicer se ne bi vlada posluževala tako neumnih odredeb proti njegovemu zasluženemu slovesu. Dijaška mladina ne sme videti vseučiliškega profesorja Ma-saryka, iskrenega prijatelja dijaštva, ki vse svoje moči in bogate darove posveča mladini. Z žandarmerijo operira vlada proti slovanskemu učenjaku, samo zato, ker se ta ne da ustrahovati od gospoda Aehrenthala. V tem potovanju vidi vlada bržkone zopet nekaj „veleizdajniškega". Ali zastonj ves trud vlade in njenih Zavadlalov ; simpatije Jugoslovanov ostanejo na strani Masaryka, ki je edini imel poguma, da je pred vsem svetom razkrinkal ono Škandalozno Aehrenthalovo politiko na jugu naše monarhije in grdih sredstev, ki se jih poslužuje ta politika.
A vocem Zavadlal! Nas je obšla rude-čica srama in zapeklo nas je v dušo vspričo dejstva, da taki naši rojaki se svojim kleče-plaztvom, vedno pripravljenim služiti kakor slepo orodje vsakemu namenu nasllnikov, globoko kompromitujejo nas Slovence pred ostalim slovanskim svetom, tako, da pojm Slovenec postane v Dalmaciji skoro sinoni-men s pojmom... detektiva ! Morali smo enkrat napisati to grenko resnico, ko smo morali že tolikokrat čuti iz ust Dalmatincev take trpke tožbe proti izvestnim servilnim slovenskim funkcijonarjem.
Na Portugalskem hoče vlada z vsemi sredstvi preprečiti čitanje najnovejše papeževe enciklike proti ločitvi cerkve od države. Listi, ki poročajo o njeni vsebini, se plenijo. Vlada je že sklenila odpraviti poslaništvo pri Vatikanu, kar bi bil prvi korak za ločitev.
Na Kitajskem se Še vedno puntajo. Na južnem Kitajskem so revolucionarje premagale cesarske čete ter jih pobile in ujele približno tri sto. Vendar se uporniki zbirajo z nova. Vlada je poslala tudi v Mongolijo novih čet.
V	Ćrnigori so, kakor poroča beligraj-ska „Politika", odkrili novo zaroto proti kralju Nikoli in vladi. Kompromitovanih je več črnogorskih politikov. Sledi zarote da vodijo v Beligrad. Ne treba praviti, da treba take vesti vsprejemati s skrajno previdnostjo.
V	Bolgariji je zavladalo močno proti-turško razpoloženje vsled večnih spopadov na meji. Bolgarski listi se zelo srdijo na ministerskega predsednika Gešova, ki kaže napram Turčiji premalo energije. „Večerna Pošta" piše : Naša vlada ostaja mirna, a medtem teče na meji kri. — Med ljudstvom vlada vojno razpoloženje in dan ni več daleč, ko ljudstvo potegne vlado za seboj".
Na Angleškem se bo vršilo v kratkem kronanje kralja. Pripovedujejo, da je kralj povabil na to slavnost dva zastopnika delavskih organizacij. Vprašanje seveda je, če se tudi odzoveta vabilu.
V	Belgiji je sedaj na dnevnem redu reforma šolstva. Socialni demokratje in liberalci so seveda za svobodno šolo, čemur se klerikalci protivijo. V zbornici je prišlo do velikega tumulta, ki je onemogočil vsako redno razpravo._
Domača vesti«
Volilni shod za Hrvate in Srbe. V
nedeljo zjutraj se je v prostorih „Dalmatinskega Skupa" vršil mnogoštevilno obiskan shod, ki ga je za Hrvate in Srbe sklicalo politično društvo „Edinost". Na shodu je bil tudi državnozborski kandidat dr. R y b a f, ki je v lepem govoru razvil razloge, radi katerih so toliko politični, kolikor gospodarski interesi Hrvatov in Srbov v Trstu ozko spojeni s položajem, ki ga bodo zavzemali Slovenci v tem največem trgovskem mestu v državi. Radi tega zahtevajo lastni interesi Hrvatov in Srbov, da podpirajo Slovence v vsakem njihovem nastopu, izlasti pa pri volitvah.
Shod je navdušeno pritrjeval izvajanjem dr. R y b a r a in mu je na koncu pokazal to z burnim ploskanjem. V istem smislu sta govorila tudi predsednik shoda dr. Tom a-šić in dr. Baničević, naglašujoč, kako morajo vsi Hrvatje in Srbi v Trstu glasovati za one kandidate, ki jih postavlja politično
društvo „Edinost".
Ta lepo vspeli shod je bil jaka manifestacija složnega delovanja vseh tržaških Slovanov v boju za napredek in svobodo. Zato ni ta skupščina mogla bolje končati, nego z brzojavko, ki se jo je odposlalo dr. Hinkovicu in ki se glasi: Sa izborne današnje skupščine šalju tršćanski Hrvati i Srbi pozdrav branitelju časti cijele Jugoslavije, od-sudjujuči one, koji sramote Hrvatsku pred kulturnim svijetom.
Pazite na uradno glasovnico in legitimacijo dostavljeni po pošti.
Tudi oni ki so že zamudili 24. urni rok za izjavo proti Izbrisu iz volilne liste,
V Trstu, dne 6. junija 1911.
„EDINOST" št. 154.
Stran JU.
so najuljudneje naprošeni, da se v prid naše slovenske stvari nemudoma javijo v volilni centrali.
Jedini zastopniki delavskih interesov in gibanje v „Stabilimento tecnico tri-estino". Iz krogov NDO. smo prejeli:
Socijalni demokratje naglašajo vedno, da so oni jedini pravi branitelji delavskih interesov in da delavstvo mora brambo svojih pravic poverjati jedino njim, ki delajo brez nikakega interesa za delavsko korist. To naglašajo posebno povodom volitev, ko znajo v reklamne svrhe izzivati razna gibanja, pri katerih pa često doživljajo fiaske ter kompromitirajo delavsko stvar, žrtvovaje delavske interese svojim strankarskim interesom ! To pa jih čisto nič ne moti, da ne bi z raznimi sofizmi pokrivali svojega poraza ter dajali z bučnimi frazami razumeti, da so tako najbolje postopali za delavstvo.
Nu, to je karakteristika postopanja socijalnih demokratov, ki jo poznamo že od davna in ki jo je zavedno slovensko delavstvo po svoji veliki večini vže davno spregledalo. Te svoje — recimo — taktike
—	se bodo gotovo držali, gotovo tudi po najnovejem fiasku, ki so ga doživeli z gibanjem v „Stabilimento tecnico-. Kdor je sledil temu gibanju od prvega začetka, mogel je jasno razbrati, da je bilo isto izzvano jedino v agitacijske namene in da je bilo vodjeno — neresno. Voditelj tega gibanja je bil poznani Ezio Chiussi, „secretario per le provincie i t a 1 i a n e (To naj si zapomni slovensko delavstvo! Socijalni demokratje imenujejo oficijelno: Gorico, Trst, Istro in Dalmacijo za „provincie italiane". Altroche internacijonalci!) della Federazione fra operai metallurgici in Austria-. Chiussi je v kratkem času, odkar vodi socijalno demokratične kovinarje, doživel sijajnih — ne-vspehov! Omeniti hočemo samo vprizorje-nega gibanja pri Lloydu in štrajk livarjev. Kakor je ob omenjenih nastopih sijajno pro-pal — bilo radi svoje nesposobnosti, bilo radi svoje prevzetnosti — tako je tudi pri gibanju v S. Marco pokazal svojo prevzetnost, da je vsakdo, ki le količkaj pozna razmere , mogel v naprej računati na neuspeh, ali pa — če je bilo to proraču-njeno — na izdajstvo delavske stvari.
Delavske zahteve so bile povsem opravičene in so bile od uprave „Stabilimenta" same pripoznane kakor take. Delavstvo bi bilo danes tudi doseglo svoje opravičene poboljške ; a če ni, naj se zahvali na tem Chiussiju in socijalni demokraciji. „Stabilimento* se namreč ni hotel pogajati s Chi-ussijem, ampak z delavstvom samim. A mesto da bi bil Chiussi privolil v to, mesto da bi bil — kakor bi bila njegova dolžnost
—	napotil odbor za pogajanja z upravo Stabilimenta — kaj je storil?
Odnehal je od vseh zahtev delavcev, da le ne žrtvuje — sebe! To so ti požrtvovalni branitelji delavskih interesov! Njim je torej več do Chiussija, nego do zboljšanja delavskih plaCil, nego da bi dosegli koristi za delavstvo! To je izdajstvo na delavski stvari — izdajstvo, ki ga ne morejo zakriti nikake fraze in protesti.
in taki ljudje hočejo potem še apelirati tudi na slovensko delavstvo za podporo in solidarnost, se Še hočejo bahati, da so požrtvovalni, nesebični in pravi zastopniki delavskih interesov. Lepi branitelji to, ki v letu dnij doživljajo same fiaske in žrtvujejo interese delavstva! Vsem so še v spominu štrajk livarne, štrajk mornarjev in težakov pri lesnih tvrdkah. K tem se pridružuje sedaj še fiasko v stabilimentu!
Volilni shod v Barkovljah. Kljubu slabemu vremenu zbralo se je v soboto zvečer v „Narodnem domu" v Barkovljah obilo volilcev. Predsedoval je mestni svetovalec g. Sv. Martelanec, ki je po pozdravnem nagovoru naprosil g. dr. R y b a f a, da razloži zbranim svoje misli.
Gospod kandidat burno aklamiran razvijal je v daljšem govoru sliko dosedanjega delovanja naše narodne stranke na posameznih poljih v materijalni in moralni pro-speh slovenskega življa na tržaškem ozemlju, kazal na njega vsestranski očitni napredek ter na delo, ki nas še čaka. Preidši na naloge parlamenta, ki se bode moral tudi v prihodnje baviti z zapletenimi narodnimi razmerami v državi, je razlagal dr. Rybar tudi dosedanje svoje delovanje v prid raznih naših slojev in završil z izjavo, da se hoče tudi v nadalje potegovati za korist in pravico svojih volilcev.
G. K r i ž m a n č i č je z znano rezko besedo opisal razmere v okolici, katero vsi poklicani činitelji do skrajnosti zanemarjajo in pozival navzoče, naj se ne zanašajo na nikogar razven na same sebe.
G. R. Starec je ojstro grajal nastopanje nasprotnikov, ki skušajo dosezati s silo a zaman neke vspehe, za katere pa ni več možno pridobivati zavedne slovenske okoličane.
G. d r. P e r t o t je še omenjal nekaj razlogov, ki nas navdajajo z gotovo nado, da prihodnjega 13. proslavimo zopet velik naroden praznik.
Zaključno besedo je imel g. predsednik M a r t e 1 a n c, ki je vspodbujal navzoče na marljivo agitacijsko delo, da ne zaostanejo Barkovlje tudi v prihodnje za nobenim drugim krajem v okolici in ko je dal zatem kandidaturo g. dr. Rybara na glasovanje, je bila ista soglasno in z oduševljenjem sprejeta.
Nedeljska avtomobilska dirka. Ob
veliki udeležbi občinstva se je vršila v nedeljo predpoludne na cesti Trst-Opčina mednarodna avtomobilska dirka. Od 50 priglašenih avtomobilov se jih je udeležilo 26. Izlasti zanimivo je bilo dirjanje avtomobilov ob jako strmih klancih openske ceste. Pripetila se ni nikaka nezgoda. Največ točk so dosegli vozovi češke tvrdke Laurent & Kle-ment, ki si je s tem priborila Thurn-Taxi-sovo nagrado 10.000 K. Največi rekord dneva je dosegel v VIII. kategoriji C avtomobil Laurent & Klements Šoferjem Hyero-nimus, ki je rabil za 7400 metrov dolgo cesto 6 minut 7 tripetinke sekund*
Sadovi renegatske vzgoje. Pišejo nam: Predsinoči so prišli trije frkolini stari od 16—20 let, v družbi neke dekline v gostilno Fr. Štancar pri „Vipavcu" v ul. In-dustria 5 in začeli njega in njegove goste kar na debelo žaliti z najgršimi psovkami, ter groziti, da mu razbijejo vse — na kar so jih seveda njegovi gosti na hladno postavili. Koj nato so pa omenjeni junaki naskočili gostilno s kamenjem, pobili šipe in svetilke, in velika sreča je bila, da niso zadeli tudi kakega Človeka, kar bi se bilo gotovo zgodilo, da se niso gostje umaknili v ozadje gostilne. In da niso nekateri po-gumneji med letanjem kamenja skočili za lopovi in jih pregnali, bila bi gostilna popolnoma demolirana. Za junaštvo čaka lopove zaslužena nagrada na deželnem sodišču.
V pojasnilo. Te dni je bilo Čitati v „Edinosti-, da je gospodar neke žganjarne v ulici Miramar rekel, da bi najraje zastrupil vse Slovence. — Slavno občinstvo naj pa pri tem ne misli na žganjarno v omenjeni ulici štev. 25. — Dragotin Hreščak.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejmejo se: 2 knjigovodji, 1 kontorist, 1 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke, 0 pomočnik galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 1 kontoristinja, 4 prodajalk, 7 učencev, 3 učenke, 1 potnik, 0 korespondent, 0 skladiščnik.
Službe iščejo: 2 knjigovodja, 6 skladiščnikov, 4 kontoristi, 5 poslovodjev, 3 potniki, 27 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 7 kontoristinj, 9 blagajničark, 16 prodajalk, 2 korespondenta, 5 učencev, 5 učenke.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Tržaška mala kronika«
Tat v kavarni. Predsinočnjem je v ljudski kavarni v ul. Molin a vento št. 4, neki tat ukradel lastnici raznoterosti v vrednosti 40 K. Tatu so našli. Isti je 37-let. dninar Alojzij Benič, ki je bil že 1891.1. izgnan iz Trsta.
Česa se vse ne najde na stopnicah.
Dne 21. m. m. so na oknu hodnika I. nadstropja hiše št. 17 v ulici Stadion našli cu-lico, v kateri so se nahajala razna ženska oblačila, popolnoma nova a raztrgana. Policija je sprejela robo v svojo shrambo. Zdi se, da gre za kako maščevanje.
Soprogino maščevanje. Vsled ovadbe lastne soproge je bil včeraj aretiran 37-let. Fran Ferretti, kamnosek iz Taranto v Spod. Italiji. Isti jo je glasom soprogine ovadbe, večkrat pretepel in jej tudi grozil s smrtjo ter je baje pri psovanju rabil izraze, ki bi tvorili zločin razžaljenja Veličanstva. Ferretti se je opravičeval s tem, da ga je tašča spravila ob pamet.
Pretep radi psovke. Gustav Baviera, star 15 let, mornar, Ivan Bressan, težak in 19-letni Josip Grattoni, so včeraj popolud. tik Josipovega pomola srečali nekega Godino. Ne ve se zakaj, je Baviera zaklical Godini: „špijon". Godina je brž odgovoril s strašno klofuto. To je bil znak za začetek borbe. Ona trojica, kateri se je tudi pridružil 31-letni Viktor Požar, nezaposlen kotlar, je planila proti Godini, ga vrgla na tla in naklestila po vsem telesu ; nekdo je hotel celo porabiti priliko, da bi Godini ukradel uro. Ko so na vpitje Godine prihiteli redarji, so napadalci ušli. Redarji pa so Baviero in Požarja dohiteli in ju aretirali.
Prišel pod avtomobil. Včeraj popol. je 72-letni kmetovalec Jurij Sosič iz Opčine gnal na pašo mlado kravo, kar mu je prišel nasproti avtomobil št. 342. Da reši kravo, ki se je splašila, je Sosič sam prišel pod avtomobil. Zadobil je zelo hudo rano na glavi in na drugih delih telesa. Šofer ga je pobral, stavil na avtomobil in ga odpeljal v Trst najprej na zdravniško postajo in potem v bolnišnico.
Poneverjenje. Anton S. naddelavec v Dejakovi zalogi piva, je včeraj inkasiral za svojega gospodarja okolo 192 K in nato izginil.
Koledar in vreme. — Danes : Norbert škof. — Jutri: Bertrand oglejski patrijarh.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -1- 24° Cels. — Vreme včeraj: deloma
oblačno.
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
99* po zmernih Cenah
RAFAELE ITALIA
trst - via malcanton - trst
Mnenje gosp. dr. J. Hudec-a
Kolice
G. J. SBRRAVALLO
Trst.

Prejel sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) in sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino in ga rabim v svoji praksi že mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti pri šibkih in to z najboljšim uspehom.
KOLICE20. marca 1910.	Dr. J. HUDEC.
Na obroke X JAKOB DUBINSKV Na obroke I
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, D. nadstropje — Trst
Vela izigra izeMjei oM za pspile in manufattiKa blaga
HT" ter moške ln ženske suknje.	107]
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE,_Cene brez konkurence.)
5. 3e Vecchi 8 L Skerl
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga• ovsa
kiaje in otrobov.
SENO prre vrste po 8 L Oves Ben po 20 K. Slama po K 9. Ko raz na slama po K. 12. Bastllsska iima po K 20- Otrobi „V" po
14 S. — Prodaja Da drobno in debelo. Cene po dogovora.
Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2.
Dobiva M povod v veli kili dozah
SP»
VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize ia obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6
REZBARSKA DELAVNICA,
UMETNI ZOBJE
Plombiranje aoboT
Izdiranje lobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
koncesij, zobni tchaik
- TRST -
ali©«* delta Oasarma it. 13, II. n.
Dr.J.Čermžk
: zobozdravnik :
PRODAJALNA
Rrolacnlca za civiliste In uolaKe Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, H. n.
Priporoča se slavnem občinstva in vojaštva za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidae, cene zmerne.
.	. . Za birmo! Za birmo!
VtlSflll I SkTIIIT Mam	P"Poroča že poznani slovenski
Izbera borgeta, perila in drobnarije za šivilje
FRAN KOČIJ AN
Trst, ulica Molin a vento Stev. 17, Trst
urar in zlatar
Trst, ulica del Sivo št. 26 Velika izbera I —:— Velika izbera !
ALOJZIJ POVH
rojak.
Slovansko knjigarno Josip Gorenjec
v Trstu, ul. Caserma 16 (poleg kavarne Commercio)
se priporoča :: vsem botrcam in botrom ::
za nakup mašnih knjig za birmance. - Ima v zalogi vseh vrst mašnih knjig po raznih cenah, kakor tudi po- I^s^^f*«: dučne in zabavne knjige za mladino. - Lepa knjiga je koristnejše darilo za otroke, kakor zlato in sladkarije.
Čevljarska zadruga v jffirnu
------ pri Gorici "
Prodojalnlca feoljev o Trstu vin Bnrrlera vecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri ln tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje čevlje tudi za c, hr, vojno armado y popolno zadovoljstvo.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne
zamude priti v nje prodajalno.	78
Stran IV.
»EDINOST« št. 154.
V Trstu, dne <3. junija 1911.
Društvene vesti.
Godbeno društvo „Volarič" v Lonjerju priredi dne 25. junija t I. svojo prvo vrtao veselico na vrtu gostilne „Pri županu". Na ▼sporedu bo sviranje, petje, enodejanska igra in tombola. Po veselici se vrši na istih prostorih ples.
Prosimo slavna bratska društva, da bi ob določanju svojih prireditev tudi to veselico upoštevala.
Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi V sredo, dne 7. t. m. priredi akademično društvo „Adrija" v Pragi četrtoletniški večer v restavraciji „u Kužiho oka" ob 8. uri zv. Gostje dobrodošli !
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu naslovlja na si. pevska društva: Bliža se praznik sv. Reš-njega Telesa, ko nam bo nastopiti v procesiji s pevskim zborom. Prosimo uljudno, da bi nam bratska pevska društva poslala čim več svojih pevcev v pomoč, da mi Slovenci pod svojo zastavo čim častneje nastopimo z močnim pevskim zborom in da se tako proslavimo z lepim slovenskim pevanjem po tržaških ulicah dan 15. junija.
Vesti iz Istre.
Volilni shod na Škofiji, ki ga je priredilo včeraj popoludne politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri, je vspel prav povoljno. Shodu je predsedoval deželni poslanec P a n g e r c, kateri je v primernem govoru označil pomen predstojećih volitev. — Posl. V a 1 e n t i č je razmotrival važnost naše afirmacije v tem pretvezno laškem okraju.
Dr. Josip M a n d i ć iz Trsta je razpravljal o politiških razmerah v koperskem okraju in o strankah, katere so postavile svoje kandidature. Med njegovim govorom je prišlo do burnega prizora. Dr. Mandić je namreč dejal: „Ne verujem, da bi se kdo izmed vas našel, ki bo glasoval za dra. Benstti-ja. Kajti dotičnik bi ne bil več Slovenec, ampak — Judež Iškarijot!" V tem trenotku je ustal nek domačin Bertok in jel kričati in braniti dr.ja Benatti. Seveda je takoj izginil odkoder je bil prišel.
Govoril je še g. J. Križmančič iz Trsta, nakar je g. Pangerc zaključil ta vspeli volilni shod v eni najbolj ogroženih točkah naše Istre.
Iz Slivja. Kakor že objavljeno se bo v Slivji, mični vasici, prihodnjo nedeljo, dne
Da, da, so pač prebivalci v Dolini inj BorŠtu — Slovenci in zato si misli slav. c. k. poštna direkcija, da je za te individuve j vse dobro.
Hočemo in zahtevamo od slav. c. k.; poštnega ravnateljstva v Trstu, da določi i tudi našim ljudem pošteno plačo za to težavno in odgovorno službo na deželi, da bodo zamogli vestno izvrševati svoj posel v prid prebivalstvu in poštne uprave same!	_
Vesti iz GoriSke.
Kolesarsko društvo „Gorica" priredi nepreklicno v nedeljo dne 16. julija t. 1. cestno dirko na progi Kabarid -Tolmin, združeno z veliko ljudsko veselico na občinskem prostoru v Tolminu. Na vsporedu bodo: petje, godba, amerikanska pošta itd. Na veselici bo sodelovala popolna vojaška godba iz Gorice. — Društva so na-prošena, da ne prirejajo ta dan drugih veselic.	Odbor.
E3MAL1 OGLASI SH1
MALI OOLAST se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.

Kupujte vsi obleke samo v slov. trgovini
V. Doban§ehek
Trst - ul. Giosue Carducci II - Trsi
vogal ulice Torre Bianca 45
dobro poznani kot najceneji v mestu.
Za sedanjo spomladansko - letno sezono dospela je velika izbira gotovih oblek za moške in dečke.
Obleke ia moške od kron 14—60.
Nadalje velika zaloga jopieev, lllač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd.
W Izgotauljajo se obleke za moške po meri.
2000 vzorcev moškega blaga.	= 2000 vzorcev moškega blaga.
M'orioniO vfljen konja od mladosti, išče fdllDlIilr, alužbe koi kočijtž ali fijakar, ali pri kaki trgovini kot prevoznik, oziroma voznik v tovarni. Je lenega, poštenega obnašanja in ponolnoma zaoeeljiv. Naslov pove Inseratni oddelek , Edinosti" pod 5te v 961.	961
Osi Mrmancl in filrm&nke
želijo slikati se s svojimi
botri na dan birme pri edinema našemu fotog afu JERKTČIL Trst, ul Poste 10, - Gorica, gosposka al. 7. — CENE ZNIŽANE	315
Antonio Dobner
— urar In zlatar —
sodni Izvedenec
se je preselil t nI. DELLE POSTE 3 vogal Torre bi an-
ea (tobakarna) Sprejema vsakovrstna poprave po zmernih cenah z jamstvom.

80.000 I R
bo darovanih!
Hlev
Vpraša
št. 1.
za konje ali krave se odda v najem 30. avgusta t. L v ulici Moreri v Rojanu. — naj se pri gosp Pečenka, via Miramar
986
Mala
St 16.
Ptanovanja se oddajo v najem v Rojanu. Vpra-a naj se v žganjarti via Gepp«
987
Pnennrlirnn veščo italijanske in hrvatske UUo|Jl«UEUIIU korespondence sprejme Starec, glavni zastopnik Vzajemne zavarovalnice na Prošeku.	990
Lepo opremljena rl&SViSB
cerkve. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 968
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportna trgovina H. SPINGARN
Krakov štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak rizlKo.-
3§eE
IMF

TRATTORIA
„Air Antico Pompei"
Trst, Pozza Carlo Goldoni 4
Priporoča se Blavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino: teran, istrsko, furlaceko in belo. S:einfeMsko pivo. Domaća kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo pnpojvča
FRANJO MARIN Š K K.
3
tU

0 s
S
m
mizar M. Majcen, nI. Bel-
11 junija 1911. vršila velika veselica na S^Phdrfoje 8p^e Jbfk? vsakoSo po'K^
planem v korist CMD. Po predpripravah se daja soditi, da bo ta veselica nudila ob-
899
zemljifiča z izvirno vodo ob mi-
""J" JUUlH'	" .. " i ||n rt »n H o i zemljišče
čmstvu mnogo užitka in zabave. Prijavilo se Ud prUtlaJ rtmarski cesti, dve minuti od-
je vrlo sokolsko društvo iz II. Bistrice (med j daljeno od Miramara. Informacije kavama Monceniaio
temi dva udeleženca turinske telovadne od ure 7- d:> 8- popoldne. Gerianc.	985
tekme), potem popolna sokolska godba iz
Agenti in zastopniki
za
se iščejo v vsakem mestu prodajo garantiranih srečk zraven velike provizije in nagrade.
Velik in lep zaslužek! — Pismene ponudbe na naslov:
Banica Alexander - Budapest
'	Hauptpostfach št. 126.
Herpelj ter pevska društva z nastopi. — Seveda ne izostanejo srečkanje, šaljiva po- | šta, darilo najboljši plesalki, dražba jančka i. t. d.
Zunanjim udeležnikom bo tega dne možen tudi pristop v divno podzemeljsko krasoto „Dimnico". Radi tega se nadejamo obilne udeležbe od strani občinstva iz bližnje j in daljne okolice.
Razmere na c. k. poŠti v BorŠtu in Dolini. Do 1. junija t. 1. smo imeli poštnega sela ki je raznašal pisma v Borštu in Ricmanjih, ter donašal dnevno pošto iz Boršta v Dolino in obratno. Bil je to pravi vzor mladeniča, vseskozi pošten, marljiv, vesten in točen, tako, da mi v resnici pogrešamo takega sela. Bilo mu je komaj 17 let. Poleg svojega poklica je opravljal ubogi šibki mladenič vsa kmetijska, hlapčevska, ženska dela itd. itd. pri gospej poŠtarici v Borštu. Pod težo teh neznosnih bremenskih razmer je obnemogel in je bil tudi primoran zapustiti to mučno službo. — A za vso to pridnost, vestnost, poštenost je imel mesečno plačo (čujte in strmite!) 30 K, reci trideset K a. v. Ne verjamemo, da je slav. c. k. poštna direkcija v Trstu vsa ta dela pri ces. kr. poštarici v Borštu nalagala temu ubogemu mladeniču za borih 30 K mesečno. In že, ker ne verjamemo v to, i vprašamo gospo poštarico, ali ni to zloraba nad mladim človeškim bitjem?
V Dolini pa ima raznašalec pisem me- Prošnje je vložiti do 1. julija 1911. — sečno plačo celih 10 KM Kako more s to pojasniia daje HINKO SCHMIDT, vis a vis
■mm* it Aro	rilo/>A «r	in tAAfiA /\rM*Ot»	•	•
H
.CnfK Goldoni'
Trst, Piazza Carlo aoldonl št. 2.
Pijače naravne ia prve vrste. Časopisi tu ilustracije. POSTREŽBA TttCVA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča
FRANJO MAR1NSEK.
TRVDKA dpsdpcasff
Rdolf Kostoris
skladišče oblek za moške In dečke
Trst, Via S. Giov&nni 16, 1.
TELEFON 251 Rom. n. (zraven restavracije „Cooperativa-4 ex Hat-ker)
fr Jaja na meseca ali ic3en. obroke obleke in površnike za moške
perilo itd po dogovornih cenah, POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad.
Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst ul. Giosue Carducci 31.
Filijali a nI. S. Bebasti a no 8.
Velika izbera moških in ienekili čevljev. - Poprave Ee izvršujejo točno in solidno
po zmer&ih cenah
Trapistični po .	kron 1 80 kilogr.
Tilsiter (delavski sir) po „ 1*60 „
PRVO ZAGREBAČKO MLJEKARSTVO
Zagreb, Doga nlloa 13.
O priliki birme
boste dobili v prodajalnici ur in zlatanine
BOGOMIL PINO - Trst
ul. TiflKMo Mini 13 (uren cerire s?. Antona M&ga)
VELIK IZBOR zlatih, srebrnih in kovinastih ur vsake vrste. Zlate in srebrne verižice za ženske in moške. Uhani in prstani z dijamanti in brez. Ovratni okraski in obeski po konkur. cenah. - &0707i 85 SiOTEBSlP.
Sv. - Ivonsko konsumno droftoo
(„Narodni dom") Vrdela
ras plan je
službo krčmar j a.
mizerabeino plačo vestno in točno opravljati skozi vse leto svojo službo, ki mu ne pušča niti enega dneva v letu — svobode ? !
,Narodnega doma'
ODBOR.
Ji««.', - S: ~~ - - i ~
J:. / ',
■	' -.'.'v/-'
•• ■ " ' ".V-v.- -v"
Naznanja se slavnemu občinstvu, da se prodaja
pri Orehu (Noghere) pri glavni cesti
vse potrebne mrtvaške predmete, kakor:
Krste, s«ečef obleke, pnlčolane, uence iz umetnih coetlic m peri
Trgovina je bjgato založena. Na izbero so vsi predmeti te stroka.
Zastopstvo Mm Poeetaa Pome® v Trstu Gorso št 47
Uljudno se priporočata Alojzij Jamšek in Franc Bernetič, mizarja.

Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA VOZOV
KERSIĆ
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
D oba vatel j vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Pripc oča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
P.KERŠJĆ
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
I^evijarnica „Alla Sartorella", Trst
I --VIA BAllIKil VEOOHIA iT. 10 (MASPBOTI "	PATU) _
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz-vrstno in mM
cene zmerne.