marnih.
I UiUHtVItt, L HUH Htt.
umi. leio.
w«^& Oći.y ^ ..^^
^Bi^^^^^^^^^^^               ^^^^^^^^^^^^^^^^^^              ^^^^^^^^                       ^^^^^^^^m              ^^^^^^^^^^Hi^^m^B       ^^BBHHI^B      ^HHV         i^^^^^^^^^l^^^^           ^^^H^^MH^^HHI^HIB   jfll^lHHHV                                 V^mi      ^BI^B      ^^H^HBH^^IBHHi^B   ^^BH^H^^B   ^^B^BH^B             ^^HHB^^               ^^^^^b^^^^^^^^^^
.Slovenski Narod* vdja v L|«bl|aBl
na dom dostavljen: cek> leto naprej  «  *   •   •   K 24-— pol leta       „       «   ... •   •    • 12-— Zetrt leta     *       •j&-£>3>    •    £—
v upravništvu pfejemin: ćelo teto naprtj   •  t  •   •   K 22*— pol leta       m      •  •  •  .   # 11— četrt leta      „      • *•"•,■•    •    5*50 na mesec    *      •' .r»v»   •   1*90
Dopfs! na} se franktrajo. Rokoptei se ne vnčajo, Vred&Utvo: bonova aUc« *t a (v pcituei^ <cvo/i t*M»a it M.
HM|a iMh 4aa wćtr lm im« mMH u prsnlk«.
talenti veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  većkrat   po 12 vin.   Par te in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upftvui&tvu naj ae pošiljajo narefnine, reklamacije, inserati Ud,
to je administrativne stvari.
——   PotanMfaa itevtlka w«l|a li vtnarltv.   ——•
Na paMKOt atiočilt brez istodobne vpoalatve narofnine 9t ne otira.
fi^MraianiC tivksnMi   aavvavB ■*• w«
.Sfeveflitt Naaod- ft* »• Pt^tti
ta Avstao-Ograko: ćelo !eto skupaj naprej     •   K 25*— pol leta       „         »     •   .    • 13*— četrt l«ta     .         ...»   6"50 na mesec    _        M     •  *    •   2*30
za NemĐJo: ćelo leio naprej       .   .  ;   K 3fr-£ za Ameriko ta vse druge deSefe: ćelo Icto naprej   .   ,   .   .   K 35.-**
Vprašaajea glede faserator se naj petiožl za odgovor dopisnica ali znalci« Ufia—Ho (»podaj, ihatfKt kt»X *■■!!■»■ «1Im ŠLi, HHi—ttjWb
Vabilo na naročbo.
Slavno p,  n. ot>£instvo  vijudno  vabimo  na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa,  katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o prarem  času ponore,   da pošiljanje ne pre neba in da dobe vse stevilke.
JflDBI NAROD"
▼elja ▼ Ljubljani na dom dostavljen:
fse leto. • . K 24-— I Četrt leta. . . K 6-— Pol leta . . • „ 12*-» I En mesec. . • „ 2*— V upravništvn prejeman na mesec K 1*SO. SpoSiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto .. . K 25*— I Četrt leta .. U 6*50 Pol leta ... w 13*— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 30 E. Za Ameriko in dTGge
dežele vse leto 35 E.
MP* Naroča se lahko z vsakira dnevom, a hrata
se mora  poslati  tuđi   naročnina,  dragače  se   ne
oziramo na dotično naročito.
Pri  reklamacija?!  naj  se narede vedoo dan  zadnjega plačila naroenine. WW List se nstavlja 10.  dan po potekli  paro čaini brez  ozira vsakemn, kđor je  ne Tpošije o prav em časa.
ĐpnifitT9 ,TS!o?enskega Muža',
Pogrom na Srbe.
Strašni zločin, čigar žrtev sta postala nadvojvoda - prestolonasled-nik in njegova soproga, je z žalostjo in gnevom napolnil vsako človeško dušo in ves kulturni svet obsoja to dejanie z najhujšimi besedami. Zgodila se je pretresljiva tragedija.
Z občudovarijem gleda ves svet na našega čestitljivega cesarja. Koliko nesreč ga je zadelo. Brata Maksi-milijana so mu ustreliii v Meksiku sina Rudolfa so mu usmrtili v Ma3~er-lingu, soprogo so mu zaklali v Ge-nevi in zdaj so mu ubili netjaka-na-slednika. 2e več let je umrli nadvojvoda Fran Ferdinand opravljal velik del cesarjevih vladarskih poslov, stari gospod je komaj okreval od smrtnonevarne bolezni in šel posve-žila iskat v Išl — pa je zadela presto-Ionaslednika smrt. In zdaj je sivolasi cesar pozabil na vse ozire, na svoje zdravje in na svoje življenje, se po-vrnil na Dunaj in zopet sam prevzel vse ogromne vladarske posle —   ali
| je čuda. če se taki zvestobi do države klanja v neskončnem spoštovanju ves svet?
Vesoljno žalovanje pa motiio dogodki, ki se razkričavajo za patri-joti^ne demonstracije, do^odki, ki ne izvirajo ne iz nevolje nad strašno smrtjo prestolonaslednika niti iz želje, posvedočiti v tej strašni uri ce-sarju zvestobo, marveč iz najnižjih i političnih nagibov.
V Bosni je vpeljana stroga cen- ' zura brzojavk in samo to priđe v svet, kar ona pripušča.A že to, kar se poroča, je strašno. Brzojavna poro-čila poročajo, da so najnižji sloji, mo hamedanski in kateliški, začeli v Sarajevu pravi pogrom na Srbe. Ta sodrga napada Srbe, jih pobija in kolje, uničuje jim imetje, demolira jim hiše, stanovanja in delavnice in krade, krade, krade ... Oficijelna po-ročila sama poročajo o tem obširno, pa nič ne povedo, kaj se je ukrenilo proti temu. Nad siotisoč vojakov je v Bosni, na tisoče orožnikov in poli-cajev in de:ektivov.a katoliška inmo-hamedansKa sodrga je vendar mogla ubijati, požigati, ropati in krasti.
Atentati na reprezentante držav in vladarje nišo redek pojav. Car Aleksander III. je bil umorjen, kralj Umberto je bil umorjen, prezident franeoske republike Sadi Carnot je bii umorjen, prezidenta Združenih držav Lincoln in Mac Kinlev sta bila umorjena, cesarica Elizabeta je bila umorjena... a nikdar in nikjer se ni delaloves narododgo-vornim za dejanja posa-meznikov, nikdar in nikjer se še ni zgodilo,dabi se bilo tako de janje maščevalo z ubijanjem, roparstvom in tatvinami na nedolžnih 1 j u d e h t kakor se je zdaj zgodilo v Bosni.
To nišo patrijotične de-m o n s t r a c i j e , ki so se zgodile v Bosni, to so od k 1 e r i k a 1 c e v i n njihovih zaveznikov iz političnih nagibov storjeni zločini.
Verujemo, da je klerikak m žal po umrlem nadvojvodu ne le z člo-veškega stalisča, kakor vsake iu člo-veku, ampak še posebno iz p' itičnih ozirov, a čisto gotovo je tud da se ne bi dosti razburjali nad siorjenim zločinom, da je bil pokojni nadvojvoda nasprotnik njihovih teženj. Med temeljne nauke klerikaliz-
ma spada nauk, da ie dobro delo, umoriti in oropati na-s p r o t n i k e c e r k v e. Ta nauk so klerikalei tuđi praktično izvrševali. Zgodovinsko je dognano, da so imeli jezuvitie v Rheimsu pravo solo, kjer so ljudi vežbali za zavratni umor. Jezuvit Ravaillac je zavratno umoril franeoskega kralja Henrika IV. in je-zuvitje in druj^i duhovniki so vodili strašno klanje v Jcrnej€vi noči, ko je bilo v Parizu več tisoč protestantov zavratno poklanih. Kakor so klerikalei v Parizu v Jcrne}evi noči klali in kradli, tako so zdaj v Bosni klali in kradli.
Naroda srbskega ne more nihČe de'ati odgovornega za dejanje dveh zloeir.cev, a preir»"kati in dognati se bo moralo, kaka krivda zadene tište, ki so imeli skrbeti za nadvojvodovo varnost in tište, ki so nadvojvodo o razmerah v Bosni tako slabo podučili, da je šel sploh na to potovanje.
Prestolonasledmk je bil samoten mož. Zivel je tako nekje sam zase, i obdan od kamarile duhovnikov in plemičev in izvedel je o dogodkih v državi le to, kar mu je ta Kamarila pustila izvedeti. V tem že, da je pre-siolonaslednik v sedanjem času sploh potoval v Bosno, tičl dokaz, da je bil popolnoma na&atno podučen o razmerah v južnih deželah. Ah, kako bridko se je zopet izkazalo, da ravno vladarji najtežje izvedo resnico.
Pogrom na Srbe v Bosni so vprizorili klerikalei s pomočjo moha-medanske sodrge, da bi povečali svojo politično veljavo, da bi se prikupili in izkazali kot edino zanesljiva stranka, zakuj le s podporo od zgoraj morejo ohraniti svoje pozicije in se nič ne menijo za Škodo, ki jo s tem d&lajo državi. Ta pogrom bo poostril razmere in državi otežil stališče zla-sti na Balkanu. Na tako tragičen način umorjeni prestelonaslednik bi bil pač kaj boljega zaslužil, kakor da so klerikalei povodom njegove smrti vprizorili klanje in ropanje nedolžnih ljudi.              _________
Glasilo srbshe vlade o atentatu.
^Samouprava«, glasilo srbske vk'.đe, piše o atentatu: »Težak zločin, ki je včeraj ugasnil v Sarajevu življenje avstriiskega prestolonaslednika nadvojvode Frana   Ferdinanda,
za katerega so narodi sosedne monarhije gojili nedeljene simpatije in v katerega so polagali najlepše nade za bodočnost; zločin, čegar tragičnost je dosegla višek s tem, da ista zla usoda zadela tuđi njegovo vzvišeno soprogo in tako na ginljiv način završila roman, ki je svoječasno vsled vzvišenosti motivov, kateri so ga zasnovali, in po svoji čistoti in skladnosti rodbinskega življenja, vzbujal splošne simpatije v vseh slojih pro-svetljene evropske družbe, ta zločin napoinjuje z ogorčeniem vse, ki so v naobraženi družbi sposobni za ple-menitejša Čustva in ki razumejo zrelo in razumno presojati dogodke.
Ne borno govorili o političnem pomenu tejia dogodka, ki ga bo imel v pokrajinah, ki so po tem dogodku neposredno prizadete, nečemo pa opustiti, da bi pod težkim vtiskom, ki ga je dogodek izzval na vse rnisie-če duhove pri nas in na psiho našega naroda, ki je znan po svoji tankoćutnosti za vse, kar preTesa Človeško srce, posebe ne poudarjali, da je ta dogodek dvojno neugodno došel tuđi za nas v Srbiji v trenotku, ko stojimo pred taKO veliko nalogo ureditve in saniranja naših raznovrstnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki so nastala vsled stika razmer v naših odnošaiih z mogočno sosedno monarhijo.
Iskreno in iz vsega srca deleč obsodbo,ki jo bo po vsem svetu izzval včerajšnji atentat v Sarajevu, ki ga je mogla inspirirati in izvesti samo duševna raztroienost brezmiselnih mladenicev, ki so bili očevidno nesposobni, da bi precenili ves pornen zločinske svoje osnove, mi v istinski | pobitosti izjavljamo svoje toplo so-čutje v žalosti, ki je zadela po tolikih težkih udarcih tuđi ob tej priliki vzvišeno oseho sivolasega vladaria \ sosedne monarhije in njegove naro- i de, ki v vdani liubezni dele vsako tu-go in bol svojega vladarskega doma.«     .         _________
Umor prestolonasledniho nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge.
Pogreb.
DunajL 30. junija. Pogreba nadvojvode Frana Ferdinanda in sopro-
ge se bodo udeležili zastopniki ćele armade. Vsi generali in poveljniKi vseh polkov so bili poklicani na Dunaj.
Duna}, I. juli ja. Program prepe-ljave trupel nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinie Hohenberške iz Trsta na Dunaj je zdaj popolnoma: določen: V četrtek zjutraj pripeljejo truplo na krovu vajne ladje »Viribus Unitis« v Trst in ju bodo nato v po-sebnem vlaku prepeljali na Dunaj. Med običajnim ceremonijalom boda prepeljali trupli v dvorno župno cer-i kev, kjer bodo trupli eksponirali. V I petek, dne 3. julija od 8. ziutraj dol 12. opoldne bo občinstvu dovoljen obisk trupel. Ob 4. popoldne bosta trupli svečanostno blagoslovljeni. Zvečer ob 10. ju prepeljejo s posebnim vlakom zahodne železnice v Art-stetten, kjer bodo trupli položili v* grobnico liadvojvodovega grada. Vj petek zvečer ob 6. se bodo vršile vi-gilije v dvorni župni cerkvi. V soboto bo v isti cerkvi ob 11. dopoldne ma<< i ša - zadušnica.
Monakovo, i. julija. Bavarski kralj se bo osebno udeležil pogreba nadvojvode Frana Ferdinanda na Dunaju.
Đerolin, 1. julija, Cesar Viliem pojde en dan pred pogrebom na Dunaj. Pri tem naglašajo, da noče prav, nič nadlegovati cesarja Frana Josipa, marveč hoče le izkazati zadnjo čast svojemu umrlemu prijatelju in njegovi soprogi. — V kavarni »Evrope-; so razbili zadnjo skodelicaf za kavo. Najprvo so razbili 15 veli-kanskih šip, potem so demonstranti 1 vdrli v kavarno, pobrali marmorna-te plošče z miz ter jih razbili. Razbili pa so tuđi vso opravo.
Duna], 1. julija. Po dosedanjih dispozicijah dospe nemški cesar v petek na Dunaj. Bavarski kralj je svoj prihod oficijalno naznanft. Nai Dunaju pričakujejo tuđi saksonskega in belgijskega kralja. V petek ob 4. popoldne bosta trupli blagoslovljeni, pogreb pa se bo vršil v Artstettnu izven dvorskega ceremonijela pono-» Či. Prisotni bodo Ie najbližnji sorod* niki in dvorni dostojanstveniki umor« jene dvojice.
Sarajevo, 1. junija. TukajŠnjegai trgovca Mitričevića, ki so ga pređ-< včerajšnjim aretirali, ker je streljal, so izpustili. Dognali so, da je, ko so drli demonstranti proti njegovi pro-dajalnici. v strahu ustrelil \z lovske puške. Ranjen ni bil nihče. V nedeljoj
LISTEK.
Vrbu.
Spisal C. G o 1 a r.
CKonec)
Zdai je na vrsti Luka. k? začne praviti zgodbo o kmetu, ki se je dal • /klicati za kralja Matjaža. Mlad je bil, pa neumen, zato je namestu na njivo hodil v krčmo, namesto da bi oral in sejal, je pil in jedel. Pet mi-nistrov si je izbral iz vrst hlapcev in postopačev, vino so pili iz škafa, jedli so pečenega vola in prigrizavali me-sene klobase. Tako Je zapravljal kmet svoje posestvo. — Tretji dan njegovega kraljevanja so mu pripe-Ijali Čikovo Jero, pijanko in babo, da mu bo kraljica. Berači in leni kmetje so hodili pred novega kralja in hlapci so obljubljali davke. četrti teden pa so končali pojedino z zelenim žga-njem, ovsenjakom in krompirjem. DomaČija je bila zapravljena, gostje so se poizgubili. Krojača Drobtinco je ubilo žganje, kmet Osat pa je iz-gubil pamet: V les je hodil in plezal na smreke. Matjaž je šel po svetu pobirat davke in oznanjevat vojsko; zakaj tuđi on je znoreL                        i
In prijatelja utihneta in premi-šljujeta. V resnici čudne reci se gode na svetu. Stari domovi gredo v nič, mlad rod zapravi, kar so mu pridobili očetie, na drugi strani pa se vzdi-guje iz dela in znoja zasluženo imetje.
Luka pravi: »Zares, tako je,« in začne pripovedovati o fantu, ki se je šel zenit, a ni mogel dobiti neveste. Hotel je biti zal, zato Je naložil za klobuk vse pclno rož, okoli in ukoli. Dekleta pa so se mu smejala, in vsa-ka mu je ušla. Od takrat so mu rekli »pametni Janez«. Nazadnje jo dobi, Pučarjevo Micko, ki je zmeraj govorila, da se bo omožila predpustom. Sla sta k župniku in gospod ju je iz-' povedal in rekel, naj se pripravka na smrt.
»Koliko si stara, Micka?« Je prašal.
»Trikrat dvajset*«
In župnik ji je reket, da je Se premlada. Potem Je čakala in čakala in hodila izpraševat župnika, dokler ni umrla,
»To je bila večna nevesta.« opomni Vrban in pogleda do polju, kjer se zmeraj bolj zlati in odseva pšenica. Gleda na nebo \n vidi vso bleščečo nebesko plan, in prepelica petpedika v žitu, in kosec kleplje.
»A glei. skoro bi bil oozabiH Saj
si poznal Primoža od svete Barbare. Kdo bi si mislil!
In Luka povzame: A Primoža? Ki je zgorel v uljnjaku? To ti je bila nesreća!«
In Vrban pripoveduje o čebelar-ju, ki je svoje čebelice napajal z žga-njem, da so bile pijane in so hodile krast v sosedne uljnjake. A to je naj-večji greh, ki ga ne more duhovnik odvezati. In jeseni je imel Primož bogato letino. Toliko je bilo medu, da je tekel iz panjev, in vse satje je bilo polno. Porezal je čebele, in pe-Ijal na prodaj. Dobro ie iztržil in se napil žganja. Spal je v »Ijnjaku, za-trosil ogenj in zgorel s čebelami.
Stara prijatelja strmita in vzdi-hujeta in kličeta Boga, naj se usmili ubogega čebelarja. Vrban se križa, in Luka je utirmil. Sedita na klopi, vsa zamišljena in zatopljena v stare čaše, ko sta še nosila rože od svojih deklet.
Razmislita se, vstaneta in stopi-
ta k uljnjaku. Zopet sta oba   v go-
stem čebelnem roju in iznova ogl£
dujeta poslikane končnice. Taru seii
kralj Matjaž s svojimi gosti za   rai-
zo; poveznjeno ponev ima na glavi J
in venec čebule okoli vratu.   Pečen 1
vol leži na mizi, in gostje ga obirajo
t in trgajo z nožmi in rokamL Dva mi-
I nistra v  raztrganih   plaščih    stojita
I sredi izbe, misiita globoke mish   in
vrtata s prstom v čelo. Na drugem panju pleše kralj Matjaž, nad njim pa letajo srake. Kraljica leži pod čepom in pije iz soda. —
V resnici živo in s priprosto umetnostjo je oživel te prizore va-ski slikar, Gašpar. Strašno dostojanstvo je v teh obrazih in okome so kretnje. A lepa je nevesta Tončka, vsa v rožicah in znameniti so svatje in godci z bombardoni in klarineti. T^obro se obnaša peklenšček v zelenih hlačah in rdeči suknji, ki žvižga na piščalko in gre v vas k prevzetni deklici. Prav v spodnji vrsti se bije na panju boj med Peganom in Lam-bergarjem. Prvi jezdi na Čmem konju, drugi sedi na belcu, a glej, že je Pegam brez glave, in vrag se steza skozi odsekan vrat, da mu vzame dušo iz telesa. »Kak umetnjak je bil,« bi čebelar pohvalil Gašparja, a rajši molči, ker ve, da ga ne more prehva-liti. Luka pa reče: »To je bil mojster! Vse je znal naslikati, če je videl 51o-veka, pa ga je lahko posnel.«
J   Vrban gre okoli uljnjaka, in čud-se mu zdi, da ne roji »požigalec«; v tistem panju Je prvenec in že tri ( dni se pripravlja, da bi »letel. Solnce gre više in više, že je visoko nad po-Ijem in razgoreli in razbliščali so se travniki in njive.
Luka se napravila domov, težko hodi in oočasna mu ie stookda. Vr-
ban sede nazaj na klopico in misli irt caka roja. Ne more strpeti, zato gre med čebele in okoli njegove glave in) okoli ramen Svigajo in Šume delav-ke, da je ves v žarkih. O kakšno jez-no vršanje je naenkrat okoli njega!; »Požigalec« se gnjete iz spanja, dal ustanovi lastno družino; v zraku }e( bučanje in sikanje, in v gostem, čr« nem kolobarju se vrti ves roj in ple* še proti bližnji jablani.
Po polju med njivami hodijo kmetje in ogiedujejo žita, tu in tam se zablesti dekliški predpasnik, ini vesel smeh zazveni s ceste, kjer gredo dekleta od maše. Časih priplava po vedrem zraku glas zvona, in bol} in boli zlata je nedelia, žamejši je svetli dan, ki se smeje nad poletno krajino.
•     «     •
»Turska sapa,« }e klel jesenske-ga dne Luka, »kaj neki počne Vr« ban ? V nedeljo je tožil, da mu ni dobro. Grem, da vidim, ka} je ž njim!«
Tako je dejal in skoro tekel Z drobnimi koraki čez polje.
Kako žive in mlade in rožne sa bile njive, na katerih je uprav za-cvetela ajda, čez katero se je razlilo rdečebek> mode, debteče in sladko. Vsa njiva ie šmnela in peia, čebefai se je gnjetla pri čebeli. kakor da poga-nja zemlja itv cvet iz trte. Luka ie iutd čezpoijeinsnu« blsflbflne-
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, <toc 1. julija 1914.
148. štev.
bu in solnčku, ki ga je objemalo za starim vratom, in vesel bi bil lepih njiv, na katerih so se pasle čebele, da mu ni skrb ležala na srcu. Priso-pel je pred uljnjak, a glej, Vrban ga že oddaleč pozdravlja. Na klopi sedi in ga vabi:
»Le bližje, že zjutra? sem nate rrrislil in mislil Kod te pa nosijo stare noge?«
»Gor sem zlezel k hčeri na Brdo, o, pa je visoko, visoko, in za poskok nisem več.«
»Bo že kako, saj ti si še trden, mene je pa nekaj prijelo, in cei te-den nisem bil za nobeno rabo. Sem že mislil, da bo treba iti, pa sem za enkrat še odložiL Smrt še ne mara game.«
»O, prav je tako, pomisli, kako bi mi bilo dolgčas brez tebe! Saj bi ne mogel živeti, in ti bi se tuđi spom-Tiil name, ako bi te iaz poprej za-pustiU
»Ne smeva ođiti drug brez dru-gega, sicer bo res žalostno. O, pa dolgo že ne bom.«
»Nikar tako ne govorim se Je vznemiril Luka, Nikar me ne plaši! Svetega Janeza rožo skuha] na vinu, ali pa medico pijf ako te spct prime. Tako bi se rad malo poživel s teboj.«
»Luka, ne vem, ne vem, križ imam zlomljen, ali kaj, tako me ča-sih drži, in srce m zastala. E, lahko te am* k s*atan» Štetan** lo meni
je dolgčas po mojih starih znancih. Vsi so sli pred nama.«
»Križ božji, nikar ne sili in ne klici smrti, da te ne sliši.«
»Tako ti rečem, kadar umrjem, mi kar v uljnjaku postelji! Dva stola prinesi, rad bi Še mrtev ležal dva dni pri svojih  čebelicah.«
Ali tište jeseni ni bilo poni božje dekle. Veliko veselje je še imel, ko so bile zrele čebele; panji so bili težki, in medica je dišala in tekla, da bi se bili oblizovali ćelo angelci. — Prezimil je osem panjev, in drugo leto je ogrebal, da je bilo kaj.
Luka je šel pred njim. Umri je za pečjo, in Vrban ga je spremil do jame. Od tam se je vrnil pred uljnjak. Bilo je na svete Marjete dan, in vro* če solnee je sijalo čez polje. Sedel je v travo in se naslonil s hrbtom na uljnjak. Gledal je predse, po travni-kih in njivah, po dišečih rožah in de-telji, kjer so se gostile njegove male prijateljice.
Ko so ga prišli klicat, ni odgovo-ril. S široko odprtimi očmi Je strmel na nebo in bil je mrtcv.
V uljnjaku so ga položili na oder, kakor je želei, in Čebele so tožile in Jokale za njim.
A uljnjak še stoji sredi polja, sredi pomladnib žarkov, poletnega cvet-tja, srediv jesenskih vihaijev in zim-skega mraza.
in ponedeUeič je Ub pri detnemstra-cijah mnogo oseb ranjenih. Zdravni-ki so Jih petdeset obvezali Srbski metropolit ie bil od steklene črepinje ranjen na levi roki. En kamen je prt-letel skori odprto okno v njegovo pi-samo.
Sarajevo, 1. julija. Predvčeral-šnjim aretiranl poslanec Sota ni kton-tičen z bivšim predsednf >m sabora, pač pa njegov bratranec. On je eden izmed onih treh bosanskih Srbov, ki so za časa aneksije obiskali evropska glavna mesta, da dobe pomoč Evrope proti aneksiji. Bil je predsed-nik srbsko - radikalne narodove skupine.
Sarajevo, 1. julija. V Sarajevu Je bi! včeraj mir. Predsnoči, ko so odpeljali truplu je vladala velika gneča po cestah, ker je tisoče ljudi prisostvovalo pogrebu. Ceste so bile do 8. zvečer zasedene od vojaštva. iVčeraj zjutraj ie prišlo mnogo turl-stov, zlasti ogrskih, da si ogledajo mesto. Mnogi so fotografirali kraje, kier so se izvršili atentati, in pa demolirane srbske prodajalnice in hiše. kVčeraj dopoldne so jeli odstranjevati razvaline. Preki sod že učinkuje. Ves dan ni prišlo do nobenega ekscesa. Tupatam se vidi vojaške patrulje po precej obljudenih cestah. Hrvaški in muslimanski Časopisi izhajajo v majhnih posebnih izdajah, od srbskih časopisov izhaja Ie eden. Po mestu se razširjajo najgorostasnejše vesti, katerim pa takoj sledi dementi. Tekom zadnjih dveh dni je bilo več nego petdeset oseb ranjenih, med temi nekateri težko. Policija in mestni fi-zikat sta jim dala prvo pomoč. Oško-dovani Srbi so prišli v trgovinsko zbornica in k vladi ter prosili za pomoč. Dočim vlada v Sarajevu mirf poročajo iz province o nemirih in de-monstracijah. V nekaterih srbskih nišan so razbili okna. Dosedaj so are-tlrali skoro 100 oseb, več so jih takoj po zaslišanju izpustili. O preiskavi strogo moiče in iščejo neprenehoma sokrivcev.
Sarajevo, 1. julija. Ko je vojaštvo razgnalo demonstrante in ko je policija nastopila proti tolpi 200 demon-strantov. so ti začeli peti cesarsko pesem. Policija ie salutirala ter ostala v tej poziciju dokler nišo odpeli ce-sarske pesmi. Oblastim se razno predbaciva. Tako Je bil oče atentatorja Čabri no vlća že več let policijski kon-fident
Dvorno žalovanje.
Dunaj, 1. julija. Dvorno žalova-n!e bo štiri tedne popolno, dva tedna pa nepopolno.
*     *     * Bosansko saborsko pređsedstvo.
Sarajevo 1. julija. Bosansko saborsko pređsedstvo ie izdalo sledeči oklic na prebivalstvo Bosne in Hercegovine:
Ljudstvo Bosne in Hercegovine!
Predsedstvo deželnega zbora ti sporoča najtužnejso vest, ki je uža-lestila danes našo deželo. Nahujska-ni nezreli individui, zapeljani od brezvestnih agitetoriev. so izvršili danes nečloveški.ostudni in podli zločin na našem prestolonasledniku. Nj. c. in kr. visokosti g. nadvojvodi Fra-nu Ferdinandu in na njegovi visoki soprogi Nj. visokosti vojvodinji Ho-henberg.
Ljudstvo naše domovine!
Mi vemo, da stoiiš trdno In ne-omajno ob prestolu Ni. c. in kr. apo-stolskega Veličanstva in najvišjega rodu in da si pripravljeno, ob vsaki
priliki brerpogoino žrtvovati vs*» kar ti ie najdražje in tuđi svote življenje za dobrobit m srećo naJviSe Habsburške hiše. Pođpisano pred-sedstvo je zato trdno prepričana da soglasno obsojaS ta ostudni zločin in boš tuđi brezvestnim agitatorjem in podlim zapcljivcem nezrele mladine pritisnilo sramotni pečat in Jih pahnil kot izvTŽke človeške dražbe iz svoje srede. V znak naše globoke žalosti in brezmejnih boli je imelo pređsedstvo danes sejo in je dalo v tvojem imenu, ljudstvo Bosne in Hercegovine, duška svojemu najglobejemu ogorčenju nad tem groznim in od boga prokletim zločinom.
Ljudstvo Bosne in Hercegovine!
Obračamo se do tebe in do vseh organov javnega mnenja s pozivom, da deluješ v znak neomajne vdanosti, privrženosti in zvestobe napram našemu vzvišenemu gospodu Nj. c. in kr. apostolskemu Veličanstvu Franu Josip I. in vladarski hiši z vsemi močmi na to, da se v bodoce tuđi vsaka misel, vsak pojav in vsak po-skus. ki bi imel lahko za posledico podoben zločin, v kali zatre. Tvoja dolžnost je, da skrbiš, da se obrani mladina nevarnega vpliva brezvestnih zapeljivcev. StarŠe naše neizku-šene mladine pozivliamo. da branijo svoje otroke pred brez11' fnimi agitatori1', ki za^trupljajo nj. sinove v razkrajaioč'mi anarhističnimi ideja-mi s tem, da zlorabljajo živi narodni čut mladine in nie nepremišljenost in nezrelost.
Ljudstvo Bosne in Hercegovine!
Stori svojo dolžnost, sicer pah-neš našo domovino v neizogibno propast in uničiš vsako upanje na Ie-po prihodnjost, ki se ti pripravlja z očividnim napredkom na vseh poljih ja\*nega življenja pod mogoenim žezlom Habsburške  hiše.
Sarajevo, dne 29. Junija 1914. Saborsko predsedstvo.
•            *
Otroci prestolonaslednika.
Praga, 1. julija. »Glas Naroda« piše, da so bili otroci prestolonasled-nika v nedeljo zvečer obveščeni o smrti staršev. Grofica Chotekova je popoldne povedala etrokoiru da so starši hudo zboleli in proti 7. zvečer jih je vzgojitelj pripravil na resnico. Ko so otroci izvedeli vso resnico. so se dogajali taki prizori, da se je grofica Chotek onesvestila.
Dunaj, 1. julija. Otroci umorjene-ga prestolonaslednika in vojvodinje Hohenberg pridejo sele v četrtek iz Chlumeca na Dunaj. Najbrže bodo stanovali pri stari materi, nadvojvo-dinji Mariji Tereziji v Favoriten-s:rasse.
Praga, 1. julija. Za varuha otrok umorjenega prestolonaslednika bo imenovan grof Jaroslav Thun - Ho-henstein.
Praga, 1. iulija. »Hlas Naroda« poroča. da bi bil moral princ Maks včeraj napraviti na neki gimnaziji na Dunaju izpit o snovi enej<a šolskega leta, kar pa je seveda odpadlo.
Jeftanović ni bil aretiran,
Sarajevo. 1. julija. Vesti o ekscesih proti Srbom v Mostaru nišo resničn-:. — Ravnotako se ne potr uje vest, da bi bil aretirarpri Višegradu lastnlk ho ela »r Europe«, J e ft a n o v 1 £. *             •
Situacia v Sarajevu.
Sarajevo, 1. julija. Mir je vsled prekega  soda neskaljen. Včeraj   ni
pr8b 4o semirov. Mnoco tefovki te Ie v znak žalovania. T*pHih 7afH^t-vank obeh atentatorjev se )e včeraj nađaVevala Navzlic nedvoameom dejstvu, da sta imda komplice, ki so tuđi biH oboroženi z bombami in revolveru in ki so se nahajali med množiocv trdita še vedno atentatoru, da nimata sokrivcev. Preiskava se vrši z največjo hitroetjo in bo v par dneh končana.
Sarajevo, 1. julija. Mesto Ie iz-premenjeno v vojno taborišče. čete, ki so se vrnile z manevrov, kampira-jo v šotorih na vojaškem vežbališču in ob železniškem tim. Ce se pelje z vozom y notranje mesto, se dobi grozen vtisk. Kolesa tarejo steklene črepinje, ki leže tupatam cn ČcvcU visoko. Pasira se deset do dvajset hiš, ki jih Je divjajoča množica skoro demolirala. Tupatam stoji Ie Še zi-dovje, dočim je znotraj vse demolirano. Uprave demoliranih skladišč leže na cestah. Kier so mislili, da stanuje kak Srb, kjer so videli srbski napis kakega trgovca, tam so začeli bombardirati s kamenjem, nakar so napadli prodajalnico. Okna in vrata so razbili. Skozi razbita okna in vrata so potem pometali hišno opravo in blago na cesto. Policija je bila preslaba, da bi napravila red. Bati se je, da se bodo ekscesi proti Srbom še nadaljevali. Slika devastiranih srbskih prodajalnic je grozna,
Revolta v Sarajevu in drugoti Bosni.
Sarajevo, 1. julija. V Travnik i je prišlo predvčerajšnjhn do velikih protisrbskih izgredov. Množica je demolirala srbsko solo.
Budimpešta, 1. julija. Kliub de-mentijetn z oficijozne strani se potr-fuiejo vesti, da Je prišlo v Mostaru do požigov In do pobo?ev Srbov.
Sarajevo, 1. julija. Tuđi v provinciji je prišlo do protisrbskih de-monstraci], zlasti v Mostaru in Ne-vesinju. V Mostaru so več hiš za-žgali.
Sarajevo, 1. julija. Iz Doboja, Bosanske - Same in BuČke poročajo o izgredih hrvatskega in muzliman-skega prebivalstva proti Srbom.
Bugojno, 1. juliia. Zaradi atentata na prestolonaslednika je prišlo v Zupanjem do hudih izgredov med Hrvati in Srbi.
Budimpešta, 1. Julija. Tz Budimpešte so se obrnili telefonično na uradne funkcijonarje v Sarajevu za pojasnila glede demonstracija krvavih dogodkov, požigov in umorov. Dosel je odgovor, da tozadevne vesti ne odgovarjajo resnici. Mesto je mirno. Samo v ponedeljek ob pol 12. opol-dne je prišlo do demonstracije manj-šega obsega. Neka gruča hrvatskih in muzlimanskih kmetov je razgra-jala po ulicah in razbila več izložb srbskih firm. Pred hotelom »Naren-to« je pravnik Svilna nagovoril demonstrante.
•     *     •
Obsedno stanje.
Sarajevo, 1. julija. Oberst-briga-dir pl. Schmarda je prevzel včeraj opoldne v sporazumu z vladnim ko-misariem poveljstvo nad mestom.
Sarajevo, 1. juliia. Mesto je bilo čez noč mirno. Aretirali so samo 6 oseb, ker se nišo takoj pokorile po-veljem, pa so vseh 6 zopet izpustili.
Sarajevo, 1. julija. V ponedeljek popoldne so aretirali šefa urednika srbskega radikalnega lista »Narod«, Radulovića. 2e pred dnevi je bil ob-tožen zaradi hujskanja.
Nezadostne varnostne priprave.
Dunaj, 30. iunija. Politični krogi najostreje obsojajo nezadostne varnostne priprave. Civilne oblasti vale vso odgovornost na vojaške kroge. Kakor izvemo, je Bilinski še pred kratkim poudarjal, da je potrebno, da ima potovanje prestolonaslednika v Bosno tuđi civilen značaj, ker bi s tem dobil obisk mnogo popularnejše lice. Bilinski bi bil potem prestolonaslednika tuđi spremljal. Intervencija Bilinskeg* je bila zaman. Šef ge neralnega štaba Conrad pl. Hotzen dorf in deželni šef Potiorek sta odloC no zastopala stališče, da je treba Bosancem pokazati vojaSko pest. Dosegla sta, da je prišel prestoionaslednik v vlogi vojaškega dostojanstvenika v Bosno. Zlorabila sta neinformira-nost prestolonaslednika o politični situaciji v deželi. Njima je pripisati glavna odgovornost za dogodke. — Včerajšnji oficijoznt komunikc »Fremdenblatta« to jasno konstatira, toda politični krogi se vprašulejo, zakaj nastopa Bilinski sele sedaj, tt ie slutH, kake zle posledice bi uteg-nil hneti tak obisk. rflegova dolžnost bi bila, da bi z vsemi sredstvf to nc-previdnost prepreČiL V skrajnem slučaju bi bfl moral ugroziti s svojo
1 demisijo. Ker teg« ni storB, ie tuđi on •oodfovor*.              m
AtMrtatorJa.
Ali pele ko adOi letmke, ki pnvijo: JSed^ ie MBorjea Bedtojvode Fran Fenfaead «et dvm đMva p* bo omor-jem tndi knlj Fm Jo«p. Potem bodo prišli Srbi. da otvobode tuđi te neo-•▼ejene krmjeM. Taki letmki so btti raz-•triiiBi tuđi po edem vlaku is Sers-jeva ¥ Brod. Storilcev nišo mogli dobiti. Sami se, da je natisnil te leuke Či-\xmomt um, ki je po pokliču tipograf. Saraievo, i. juli ja. Princip in Ča-brinović sta bila svoj čas sošolca. Princip pravi, da je čakal zato na vogalu Appelovega nabrežja in Fran Josipove ulice, ker je vedel, da se bo nadvojvoda peljal dvakrat tam mimo. Ptinčip se je bil v Belgradu za časa balkanske vojne priglasil kot prostovoljec, pa ni bil sprejet. Principa slikajo kot inteligentnega dečka, ki pa je bil zelo molčeč in nervo-zen. Nagiba! se je nekoliko k socijalnim idejam, bil pa je po lastni izpo-vedi nacijonalist. S Cabrinovićem se pozn°* i že f 1 mladih nog ter sta bila prija   lja.
*     •
Še neka] o atentatih.
S-i ?evo, I. julija. Dognalo se je baje, d. ^ledalci nišo branili Principu, ko n ta ustrelil na prestolonaslednika. Neki sotrudnik lista »Srb-ska Rječ-' je ćelo pahnil redarja, ki ga je hotel prijeti, stran, nakar sta Principa pobila neki telegrafist in neki častnik.
•            *
Oporoka.
Dunaj, 1. julija. Administrator in pravni zastopnik umorjenega prestolonaslednika dr. Tonder iz Prage je dospel na Dunaj ter izrocil prestolo-naslednikovo oporoko komisiji naj-višjega dvornega maršalata. Testa-mest so prinesli v Schonbrunn in iz-ročili cesarju, ki    ga je    lastnoročno
odprl.
•                   t.
Protisrbske demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 1. julija, V Zagrebu se razburjenje še ni poleglo. Pravaški poslanci hujskajo neprestano ljudstvo na demonsiracije in nasilja proti Srbom. V ponedeljek ob 8. zvečer je prišlo zopet do burnih dogodkov. Demonstranti so prišli pred Starčevi-ćev dom, kjer sta poslanec Zatluka in neki dijak govorila o atentatu In dolžila Srbe, da so oni provzročitelji atentata. Demonstranti so nato s kamenjem pobili sipe na srbski soli, na Sokolskem domu in pri raznih srbskih trgovinah.
Zagreb, 1. julija. Tuđi včeraj zvečer je prišlo do protisrbskih de-monstracij. Velika tolpa frankovcev se je zbrala pred StarČevićevim domom :er odšla od tam s hrvatsko trobojnico in crno ovito podobo pre-stolonaslednia na Jelačičev trg. Pred Narodno Kavarno, kjer se shajajo po-litiki in pristaši hrvatsko - srbske koalicije, je prišlo najprej do burnih demonstracij proti Srbom. Kričali so: Doli s Srbijo! MaŠčujte prestolonaslednika! Doli z moritci! Nad Bel-grad! Doli s kraljem Petrom! Nato so demonstranti napadli kavarno. V trenutku so razbili ćelo kavarno. Vse stole, miže, kozarce. svetilke in tuđi lopo so popolnoma uničili. Policija je nastopila z golimi sabljami. pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. Ko je začela policija prodirati proti demonstrantom, je bilo slišati jecanje ranjenih in kliče: Na pomoč! Kljub temu demonstranti nišo odnehali. Demonstracije so se pričele okrog 8. zvečer in ob 10. še ni bilo miru. Zdi se, da bodo protisrbske demonstracije za-vzele tak obseg, da se bo moralo proglasiti med Zagrebom obsedno stanje. Kljub temu, da se nahaja v mestu prav mnogo orožnikov, policija in orožništvo vendar ne more obvlada-ti demonstrantov. Razburjenje od ure do ure narašča.
Demonstracija na Dunaiu.
Dunaj, 1. julija. Včeraj ob 9. zvečer je prišlo pred srbsklm poslani-§tvom do demonstracije nemSko-nacijonalnlti in katollškfli dljakov, ka-tere se ie ndeležilo već sto ljudi. Mnoiica je zažeala srsko trobojnico ovito z žalflim florom. Končno ]e policija veadar razenaia demonstrante.
Šumova OMba.
BiHttHpešte, 1. Juliia. Policija je bila v nedeljo zvečer obveščena, da je v zadnjem času v hotelu »Berlin« stanoval neki Srb z imenom Čabri-nović. Mislili so, da je to bogat trgo-vec. Odpeljal se Ie z dvema moženuu ki sta govorila tursko v Subotico, vrnil pa se je zopet čez dva dneva. Pred nekajeo 14 dnevi Ie kupil že rabljen Pnchov avtomobil ter ga odpo-slal x ieteuieo v Trebinje. Dne 21. tasta te te #teeJbl v   BndtaDt&t
AH je bil v zvezi s sarajevskim Cabrinovićem še ni znano.
Srbi hi atentat
BeroHn, 30. junia. Poslovođja srbskega poslaništva v Berolinu je izjavil: Ce ima poleg Avstro-Ogrske še kak narod povod obžalovati dc-godke v Sarajevu, je to srbski narod. — Odločno je nastopil proti posku-som denuncijantov, ki hočeio žvaliti krivdo na teh dogodkih na srbske kroge.
Duna], 30. junija. »Tagblatt« po-roča iz Sarajeva sledeče: V blizini Principa je stal sourednik »Srbske RječU, Pusara, ki je prvega redarja, ki je skočil proti Principu, z roko pahnil v stran. Pusara so aretirali in izročili v garniziisko ječo.
Dunaj, 30. junija. Opoidne poročajo iz Budimpešte, da je nad Mostarom proglašeno obsedno stanje. Vse srbske hiše so bile zažgane. Uradno se te vesti detnentirajo.
fcstmeseini proračunski provizorij.
Današnja ^Wiener Zeitung« pri* občuje cesarjevo naredbo glede na-daljnega pobiranja davkov in dav-ščin. Z ozirom na odgoditev držav-nega zbora, pravi komentar k tej odredbi, je bilo potrebno dovoliti seda-nji proračunski provizorij s pomočjo § 14. za pol leta, to je do 31. decembra 1914.      _________
Češko - nemšfca konferenes.
Včeraj se je vršila v Pragi kon-ferenca bivših čeških deželnih po-slancev. Poslanci so soglasno skleni-li, vztrajati pri zahtevi, da se mora istočasno z reformo deželnega reda izvršiti tuđi ureditev iezikovnega vprasanja na Ćeškem in da mora zborova ti istočasno z odsekom, ki ga izvoli poslanska zbornica, tuđi komite, ki ga izvoli češki deželni zbor. Torej brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora.
Hrvatski sabor.
Že snoči smo poročali o dogodkih v hrvatskem saboru, nevrednih take korporacije ob taki priliki. Svoje poročilo izpopolnujemo s sledečimi dodaiki:
Koalicija se je udeležila žalne seje polnoštevilno. Tuđi starounioni-sti so bili polnoštevilno navzoči. Od Starčevićeve stranke so prišli samo trije poslanci, krščanskosocijalna stranka prava pa je bila zbrana polnoštevilno. O nastopu Frankovcev proti preds. Medakoviću smo že poročali. Hrup je bil med prebiranjem protokola zadnje seje tako velik, da je moral predsednik sejo pre-kiniti. Med prernorom so ostali poslanci v dvorani. Hrup se ni hotel po-leči. Čez četrt ure je predsednik zopet otvoril sejo. Poslanec Zatluka je kričal: Nam ne bo predsedoval pri-staš koalicije! Gospod ban, razpusti-te rajši sabor. Mi ne damo Hrvatske podjarmiti od Srbov. Poslanec Hor-vat bere nekaj iz dela srbskega pol-kovnika Boškovića, v katerem pozivna ta Srbe, da naj store vse, da se priklopi ves jugoslovanski del monarhije Srbiji. Predsednik zaman zvoni, vendar nadaljuje poslanec Horvat: Gospod ban, recite vladarju, da so Hrvati zvesti. Vaši pristaši so si pa stavili nalogo, da ne bodo tako dolgo mirovali, da bo zadnja avstrij-ska princezinja oblekla žalno oble-ko! Vmes je bilo slišati klice: Obe-site Pribičevića! Vsi ste veleizdajal-ci! Pribičevičeve roke so omadeže-vane s krvjo prestolonaslednika. Koalicija ne srne tu izražati svoje lojalitete, v Sarajevu pa mečejo vaši pristaši bombe.« S takimi in enaki-mi denuncijacijami in izbruhi stran-karske podivjanosti so Frankovci omadeževali žalno zborovanje hrvatskega sabora, da ni mogla seja dostojno poteci, kakor bi bilo to zla-sti potrebno ob ta'Ki priliki. Še enkrat je moral predsednik prekiniti sejo ter jo je zopet otvoril ob 8/4 na 2. Kljub velikemu vrišču je prebral predsednik izjavo hrvatskega sabora, ki se glasi:
»Visoki sabor!
Kakor strela iz jasnega neba je dospela žalostna vest, da sta bila prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova vzvišena soproga, vojvodi-nja Hohenberg od zločinske roke umorjena. V prestolonasledniku smo videli upanje svojega častitljivega vladarja, upanje vseh narodov monarhije, človeka redkih vrlin in red-kega čuta dolžnosti, ki ga je spremljal v celem življenju in ki ga je pri-veđel z zvesto soprogo vređ v največjo nevarnost ter v smrt In proti njemn so se đvignile v blazni neraz-sodnosti zločinske roke. da raičtto lo
148. Ste*.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 1. Jttlija 1914.
Stran 8.
di čutijo kakor mi težko žalost. V te] težki uri se strinjajo vsi narodi naše monarhije, ves narod Hrvatske in mi, njega zastopniki, v ljubezni in zvestobi kot obroč okrog našega vla-darja. Vez, ki veže prestoi in vladarsko hišo z ljudstvom in ki se ne more nikdar razrušiti, je vsled tega tem ožja. To nam je tolažba in plemenite-mu srcu našega kralja bo na ta način izkazana ljubezen in zvestoba naroda Iek. Slava spominu nadvojvode Fra-na Ferdinanda, slava spominu njegove soproge, vojvodinje Hohenberg!« DoČim je večina klicala »Slava«, so klerikalci strahovito razgrajali.
Predsednik si je izprosil nato do-voljenje, da zastopa sabor pri pogrebnih slavnostih in sporoči cesarju sožalje sabora. Sabor se je odgodil nato tako dolgo, da bodo pogrebne ^Javnosti končane.
Revolucija v Albaniji.
Prenk Bib Doda.
Kakor poročajo iz Drača, so tam prepričani, da je Prenk Bib Doda že zascdel Preso, ker slišijo od t?.m gr-menje topov. V Draču se položaj ni izpremenil. Vso pozornost obraćajo na sever, odkodcr pričakuiejo Prerk Bib Dodo. Pravijo, da se bo kmalu zdmžil z Ahmed begom Mati, ki ba-je koraka proti Tirani. Nadalje poročajo tuđi, da so Malisori zažvali kraj Duška, severovzhodno od Drača. Najnovejša brzojavka iz Drača poroča. da je Prenk Bib Doda do-spel 25 km severnc od Drača ter za-sedel Preso. Tinake brzojavke smo seveda brati tuđi  že    pred    štirimi
tedni.
»Hercegovina«.
Kakor smo že poročali, je drn-Žba »Dalmatia« prepovedala, da bi z nienega parnika »Hercegovina« stre-Ijali na vstase. Res so dali takoj spraviti top z ladje. Ker je potekel čas, za kateri je bila »Hercegovina« najeta, je ta odplula proti severu. — Enako je tuđi zapustil Drač Llovdov parnik »Gisela«.
Iz Južne  Albanije  in  Epira.
Iz Drača poročajo, da so epirske čete, pri katerih se nahaja baje prav mnogo grških čet, zavzele mesto Tepeleni.
Nad Valono Je bilo proglašeno v torek obsedno stanje. Za vojaškega poveljnika Valone je bil imenovan holan-Jski inaior Sluys. Prostovoljci so zapustili Valono in so se obrnili proti Voiusi.
V Draču.
A'vstro - ogrski rezervni nadpo-ročnik Kristinus je včeraj v gorovju okrog nrača rekognosciral ter baje dognah da so vstaši gorovje zapustili. Albanska vlada v Draču je šej-ku v Šjaku poslala ultimatum ter za-htevala, da se vstaši podvržejo. Na ta poziv je dospel včeraj odgovor s sledečo grožnjo: »Gorje Draču, če se Rubieki, ki je v Draču vjet, kaj zgodi.«
.:...    Turkan paša na potovanju.
Turkan paša, takozvani albanski ministrski predsednik, je prišel v Rim. Rimski listi pri tej priliki pišejo o lojalnosti Italije, nekoliko se sliši tuđi zopet o sovraštvu proti konku-renci, v splošnem pa pravijo, da Italija ne more ničesar storiti. Turkan paša seveda s tem ne more biti zadovoljen ter je izjavil: Če se velesile ne bodo kmalu sporazumele glede skupne akcije v Albaniji, se bodo razmere v Albaniji kmalu tako pooštrile, da bo sedanje stališče Albanije popoinoma nevzdržljivo. Albanska vlada je popoinoma brez maci, ker more postaviti prati dobro organiziranim vstašem samo malo števi-lo strahopetne soldateske, ki je v od-kritem boju popoinoma nerabna. Če velesile ne bodo takoj pomagale, je Albanija izgubljena. Stališče kneza je popolnoma nevzdržljivo.
Štajersko.
Iz Trbovelj. Dne 22. m. m. vršil %e je občni zbor ženske podružnice Ciril - Metodove družbe v Trbov-ijah. Izvoljene so bile sledeče članice v predsedstvo: gospa Ana Dimni-<ova, predsednica; gospa Josipina 5entjurc, podpredsednica; gdč. M. VVindischer, blagajničarka; ?ospa Silva V e 1 k a v r h, namestni-;a; gospa Karla Perlot, tajnica; šospa Mara Kern, namestnica. Od-oornice: gospa Katka dr. Jamer-• e v a , gospa Pavla Pust - Vo-aj; gdč. Ana Lapornik; gospa Slavka Vodušek; gospa M. Fe-) t a j n; gospa Mi ja Moli, gospa Sofija G u č e k , gospa Beti H a b -i a n in gospa Ana F o r t e. Pregledo-valke računov: gospa Omcrzu in gdč. Šonja V o 1 k e r.
Iz Đrežic. Čuda lepe stvari bere-mo v nemških istih o priredbi tokaj-Inlega Tnrnvereifta. in smojemo «e m
ves glas, kajti ta sođrga se )e $ svoto priredbo samo osmešila. Se kravice in koštrunčki na paši znalo bolje te-lovaditi. Tuđi nemški kres so vžgali in pošvedrana frajla KOnig Je ćelo ne-kaj jecljala, kar imenujejo nemški listi deklamacijo. Če pomislite, da so sodelovali taki Tevtoni, ki se pišejo Achtschin, Paidasch, Petutschnigg, Warletz ali Janesch, si lahko mislite, kako nemško je vse to bilo.
701etnico je obhajal dne 28. t. m. deželni šolski nadzornik za štajersko, dvorni svetnik Peter Končnik. Rojen je bil 1. 1844. v Viču pri Spod. Dravogradu. Po dovršenih modro-slovskih študijah je bil profesor med drugim tuđi v Ptuju in Celju. Od 1. 1870—1876 je bil okrajni šolsKi nadzornik, 1. 1883 je postal ravnatelj na gimnaziji v Celju in je kot deloval skozi 17 let. L. 1900 je bil imenovan za dež. Sol. nadzornika na Kranjskem, 1. 1903 pa v isti lastnosti za Štajersko in je to se danes. Za slovenske ljudske sole je napisal ćelo vrsto učnih knjig. Dvorni svetnik je nostal 1. 1911.
Sokolski zlet v Rušah. Mariborski »SokoI« ima svoj prapor. Razvil ga je v nedeljo 28. junija v Rušah ob prvem zletu Mariborske Sokolske Župe. Naše Podravje še ni videlo tako lepe slr.vnosti, kakoršen je bil ta sokolski zlet, ki je uspel v vsakem oziru izborno. Poleg domaćih 10 sokolskih društev, ki so bila vsa močno zastopana, je prihitel na zlet Varaždinski Sokol s praporom in 42 elani in članieami in sosedna Celjska So-kclska 2upa s 3 prapori in zastopniki 4 društev (Celje, Zalec, Krško, Tr-bovlie, 24 članov). Slovensko Sokolsko Zvezo sta zastopala starosta dr. Oražen in Član zveznega vaditeljske-ga zbora br. Taler. Župa Ljubljana I. je poslala 3 člane, akad. društvo Triglav pa 10 članov s praporom. Sokolov v krojih je bilo 178. — Na kolodvoru v Rušah je pozdravi! Sokol-stvo v imenu slavnostnega odbora g. Lesjak. Po kratkem odzđravu župne-ga staroste dr. Rosine je odkorakalo Sokolstvo, na čelu srediska godba pod vodstvom g. Serajnika, na slav-nostni prostor v Rušah, kjer ga je pričakovala kumica ga. dr. Rosinova v krogu ruskih gospodičen in deklic v belih oblekah in narodnih nošah. Na Sokolstvo so padale cvetlice in vencj iz oken in plapolajoče narodne zastave in stotine ljudstva so pozdravljale korakajoče čete. G. župan Lasbacher je pozdravil Sokolstvo v navduševalnih peseđah v imenu ob-čine, nakar je izpregovoril starosta dr. Rosina o pripravah na današnji dan, kako so baš Rušani dali povod za slavnost, ki so že pred 5 leti na-brali nad 100 K za prapor Maribor-skega Sokola z željo, da ga razvijemo v Rušah. V jedrnatem govoru je poudarjal govornik pomen Sokolstva v telesni, moralni in narodni vzgoji. Ob krasni pesmi »Molitev« se je razvij prapor, ki ga je izročila gospa kumica praperščaku dr. Ravniku z be-sedami: »Praporščak! Sprejmi to zastavo, častno, čisto, brezmadežno in tako varuj in ohrani vedno Kjerkoli bode plapolala, naj vžiga slovenska srca za Sokolstvo, za rodo ubno de-lo. Naj vas vodi, slovenski Sokoli, ta prapor do zmage in do th e sreče, katero naš narod zasluži. Na zdar!« Nato ie zabilo 41 zastopnil- v raznih sokolskih in drugih društev ter posa-meznikov spominske žreblje v kopje s sokoiskimi gesli. Gospa kumica je pripela na prapor moder trak z napisom »Brani mejo!,« in položila to geslo Mariborskemu Sokolu na srce. Gdč. Olga Sernčeva iz RuŠ je nato pripela bel trak mariborskih in ruskih dam; gdč. Zlata Tomac je pozdravila hrvatske Sokole in pripela njihovemu praporu trak, po nagovoru gdč. Terezike Ozimove pa je pri-pelo 5 gospodičen trakove ostalim praporom. Ob sokolski himni so sprejeli prapori nov prapor med sebe
—  bil je pretresljiv trenotek. V imenu Slovenske Sokolske Zveze je na-govoril starosta dr. Oražen    Sokolstvo in zbrano množico v   prekrasne m pozdravu, za Varaždince pa se je zahvalil br. Svoboda.    Slovanska himna, ki jo je pela vsa množica ob odkritih glavah, je zaključila sloves-nost, nakar je odkorakalo Sokolstvo v sprevodu skozi Ruše do stare Sole.
—  Ob štirih popoldne    se je  pričela javna telovadba. Proste vaje je izva-jalo 68 telovadcev, ženske proste vaje 18 članic; deški naraičaj je nasto-pil s 44 telovadci $ palicami, nato pa 19 deklic s prostimi vajami s pesmi-mi in igro,   Varaždinski   Sokol   (12 članov) z vesli; orodna telovadba 13 vrst v dveh skupinah }e zaklfučrla te-lovadni nastop. — Na telovadiščn se je razvila   ob   naJiepSem   vremena ljudska veselica. Velikanske verande in umetni šotori v pohorskeni slogu so bili polni {ivllenfa. Oospa dr. GoriSkova Je vodila    »sokolsko   ka-varno« po orientatokem   načinu,   f. Marinova in Plamnlkova sta aprav-UaJMMor mimmtiML*. * lorjaso-
va cvetličnjak itd. Domafii gostilni-čarji so se odlikovali glede postrež-be. V mraku je občinstvo občudova-lo žive slike Varaidinskega Sokola. — Govor.dr. Gvidona Sernca je na-vdušil tisoče src. Sokolstvo se je nerado poslovilo od gostoljubnih Ru§, ko se je odpeljalo s posebnim vlakom v Maribor. Sokolstvo je izvršilo z nastopom v Rušah veliko narodno delo in zapustilo Podravcem in Po-horcem najkrasnejše spomine. Na z      !
C. M. D. podružnica za Grobel-
no in okoliš ima dne 5. ivlija ob 4. uri popoldne svoj občni zbor združen s prosto zabavo: ples in šaljivi srečo-lov. Vrši se v prostorih znane Bev-čeve gostilne.
Ropoško.
Nezgoda v gorah. Iz Trbiža po-ročajo, da sta se dne 28. junih pene-srečila pri prehodu na Mangart r.eki gospod in neka dama iz Celovca. K sreči se ništa smrtnonevarno poško-dovala. Gospod je dobil poškodbe na rok i, dama je dobila rano na glavi. Takoj, ko so ju našli, so mislili, da sta se huje poškodovala in so brzojavno poklicali zdravnika, ki je pa konštatiral 1c lahke telesne poškodbe. Proti večeru sta si toliko opo-mogla, da sta se sama lahko odpe-liala z vlakom v Celovec.
Strašna rodbinska drama v Be-ljaku. V restavraciji > pri Ovci« v Be-ljaku se je dogodila grozna rodbinska drama. Našli so v neki sebi pe-kovskega pomoćnika Leopnlda Mad-nerja, njegovo ljubico Matilde Lack-nerjevo in njeno 10 in pol meseca staro hčerko dne 28. junija zjutraj v veliki mlaki krvi. Otrok je bil že mrtev in je imel prerezan vrat, Matilda Lacknerieva je umrla, predno so ji mogli resiti življenje in si je prereza-la po izpovedi Leopolda Madnerja žile na obeh rokah. Tuđi Madner ima prerezane žile na rokah, a upajo. da ga bodo resili. Našli so v sobi na mizi pismo, v katerem Madner spo-roča, da bosta njegova ljubica in on izvršila samomor zaradi neozdrav-ljive srčne napake, ki jo ima on in ker ne more upati na dolgo življenje. — Ta skupni samomor vzbuja v Be-ljaku veliko pozornost.
Na vseh javnih koroških cestah se uvede počenši s 1. novembrom 1914 vožnja na levi strani (ogibanje na levo in prehitevanje na desno stran).
Drobne novice. Dvojni samomor vsled nesrečnelju-b e z n i. V blizini Spodnjega Dravo-grada je skočila pod vlak v noći od 27. na 28. junija zaljubljena dvojica. Obema je vlak odtrgal glave. Kakor se je dognalo je moški neki 21letni čevljarski pomoćnik in nesrečnica, ki je skupno s tem iskala smrti, neka Uletna hčerka iz ugledne rodbine v Spodnjem Dravogradu. Oba sta izvršila samomor iz nesrečne ljubezni, ker ništa imela upanja, da bi se kdaj poročila. — Otrok zgorel. V Spitalu ob Dravi se je pripetila grozna nesreća. Otroka posestnika Josipa Vilserja sta se v odsotnosti staršev vrnila od tete, kjer sta med časom, ko je bil oče pri nekem pogrebu in mati na polju, domov in je prišla šestletna hčerka Karolina ofcnju na ognjišču preblizu. Njena obleka je pričela goreti in je bila vsa naenkrat v plamenu. Njena mlajša sestrica je tekla k sosedom, in ko so ti prihiteli nesrečni deklici na pomoč, je ta ravno planila iz hiše in se zgru-dila. Vsa obleka je popoinoma zgo-rela. Nesrečni otrok je zadobil težke opekline in je tri ure po nesreči umri.
Primorsko.
Istrske dežeinozborske volitve. \rčeraj so se vršile v Istri deželno-zborske volitve iz mestne kurije. Iz-voljcni so: v I. okraju puljskem deželni glavar dr. Rizzi v II. okraju profesor Arvin, v III. okraju se bo vršila ožja volitev med Italijanom Fabro in Hrvatom Stilpi#ićern. V Rovinju ie bil izvoljen (Mf^tnik Bar-toli (italijanski libcraledl v Kopru odvetnik Bdli (tuđi italijanski libc-ralcc), v Maleni Lošinju pa župan Nikolić. Iz drugih okrajev izid volitev še ni znan.
Triaifci obćtaskl svet. Včeral ob 12. opoldne se je vršila na trža-škem magistratu žalna seja tržaške-ga obČHiskega sveta. 2upan dr. Va-lerio je po otvoritvi sele v dalfšem govoru naglašal visoke zasluge umr-lega prestotonaslednika za Trst in za vojno mornarico. ObČinski svetniki so posjusali govor župana stoje. Sklenilo se |e poslati na DunaJ tuđi dva venca. — Tuđi tržaika trgovska in obrtna zbornica ]e hMla ▼ćeraj svoto^ iahto sejo.    _                __
■rfrifc—c* te Ttal* yoroca)o: Ko|e predvčera|lfl|6fii   Wif99&t   olton IO.
na kolesih sledove krvi. Dognalo se je, da se ie železniški uslužbenec Anton KaJusa vrgel pri predoru pri Gre-ti pod vlak. Truplo so našli kakili 30 metrov od kraja nesreče v nekem jarku. Truplo je bilo brez noge in Je bilo poškodovano močno na glavi. Na nekem drogu pri čuvajnici so našli čepico uslužbenca in listek, na katerem je bilo povedafio, da gre pro-stovoljno v smrt.
Pri kopanju utonll. Iz Pulja poročajo, da je utonil pri kopanju neki podčastnik vojne ladje »Tegethoff«. Njegovo truplo so prepeljali v voja-ško bolnico, kjer ga bodo obducirali.
Umor. V blizini Rovinja je sku-šal te dni 181etni Josip Persich rosiliti svojo 181etno svakinjo Marijo Persich. Ko je ta zagroziia, da bo to povedala svojemu možu, jo je Josip Persicli pustil neka] časa pri miru ter ji sledil. Ko je prišla Marija Persich v blizino neke doline, poskusil jo je Josip Persich še enkrat posiliti, a ko se mu to ni posrećilo, vzel je nož ter \\ skoraj odrezal glavo. Njeno truplo je pustil na licu zločina. Po zločinu je Persich pobegnii in ga do sedaj še nišo mogli dobiti.
Drobne novice. Prva 1 e t o Š -njažrtevSoče. 27. junija je utonil v Soči pri Gorici 171etni gimnazi-jec Hektor Pelchin iz 7. gimnaziiske-ga razredn. Njegovega trupla še nišo mogli najti. — Najdeno truplo. V blizini svetilnika v Trstu so našli predvčeraišnjem neko žensko truplo, ki ni imelo ne rok. ne nog. Ko so hoteli truplo dvigniti iz vode, odtrgala se je glava, na kateri i;i bilo nobene-ga lasu več. Po mneniu zdravnikov je moralo truplo ležati v vodi naj-manj kakih Šest mesecev. O dogna-nju identitete pri truplu niti govora biti ne mort. Truplo so pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. med tem, ko se je še ostala obleka deponirala pri inspektoratu državnih železnic. — T e ž k a nezgoda. V tržaški okolici je pasla 56!etna Frančiška Švara krave, pri čemur jo je ena z rogom sunila v hrbet s tako močio, da jo ]e smrtnonevarno poškodovala. Prepeljali so jo y brezupnem stanju y tr-žaško bolnico. — Samomorilni p o i z k u s. Iz neznanih vzrokov si je hotel včeraj vzeti življenje 461etni ladijski kuhar Josip Bravin. Prerezal si ie žile na levi roki. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v iržaško bolnico.
StlridBSBt!etn!c3 prosio-
voljnsga gssilnega društva
na Viču.
V nedeljo je bil slavnostni dan za gasilno društvo na Viču. Slavilo je svojo štiridesetletnico. katero slavje ie bilo obenem sijajna manifestacija stare gasilske zveze. K temu slavju so poslale vse gasilske župe prav številne deputacije in nekatera gasilna društva so bila prav častno zastopana na tem slavju. Zlasti šte-vilno so bila zastopana gorenjska društva. Tako je poslalo samo gasilno društvo z Bleda 32 Članov z zastavo pod vodstvom svojega načelnika g. Rusa in kranjska župa pod načelnikom Sajovicem. Z godbo kranjskega gasitnega društva na čelu je odkorakaio 380 gasilcev izpred Mestnega doma na Vič - Glince, ki sta bila popoinoma v zastavah ražen par hiš. Po kratkem odmoru je odkorakalo gasilstvo, kateremu se je pridružilo tuđi gasilsko društvo na Viču, pred gasilski dom, kjer je došla društva pozdravil viški župan gosp. O b 1 a k , v imenu občinskega odbora pa je govoril g. Andrej Knez o po-menu slavja 401etnice gasilskega društva na Viču, izrekel priznanje občini in naštel elane, ki so ustanovili gasilsko društvo na Viču. Ti- so T. Ločnikar, V. Zevnik, A. Knez in Mesesnel. Večina je že umrla. Casten jim spomin! Izmed še živečih ustanovnikov je g. JerneJ S v e 11 i č že 40 let član in vzgleden gasilec. IVlalo dekle je v jedrnatih be-sedah pozdravilo delovanje gasilskih druStev ter pozivalo k vztrajanju na zacrtani poti. Izročilo je g. poslancu T u r k u šopek. Načelnik gasilske zveze poslanec g. T u r k je govoril nato o pomenu in važnosti 401etntce, naglašal, da gasilska društva stare gasilske zveze v svojem delovanjn ne poznajo politike ter prihajajo ne oziraje se ne na desno, ne na levo na pomoč vsakemu. Slavi nato jubilanta S v e 11 i č a ter mu izročt darik) Članstva viškega gasilskega društva, srbrn pokal v znak priznania in hva-ležnosti. V nadalinem svojem govoru se obrača načelnik zveze do društva, nakar so po zahvali g. S v e 11 i č a odkorakala društva i fodbo po mali pred občinski urad Olmce.
Po povratku na veseličn! prostor se Je Trn r salonu restavracije pri Jetačitia izređni občni zbor gasilske zvwe. Ie ofcsefoega dnevnega reA priaOaflio zaradi pftotBinn 4nm+
ga gradiva Ie najvažnejše točke. Zborovanje je otvoril načelnik gosp. Turk# ki konstatira z veseljem, da je udeležba tako častna. Dotikajoč se iztopa raznih društev iz stare zveze, obsoja razdor, ki se je zanesel od brezvestne in hudobne roke v gasihia društva ter konstatira, da se mnogo gasilnih droštev že kesa, da so sto-rila ta korak. Gasilska društva, ki so ostala v stari zvezi, se nišo dala za-peljati od judeževih grošev, ne od denarja, ki ga deželni odbor deli po krivičnem načelu, dasiravno ima ta denar samo v oskrbo za vsa gasilska društva. Pos io pozdravlja Blejce, ki so prihiteli v tako velikem številu v Ljubljana, da pokažejo, da ne ma-rajo imeti ničesar skupnega z onimi, ki so pr:"" **i dan na Bled. Cek> v cerkvi se jo priznalo delovanje gasil. društev, če bi deželni odbor slišal ali hotel slišat; j pravično sodbo, bi ne smel tdko krivično deliti podpor. Vabi na icletnico litijskega gasilskega društva ter se spominja umrlega dol-goletnega člana Albina A h č i n a. Pozivlia društva, da naj pri vseh svojih prireditvah naročajo godbo kranjskega gasilskega društva ter vabi na veliko slavnost hrvatske zveze v Varaždinu dne 15. in 16. ay-gusta. Iz tajniškega poročila g. Mi-kuža posnarnemo sledeče:
Od zadnjega občnega zbora dne 28. septembra lanskega leta je zveza, ki šteje še vedno 92 društev v 12 okrajnih zvezah, dasiravno ne hrup-no, pa tem intenzivneje delovala. Znano vam je velecenjeni gg. tovariš', da je zveza od 1. 1911. prepušče-na i~ samopomoči.
Zveza je našla dokaj podpore pri zavednih tvrdkah Ljubljane, za kar jim bodi izrečena najsrčnejša zahvala.
Skupno stanje zvezinega premo-ženja znaša dancs 8959 K 45 v. od tega pripada na jubilejni fond 7569 K 36 yin„ ki se bode v kratkem zvišal za kakih 200 K, v ostalem ima Zveza še 1390 K 09 v. Dohodkov je bilo v pr. poslovnem letu 2079 K 64 v. stro-škov 1853 K 34 v torej se ie pomnožilo zvezino premoženje za 211 K 95 vin.
Vsako društvo naj si omisli hra-nilnike, ki jih naj razda po naklonjenih gostilnah.
Iz poročila g. B a r 1 e t a posna-memo nadalje sledeče:
Strokovni list »Gasilec« izhaja po štirikrat na leto. »Gasilec« se običajno tiska v 300 odtisih. Od teh odti-skov dobi vsako združeno gasilno društvo po en brezplačen odtis in ravno tako štajers'Ka, koroška in primorska slovenska gasilna društva. Na honorarjih, kar urejuje poročeva-lec »Gasilca« se ni izplačalo več kot 15 K. »Gasilec« naj slej kot prej izhaja v doslejni obliki, najmanj 4krat na leto. (Sprejeto.)
Iz poročila g. P e t r i č a nava-jamo. da je bil sprejet sledeči nasvet:
Odbor »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem in uredništvo »Gasilca« naj delata na to, da postane »Gasilec« glasilo vseh jugoslovanskih v »Slo-vanski gasilski zvezi« združenih gasilnih društev.
Obenem se sprejme tuđi pretilog g. R u s a , da se naprosijo izven kranjska slovanska gasilska društva na jugu monarhije, da sprejmejo »Ga-silca« kot strokovni list in kot svoje glasilo. Glede izpremembe župnih pravil na] vse gasilske župe v teku enega leta poročajo predsedstvu, ali so za to, da se občni zbori župe vrše vsako leto enkrat ali vsako tretje leto. Kakor o župnih pravilih, tako naj se izjavijo tuđi o pravilih »Slo-venske deželne zveze prostovoljnib gasilnih društev na Kranjskem.
Kakor vsako leto se sklene na predlog g. Ogorelca razpisati tuđi za letos tri ustanove po 60 K, ka-tere naj podeli odbor najpotrebne}-šim prosilcem; izplačajo na] se dne 2. decembra t. L
O gasilski soli v Pragi Je poroča) nato g. B a r 1 e. Ker je zadeva gasil* cem že iz »Gasilca« znana, o predio« gu ne poročamo podrobneje. Pri slu-čajnostih Je govoril še g. Rus, nakar se je spominjal načelnik zveze g. Turk bolezni cesarja ter Je sklenil občni zbor odposlati na kabinetno pi-sarno udanostno izjavo ter častitke k okrevanju. Cesarskemu svetniku g. Doberletu se sklene sporočlti pozdrave občnega zbora,
Popoldne se je vršila na vrtu in travniku pri Jelačinu velika veselica s tombolo. Po paviljonih so stregle požrtvovafne gospe in gospodične. Godbo je oskrbovala neumorna in resnično eksaktna godba gasilskega društva v Kranjo.________________
Dnevne vesti.
keeto peflafi Jntri okoti poldne * *?**»
nim vhk«iii   mknai I JjAH^ma aa Đtt*
Stran 4.
.au/vENsm imcur, om i. jatfja i»i4.
x4o. stev.
rjr Ostaden manever. Klerikalno
časopisje, ki je že zdavna izgubilo vsak Čut za pristojnost in moralo, skuša sedai tragičen dogodek, ki se je doigral v Sarajevu, izrabiti v svoje umazane strankarsko-politične svrhe. >Slovenec« na primer piše, ka-kor da bi edino klerikalci imeli patent na patrijotska čustva, vsi drugi ljudje, ki se ne prištevajo klerikal-cem, pa bi bili sami revolucijonarji in anarhisti, katere je treba obesiti na prvo drevo. Ne dvomimo, da bi ne bilo klerikalcem po godu, ako bi se mogli na ta način iznebiti svojih političnih nasprotnikov, ki so i ih že toli-kokrat brezuspešno polagali y grob, toda prav tako smo prepričani, da se jim tuđi ta nacrt ne posreći, dasi je •zasnovan z naravnost infernalno brezstidnostjo. Veličanstvo tragične smrti prestolonaslednika in njegove vzvišene soproge, pred katerim klone vsako človeško čuteče srce, hoče-jo zlorabiti v svoje strankarske na-mene, hočejo predstaviti sebe kot yzor patrijote, vse druge pa kot ne-zanesljive elemente brez vsakih pa-trijotskih in dinastičnih čustev. In kaj nameravajo s tem doseči? Da bi vživali zaupanje v merodajnih kro-gih samo oni in da bi se oni zgoraj slej kot prej naslanjali samo na nje in jih se nadalje pustili gospodariti v de-želineomejenoin brez kontrole,kakor doslej. Vemo, da je politika vlačuga in da ji je dobro v dosego svojih ci-Ijev vsako, se tako podlo sredstvo, toda takšne moralne propadlosti še tuđi v politični borbi nismo doživeli, da bi se v nji izkoriščala in zlorablja-la svetost smrti docela neprizadete osebe. To je tako nizkotno, tako podlo, da nima slovenski jezik pri-mernega izraza, s katerim bi se dala označiti po zaslugi ta ogavna klerikalna igra. Nas pušča to klerikalno hlastanje po vseh mogocih sredstvih, da bi se vzdržali na površju, docela hladne, ker se zavedamo, da ie stranka, ki se mora v strankarski borbi posluževati že takšnih sredstev, ne-vzdržljivo posvećena — smrti.
+ Ljubljansko   drž. pravdništvo
opozarjamo na članek. ki ga je o po-kojnem prestolonasledniku spisal grof Sternberg v » N. Wiener Journal« z dne 30. junija. V prvi koloni tega članka bo našlo tisto, kar je v ponedeljek v naši posebni izdali konfisciralo. Dunajski državni pravdnik ni našel nič kaznivega na tem, kar se je ljublianskemu državnemu pravd-ništvu zdelo kaznivo. Saj je mogoče, da so pri državnem pravdništvu po-slujoči gospodje slabo poučeni o po-Kcjnega nadvojvode osebnosti, am-pak iz tega, da so v našem listu čitali nekaj žanje popolnoma novega, še nikakor ne izhaja, da bi to morali za-pleniti. Če to. kar je grof Sternberg zapisal o pokojnem nadvojvodi, ni pregrešek zoper dolzno spoštovanje, potem tuđi v našem listu konfiscirane besede nišo zaslužile usode, ki jih je zadela po krivdi drž. pravdništva.
+ Klerikalci in učiteljske plače.
Crna kanalja je res nesramna. To se vidi zopet iz >Slovenčevega« hinav-skega zdihovanja, da vlada neče po-trditi tište karikarure šolskega zakona, ki so jo klerikalci skleniii v dežel-nem zboru. Ko je državni zbor dovo-lil iz davka na žganje veliko vsoto za zvišanje učiteljskih plač, so se klerikalcem pocedile sline in zahotelo se jim je po tem denarju. Kar tako na kratko ga nišo mogli pobasati, strah pred državnim zborom^ in pred vlado jim je to branil, a znali so si pomagati. O, kadar gre za denar, takrat so klerikalci bolj prekanjeni, ka-kor najhujši Armenec. Če je prilika, dobiti kak denar, je klerikalci ne za-mude nikoll. Samo zato, da bi tlstega denarja, ki ga plačuje država Iz do-hodkov davka na žganje deželi ne bilo treba porabiti za zvišanie učiteljskih plač, samo zato so klerikalci v dež. zboru nalasč skleniii tak zakon, da ga vlada ne more odobriti. Ce tako klerikalen minister, kakor je Hus-sarek, še za življenja nadvojvode Frana Ferdinanda ni mogel odobriti v kranjskem deželnem zboru sklenje-nega šolskega zakona, potem je lah-ko uvideti, da je ta zakon namenoma tako skrpan, da ne more zadobiti sankcije. Samo učiteljem nič pribolj-ška. Tako mislijo klerikalci, da bodo lepo spravljali tište stotisočake, ki ]ih država dale iz davka na žganje za učiteljske plače. To je bil od začetka namen ćele akcije s šolskim zakonom in žal da se proti temu ne da nič sto-riti. Edino vlada bi mogla na kleri-kalce pritisniti. Učitelji p^jdejo s posebno deputacijo prosit ministra, naj kaj stori. Mi pa smo mnenja, da naučni minister ne bo mogel pomagati. Za slučaj pa priporočamo učiteljem, naj gredo k ministrsketnu predsedal-ku in k finančnemu ministra protestirat, da bi vlada ka) odpisala od izgube pri dež. užitninskem zakupu. Ta izguba znaša 195.000 K. Država daje iz davka na žganje deželi veliko de-narja, a ker se ta denar porablja za 4m££ namene ne za učiteljske plače*
na] se država odškodnje s tem, da od tzsube ori MŽttalBskeHi wmkwam ■!£ ne odpBe. To stori toliko lagtje, ker je izguba le posledica tega, da se klerikalnim krčmarjem itd. užitnina na vse načine spregleduje. Tako bi bilo državi pomagano, učitelji pa bi imeli vsaj majhno zadoščenje za storjene jim krivice.
H- Molčite! Včerajšnji »Slove-nec« je napadel s prozorno tendenco denuncijacije napredno politično društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj, ker ni v nedeljo takoj prekinilo svoje veselice. No, »Slovenec« bi naj najpreje pometel pred svojim pragom, predno je udaril po drugih. Znano je nam namreč, da je imelo preteklo nedeljo tuđi klerikalno pro-svetno društvo za šentjakobskl okrai sestanek v svojih društvenih prosto-rih v Florijanski ulici in sicer pod vodstvom šentjakobskega kaplana Janca. Na tej prireditvi se je pelo in kričalo pozno v noč in JaT u se ni zdelo vredno, da bi zabavo prekinil. dasi je bil obveščen, kaj se je zgodilo. Kakor rečeno, se je kričalo in po-pevalo do polnoči in še delj, kar lah-ko izpričajo sosedje, ki so imeli dvomljivo srečo, da so morali do pozne ure poslušati ubrano petje klerikalnih »prosvetnikov«. Tako je stvar. Sedaj pričakujemo, da bo ško-iovo glasilo napadlo tuđi Šentjakob-ske klerikalce in jim očitalo netakt-nost in nepijeteto!
- Združitev Spodnje šiške z Ljubljano. Deželna vlada je v zadevi inkorporacije Spodnje Šiške poslala prizadetim faktorjem dopis, ki se glasi tako-le: Vsled odloka ministrstva notranjih del z dne 23. junija t. 1. št. 17.651 je njegovo c. in kr. apostolsko veličanstvo z najvišjo odločbo z dne 19. junija 1914. izvolilo milostno odobriti sklep kranjskega deželnega zbora glede združitve občine Spodnja 5iška z mestno občino ljubljansko. V svrho izvedbe te inkorporacije odre-jam v sporazumu s Kranjskim dežel-nim odborom to-le: Združitev dose-danje samostojne krajevne občine Spcdnja Šiška z mestno občino ljubljansko je izvesti potom razprave. ki se ima izvršiti pod intervencijo deželnega odbora in okrajnega glavarja za ljubljansko okolico kot zastopnika deželne vlade na sedežu občinskega urada v Spodnji Šiški. Pri tej raz-pravi bo občinski predstojnik spod-nješišenski ali pa njegov namestnik vse k imetju dosedanje občine Spodnja Šiška spadajoče objekte, kakor rudi vse spise, tičoče se agend samo-stojnega in prenešenega delokroga izročil županu deželnega stolnega mesta ali pa niegcvemu namestniku. O izrocitveni razpravi se naj napravi zapisnik, ki ga naj podpišejo vsi na-vzroči in ki se naj potem semkaj do-pošlje v izvirniku.« — Ta izročirvena razprava se izvrši, kakor smo že po-ročali, jutri v četrtek 2. t. m. ob pol 11. dopoldne. Pri razpravi bo inter-veniral za mestno občino sam župan dr. Ivan Tavčar, za deželni odbor pa dež. komisar dr. Ferdo Toma-š i č in eden  izmed dež. odbornikov.
-^- Nič hudega ni bilo v Zagrebu.
Tista zagrebška sodrga, ki j'. vodi dr. Frank, je hotela tuđi v Zi.^rebu provzročiti pogrom na Srbe. Pred leti, ko je živel se Frankov oče se je to enkrat posrečilo. Zdaj pa so se frankovski klerikalci grdo bfc nirali. Od očividcev, ki so prišli včeraj v Ljubljano, vemo, da vse skupaj ni bilo nič, kar so klerikalni frankovci počenjali. Pogrom so hoteli napraviti, pa ni šio. Malo so porogovilili, potem pa poslali doigovezne telegrame po svetu, da bi na Dunaju mislili, kdo ve kaj so storili.
+ Trst — Sarajevo. Po smrti cesarice Elizabete so se v tržaški okolici zgodili izgredi proti Italija-nom. Okoličani so bili razburjeni, ker je Luccheni umoril cesarico, Italijani pa so jih zasmehovali. Vsled tega je prišlo do izgredov, pri katerih so bili Italijani pač pošteno tepeni, a se ni nič drugega zgodilo. V Trstu je državna oblast s kruto silo vmes po-segla in je Slovence oeusmlljeno ka-znovala. Bo-li tako tuđi v Bosni?
+ Zapuščioa pokoinega prestolonaslednika. Testament umorjenega prestolonaslednika je bil spisan že pred nekaj leti in deponiran pri dunajski Landerbankk Vse svoje pre-moženie je nadvojvoda zap«stil svojim otrokom, svojo ženo pa seveda tuđi presKrbeL Nadvojvodovo pre-moženje je jako znatno. Poleg nalo-ženega denarja — koliko ga je, se ne ve — dobe njegovi trije otroci gradove Artstetten, Konopišt in Chlumec, ki so vredni mnogo milijo-nov. Vrh tega je bil nadvojvoda tuđi silno visoko zavarovan in dobe njegovi otroci tuđi to veiikaasko pre-moženje. Poleg lastnega premoienja je nadvojvoda uživaj tuđi večji del ogromnih dohodkov iz mnogomilijon-skega premoženja vojvodov d'Esle; ti dohodki pripadejo novemn prešlo« lonasledniku, en del pa vojvodhrt ArUilgniii MiMto^
+ Im peitae fUttie, Za poStnega asistenta le bfl imenovan praktikant Fran Hrvatinv Rovinju. Prestav-Ueni so: poštni asistent Anton Ko-g o ] iz Rovinja v Ljubljano I. in post-ni asistent Ernest J a g r i č iz Trsta v Maribor ob Dravi 5t 2. Imenovani so: za nadpoštarja poštar Josip Hrast v Nabrežini. poštni oficijal Anton Učakar za poštarja na Ble-du 1 in poštni ekspedijent Ivan F1 o r-j a n č i č za poštarja na Đledu 2. Za poštarico Je imenovana adjunktinja Marija S o r r e y Smartnem pri Liti-ji. Za poštne oficijante so imenovani poštni aspiranti Leopold M i c h e -1 i Č in Avgust r (i c he 1 za Trst 1, Anton P a v š e k za St Peter na Krasu, Adalbert Schiffrer za Opatijo in Karei Kos za Pazin. Za poštni oficijantinji sta imenovani poštni aspirantinji Marija Mesesnel za Vipavo in Alojzija V a d n o v za Sc-žano. Prestavljeni so: poštni oficijant Leopold B r u s iz Divače k telegrafski sekciji Ljubljana. Vladimir Kosar od telegrafske sekcije Ljubljana k Ljubljana 1. Fran Ulčaknr iz Trsta v Matulje, Fran S e 1 a u od Ljubljane 3 k Ljubljani 1, Filip 15 i -* -j a k iz Malega Lošinja v Trst 1 in Pavel Hrast iz Tržiča v Trst. ">b-enem so prestavljene poštne ofic':i"-tinje Viktorija Godina iz Sežane v Trst 1, Regina B e i f u s s iz Tolmina v Postojno, Emilija Z e 1 e n iz Postoj-ne v Opatijo, Viktorija V r t a č n i k iz Idrije v Opatijo, Ivana Kosarog iz Labine v Trst in Adela D e j a k iz Poreča v Pazin. Iz službe odpusčena je poštna ekspedijentinja v Suhorju, Ana L j u b e c.
+ Iz sanitetne službe. Višji ckr. zdravnik dr. D. vitez B 1 e i w e i s -T r s t e n i šk i je bil imenovan za deželnega sanitetnega nadzornika za Kranjsko.
— Sokolski zlet nameravajo preložiti, kakor čujemo, do meseca septembra.
—  Generalnoštabni   podpolkov-nik Merizzi, ki je spremljai nadvojvodo Frana Ferdinanda   na potovanje po Bosni, je bil v Sarajevu pri atentatu težko ranjen na vratu.   Podpol-kovnik Merizzi  je rojen v Ljubljani; njegov oče je takrat služil v Ljubljani kot   stotnik.    Podpolkovnik Merizzi velja za izredno nadarjenega oficirja. Kdor je sele kakih 35 let star, pa je že podpolkovnik pri   generalnem štabu, ta ima pač lepo bodočnost.
—  Francoski poslanec Abel Fer-ry, velik prijatelj slovenskega naroda, je postal državni tajnik v seda-njem franeoskem ministrstvu Vivia-ni. Ferrv je bival leta 1913. nekaj časa tuđi v Ljubljani in naš list je takrat    priobčil    zanimiv   razgovor ž njim.
—  Aretacije v Ljubljani. Listi, ki imajo ozke zveze s policijo, javljajo, da so bili v Ljubljani aretirani diiak Endlicher, zidar Kepic    in    nekdanji orožnik Gantar in da so te aretacije v zvezi z umorom v Sarajevu.
—  > Matice Slovenske« odbor ova seja bo v četrtek, dne 2. julija t. 1. ob 6. zvečer.
—  »Ruski kružok« naznanja, da se vrši občni zbor dne 3. julija t. I. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mest-nega doma. člani udeležite se polno-številno.                              Odbor.
—  V svrho odmere hišne naima* rine za leti 1915. in 1916. je podati do konca avgusta 1914 napovedi o hiŠnt najemščini vseh hiš v Ljubljani    pri c. kr. daveni administraciji na Bregu št. 6.     Tiskovine za napovedi in popise hiš ter za prijavo    in    odjavo praznih stanovanj se dobivajo v Zadružni tiskarni na Starem trgu št. 19. Ravno tam so na razpolago tuđi tiskovine za naznanila službodajalcev in   uslužbencev   glede vsprejema v službo ali izstopa v zmislu zakona o esebnih davkih. Ker so navadne prijave v većini slučajev   pomanjkljive in   povzročajo   uradne     poizvedbe strankam vsled tega samo pota    in nepotrebne pisanje, je želeti, da se poslužuje občinstvo tiskanih obraz-cev takoj.
— Aretlrala je policija včeraj ne-kega dijaka. Ni nam pač treba otoe-njati, da ta aretacija ni v prav nobeni zvezi z dogodki v Sarajevu.
—  Uubflanske ljudske sole imajo sveto maso zadušnico za blagopokojnim prestolonaslednikom, nadvojvodo Francom Ferdinandom, v petek 3. t. m. — Ta dan Je pouka prost.
— Na c kr. učiteffttč« bodo raz-stavljena   risarska dela dne 2. in 3. julija od 8. do 12. in od 3. do pol 7.
»Odpostite fes, sa] m vedo, kaj detafo!« To so si vzeli za geslo bivSi občinski svetovalci šibenski. Ob prl-iiki, ko so se dali fotografirati kot zadnji občinski odbor samostojne Siienske občine, so zbrali na predlog f. Fran Ocrizka 26 K. Te) vsoti |e le dodal vrli rodoljub notranjski, gosp. Vilhar, seda] stamiioC v SUfcki, 10 K. Ta znesek po 36 K Je izročU gospod Ogrteek danet Bašen» npravinltvu, saj ga izrod pogorelcu Petar ban, glede kateremje breasr&m boiti »-
»Ljubi svofega bližnjega kakor same-ga sebe!«
Rađ hHografskega aparata.   Te
družba izlet v Kamniške planine. V nedeljo zjutraj so dospeli na Kamni-Sko sedlo. Ko so se v koči okrepčali, so jo mahnilj na Brano. Radi izredno obilnega snega, ki leži na sevemi strani, je tura dokaj težavna. Zato so se vsi dijaki vrnili ražen učiteljiščnl-kov Ferda V i d m a r j a in Maksa E x 1 e r j a. Ta sta, ne brigajoč se za pott zlezla in splezala po strmi steni na Brano. Popoldne sta se vrnila v kočo, se nekoliko odpočila ter jo nato mahnita z dvema tovarišema nizdol s Kamniškega sedla proti Okrešlju. Vidmar je imel s sabo fotografijski aparat. Tik nad steno in kaminom, ki vodi na poti z Okrešlja ob vstopu z meli, oziroma snežišča strmo kvišku, je Vidmarju padel fotografski aparat v globino in se ustavil nekje v kamt-novem dnu. Da ga najde, je jel ple-zati po kaminu nizdol. Dobil je sicer aparat, a zašel je tako v dno, kakor steklo gladkega kamina, da ni mogel ne naprej, ne nazaj. Pod njim je bila navpiČna stena. padajoča k snežišču, nad njih pa gladek kamin, po kate-rem je bilo sploh nemogoče plezati. Da reŠi svojega tovarila, se je spustil v kam;n še Makso Exler. Toda tuđi ta je k™-iu obtičal v neki steni, kjer ni r-^<rel ne naprej, ne nazaj. Dijaka sta - ušala na vse načine, da bi se resila iz neprijetnega položaja. Toda vse je Hio brezuspešno. Ko sta uvl-dela, da ne moreta iz — »pasti«, sta poslala r ega izmed tovarišev po po-moč n"1 ^mniško sedlo, dočim je drugi T . i tovariš ostal na mestu, da ju — »čuva«. V tem neprijetnem položaju sta f^nta morah prebiti okrog dve uri in sicer Vidmar na dnu kamina v luknji med snegom in steno, Exler pa v strmi steni, opirajoČ se na skalnati rob s koncem pete in cepi-nom. Resilna ekspedicija je prišla okrog 7. ure zvečer na lice mesta. 35 metrov dolga vrv je bila prekrat-ka, zato so morali dostaviti še enkrat tako dolgo in s to potem oba dijaka zapored dvignili in potegnili iz kamina. Delala sta se sicer prav dobre volje, vendar pa jih je prestani strah tako prevzel, da sta, prisedši v kam-niško kočo, takoj omagala in zaspala. Ta doživljaj jih ni čisto nič pre-strašil. Vstala sta že včeraj ob 4. uri zjutraj in jo mahnila sama preko Pla-njave na Ojstrico. Njihovi tovariši pravijo, da v drznosti še daleč nad-kriljujeta lani na Skuti ponesrečene-ga Petriča, in jima napovedujejo isti konec.
Požar. 23. junija ob 7. zjutrai 5e izbruhnil požar v s slamo kriti hisi posestnika Jakoba Dolenca v črme-licah. Požar je popotnoma \rpepelil hišo z vso opravo vred. bkoda znaša 2600 K, zavarovalnina pa 2300 K.
Utonil. 27. junija popoldne je uto-nil neki učenec meščanske sole v Krškem pri kopanju blizu mestnega kopališča v Savi. — En dan nato Je utonil v Krki 241etni hlapec Janez Kozine s Štajerskega, ki je bil zaposlen v Kostanjevici. Hotel je oprati konje svojega gospodarja. Pri tem pa je zabredel predaleč v vodo in se ni mogel več resiti. Truplo je izvlekel neki ribič iz Kostanjevice. — 29. junija so pod mostom v Lancovem pri Radovljici dobili truplo nekega 50 let starega berača iz Kamnika. Najbrže je izvršil samomor.
Strela je udarila dne 27. t. m. pri posestniku Janezu Močrriku v Zg, Brniku. okraj Kranj. Pogoreli so hle-vi, pođi in deloma hišna poslopja sle-dečim: Janezu Močni'Ku, Antonu Žni-darju, Janezu Gasperlinu in Luciji Ki-movec. Škode okrog 6000 K. Zavaro-vani nišo bili za visoke vsote. Isto* časno gorelo je v Št. Jurju pri Kranju in Bregu okraj Kamnik. Kakor se šli-ši, pogoreli so 3 kozolci napolnjeni s senom. Vžgala je, strela. Sploh je divjal po Gorenjskem ta dan silen piŠ, lil je dež, treskalo pa je kakor za stavo.
Nesreča na Gorenjskem. Danes opoldne je dospela v Ljubljano vest, da so se na Ponci nad Kranjsko goro ponesrečili trije turisti. Kdo so. še ni znano. Bili so vsi trije zvezani. Pr-vemu je spodrsnilo in potegnil ie oba ostala s seboj. Pravijo. da so vsi trije mrtvi, vendar zanesijivih vesti ni.
Avtomobnsrvo. Dne 2. julija t. 1. je poskušnja avto - vožnje na progi černotneli - Kočevje, dne 3. julija t L Černomdj - Vinicau Začetek vsake vožnje je ob 8. zjutraj iz Cernomlja. Iščejo se interesenti in družabniki za te dve prose. Kdor želi pristopiti k tej družbu lahko se oglasi že pri po-skninji te vožnje pri gosp. Ant Ko-Icncn, veletrgovca v Celju« ki bode takrat navzoč, ali pa pismeno direktno v Celie. Po poskušnji in po dovo-ljenju c kr. okrajnega glavarstva se ZAčne takoj * voiajo, tako da bode letošalo seziio ie vse v popolaem teku in redu.                 ^_
xv*m ▼ PitoM, dne 29. tnarca 1914 reSUo se )e ie deli časa perece vpraiaaje   glede povrnitve stroškov
strani županstev, ako se udeleži društvo požarov izven svoje občine. Znano je tuk. okrajni gasilni zvezi, da se večinoma vsa gasilna društva na-hajajo v slabih gmotnih razmerah ter da so vezana edino le na podporo svoje občine. Ker pa udeležitev pri požarih v oddaljenih Krajih izven svoje občine povzroča velike stro-ške ter s tem društvo venomer pada v večje dolgove, se smatra okrajna gasilna zveza za upravičeno, da vpliva na društva, da se gorenji sklep v najkrajšem času uveljavi. Vsled tega se je poslalo gasilnim društvom potrebno število okrožnic, katere naj gasilna društva takoj razpošljejo na dotična županstva v okolišu, v kate-rem mislijo gasilna društva izvrše-vati svoje delovanje in naj jih po preteku danega roka vpošljejo na okraj-no gasilno zvezo.
»Priča v višinah,« se zove velik krirnnilna roman v treh dejanjih, poln očarljivih prirodnih prizorov, ki nam kaže, kako je zrakoplovec razkril skrivnosten zločin in zaprečil, da ni bil nedolžni umorjen. Dosegel je pri vseh dosedanjih predstavah največji uspeh. Predvaja se še danes in jutri. Vse to v kinematografu »Ideal« na Franc Jožeiovi cesti.
Izgubljena je bila snoči od Sv. Petra ceste do kinematografa srebrna damska ura brez verižice. Pošteni najditelj naj jo blagovoli oddati na policiji.
Petrov semenj za kože vršil se bo v ponedeljek dne 6. julija t. 1. in sicer kakor navadno, v skladiščih tvrdke »Balkan«, trg. sped. in kom. del. družba, Dunajska cesta št. 33.
Narodna obramba.
Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirtla in Metoda v Novem mestu izreka vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha zadnje vrtne veselice — posebno pa še »Dolenjskemu pev-skemu društvu« za krasno petje in ramburaškemu zboru »Sokola« za neutrudljivo sviranje najtoplejšo zahvalo. Čistega dohodka je 200 K.
Društvena naznanila.
Skupna seja predsedstva »Sokolske Župe Ljubljana I.«, odbora »Sokola I.« in »Sokola II.« je sklenila z ozirom na dogodke zadnjih dni preložiti župni zlet na prvo polovico meseca avgusta. Prireditev »Sokola I.« se tuđi preloži, vendar se z ozirom na druge prireditve po možnosti vrši še v juliju. NatanČni datum obeh prireditev se objavi v najkrajšem času.
Društvo zdravnikov na Kranl-skem je imelo v četrtek dne 25. m. m. svojo redno mesecno sejo. Primarij dr. Gregorič in asistent dr. Primšar sta demonstrirala nekaj zanimivih slučajev. Nato je sledila debata o zobozdravniškem vpraša-nju. v kateri se je z obžalovanjem konštatovalo, da ni pričakovati od merodajnih krogov nobene pomoči. Društvo se ne bo vsled tega več pecalo s tem vprašanjem, ker nima potrebne oblasti in prepušča ureditev teh razmer vsakemu posamezniku, ki je sam za to odgovoren. O ustano-vitvi zdravniške zbornice se bo raz-pravljalo po počitnicah, t. j. v jeseni, ko se skliče v to svrho izvanredni občni zbor, na katerem se bodo izrazili člani o eventualni zopetni usta-novitvi zdravniške zbornice.
Prostovoljno gasilno društvo v LltUj naznanja, da se je slavnost 25* letnice, ki bi se imela vršiti dne 5. i. m. vsled smrti prestolonaslednika preložila na 12. julija t. 1, Spored ostane nespremenjen.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju ima v petek 3. julija t 1. svoj redni občni zbor v re-stavraciji »Zum Kleeblatt«, XVIII. na vogalu Schulgasse, Mitterberggasse z običajnim dnevnim redom.
Akademično društvo slov. veteri-narjev na Dunaju naznanja* da da-jejo za časa počitnic informacije glede živinozdravniškega studija: Rafa-el I p a v e c, cand. med. vet., Idrija; Joža Samce, cand. med. vet., Šent Jur ob Južni železnici; Filip Pa-hor, cand. med. vet., Vrtojba pri Gorici, in tekom šolskega leta pa se je obrniti na društvo Dunaj, IH., Lh> kc Bahngasse 11.
Suzne stvori.
* Epizode Iz življenja umrlega prestolonaslednika. O zanimivi epizodi iz življenja umrlega prestolonaslednika so prineslt časopisi pred par leti s Tirolskega. Nadvojvoda je tedaj bival na gradu Pragsu v Dolomitih bliže TobUha, kamor je rad zahajal za par tednov. Nekoč je napravil z aviomobiloni izlet po državni cesti v snen proti Niederdorfu in Brunnecku. Naenkrat je opazil, da v bližnji vaši gori in da prebivalstvo ne more pogasiti ognja, ker ni imelo gasilae priprave.   Ko se je prestolonasledmk oa
148. Stev
.fi^uvfiftSKi NAROD«, te 1. Jttfjft 1#14.
Stran 5,
je z največjo hitrostjo vozil v Nieder-dorf   tcr   pozval   poveljnika   ondotne
posadke, naj takoj ođiđe z oddelkom vojaštva na kraj nesreće ter pogasi požar. To se je tuđi zgodilo. In tako 50 se imeli zahvaliti nesrečni vaŠČanl edinole nadvojvodi, da so bili obva-rovani večje nesreće.
*   Nadvojvoda   Fran   Ferdinand prijatelj   razglednic.    Ranjki  nadvojvoda je  bil velik   prijatelj razglednic Imei je navado, da je iz vsakega kraja, kjer   se   je   nahajal,    pošiljal   svojim otrokom pozdrave na razglednicah. In njegovi otroci imajo velikanske zbirke tekih razglednic,  na   katerih se naha-jajo   čestokrat   tuđi    drugi   dragoceni podpisi, Če je moral prestolonaslednik kot reprezentant potovati v inozemstvo. Tuđi sorodnikom   in znancem   je   rad pošiijal razglednice.  Podpisoval   se je „nadvojvoda Franc".   Njegova pisava, enakomerna, trdna in kaligrafično lepa, je bila znana poštnim uradnikom.  Na mestu   znamk   so   imele    razglednice vinjeto najvišjega dvornega  urad.   ali pa pečat „dvor*.
*  Vojvodinja  Hohenberška.   Na tako tragičen  način  umrla vojvodi uja Zofija Hohenberška se je trudila, k~"   r vsaka dobra gospodinja, napraviu jemu  soprogu  dom kar najudob     . . Hrepeneče  je  včasih čakala s svojimi otroci, če se je papa zamudil pri kaki konferenci.   Za  gospodinjstvo je voj-vodinja skrbela sama. Se le v zadnjem času  je  odstopila  del  svojih   bremen neki dvorni dami.   Vzgoja princezinje in obeh prinčev je bila zelo enostavna. Otroci  naj  bi  se naučili vse razume-vati, kar jim prinese življenje. Otroških plesov in  priredb so  se  smeli le po-redkoma udeleževati, obiskovali pa so s svojimi vzgojitelji muzeje, zbirke in interesantne kraje.   Nadvojvoda   si  je dal sleberni dan  poročati,  kaj   so  se naučili   otroci  in   včasih   jim   je ćelo stavil  razna vprašanja.   Vojvodinja je bila prav posebno prijateljica navadne obleke. Otroci nišo smeli biti našmar-
eno oblečeni in tuđi igrače, ki so jih "dobivali princezinja in princi, so bili nianj dragoceni, kakor v marsikateri meščanski hišL Kneginja Zofija, knez Maks in knez Ernst so se morali mnogo učiti; toda nadvojvoda je gledal tuđi na to, da so se mnogo gibali. Mira-niar je bil cilj njihovega vednega hre-penenja mladih prinčev. Ladjeplovstvo in   kopanje   je   bilo    žanje   največje
veselje.
•             «
*
*  Eksplozija podzemskib plinov.
Iz Ovieda poročajo: V rudokopu Mariana« v Mieresu so eksplodirali lini. Trlje delavci so bili ubiti, eden
ra težko ranjen.
*  Železniška nesreča v Londonu. iz Londona poročajo:   Dva pasažir--ka vlaka sta trčila skupaj med veli-
rna postajama v Londonu, Canon-sireet in London Bridge. Več osebnih voz je skočilo s tira ter se deloma razbilo. En pasažir je bil usmrćen, ćvajset pa ranjenih, med   temi   več
režko.
*  XXX. državna dobrodeina lo-
terija. Žrebanje te državne loterije za za skupne vojaške dobrodelne namene bo že jutri 2. t m. Loterija obsega 21,146 dobitkov v znesku 625.000 K, vmes glavni dobiitek 200.000 kron dalje dobitki po 50.000 kron 30.000 K, 20.000 K itd., vse v goto-vem denarju. Srečke po 4 K se do-bivajo dokler jih bo še kaj po trafikah, .oterijah, menjalnicah itd.
*  Slaba volja in odpor do dela
imajo v neskončno mnogih slučajih vzrok motenju prebave. Kralj- šaški sanitetni svetnik dr. Kunze v Halle a. d. S. izpričuje, da je zdravi! sijajno izgledajočo in sicer temeljito zdravo ćeklico, ki pa že 10 dni ni dosegla telesnega izpraznenja. Imela je orno-tico, utripanje srca, pritisk krvi v glavo in se je splošno čutila bolno, tako, da je morala leci. Pila je na dve uri po kupico prirodne „Franc Jožefove" grenčice in že po četrti knpici se je mogla izprazniti in je že drugi dan šla za poslom, Taki uspehi so jako pogosti. Franc Jožefova voda se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovi-nah z mineralnimi vodami.
Telefonska in brzojavna porobila.
timor pr*ftolo»afledaHui n4-vojvoda Frana Ferdinanda trn njegovo loprogo v Sarajtv*.
Pogreb.
Split, 1. julija. Eskadra vojnega brodovja s krstama prestolonasled-nika in vojvodinje Hohenberg je do-spela snoči ob pol 9. pred Split ter plula tik pred pristan iŠčem mimo. Na obali so čakali duhovniki in velika množica.
Trst, 1. junija. Avstro-ogrska vojna eskadra s trupli prestofoaasled-nika Frana Ferdinanda in vofvodki]e Hohenbere prispe hitri med 3. in 4. uro zjutraj v Trst Ob pol 8. prtde &fco< Kartin z «ai viiiai  amdaftiaa
krov, da bla^eriivl trapla. Ofc S. fc*. do krsti izkrcaB ler %% brrril u obreilu druao bUgoatovItatit. Ob pol 9. bo M sprevod preko (Haraoga tr. ta. Korza, ulice Sv. Aatom, ultc« Caserma hi Carđuzzi k Južneau kolodvoru, k)er bosu krsti tretjtt bla» goslovOeaL S posebaha dvorafan Tlakom odpeljejo nato trupli z Južno že-leznico na Dunai. Na pod do Dunaja bodo krsti v posebnem žahtera vozu spremljali en admiral, ki pa do sedai Se ni določen, in šest mom ari šk ih častnikov. Na Dunai se odpetle vlak ob 10. dopoldne.
Dunaj, 1. julija. Na Dunaj na Južni kolodvor dospe dvorni vlak s trupli prestolonaslednika in vojvodinje ju:ri ob 10. zvečer. Krsti prevzame prvi dvorni maršal knez Montenuovo. Trupli prepeljejo takoj v dvorno župno cerkev, kjer bosta v petek od 8. do 12. dopoldne izpostavljeni. Ob 4. po-poldne se prične pogrebna svečanost.
Budimpeta, 1. julija. Listi poročajo. da je bila vsa železniška proga iz Sarajev? t'-> Metkovića zastražena v-.d vojaštvć; ker so baje policijske ( »lasti dobile obvestilo, da se name-^i atenta    li vlak,   ki    bo   vozil
k
Dunaj, 1. julija. Nemški cesar Vi-ijem bo dospel v petek opoldne na Dunaj. Na Dunaju bo ostal samo par ur, nato se vne v Berolin.
2alue izjave in kondolence.
Budimpešta, 1. julija. Vsi poslan-ci so prišli v ogrsko-hrvatski državni zbor v crnih oblekah. Sejo je otvoril predsednik, ki se je v toplih besedah spominjal na tako tragičen način umrlega nadvojvode Frana Ferdinanda in nadvojvodinje Hohenberške. V imenu vlade je govoril finančni mini-ster dr. pl. Teleskv.
V imenu srbsko-hrvatske koalicije je izjavil grof Rajačić: Atentat učinkuje v političnem oziru na našo stranko grozno, ker je bil a:entator Srb. Vendar pa bi bila velika napaka, iz tega sklepati na postopanje srbsko-hrvatske koalicije, ker so bili Srbi in Hrvati vedno neomajni pristaši habsburške dinas;ije.
Dunaj, 1. julija. Izrazi sožalja so dospeli med neštetimi drugimi sožal-nimi brzojavkami in pismi od nem-ške cesarice, nemških dvornih in državnih dostojanstvenikov in diploma-:ov. Papež je odpovedal privatne av-dijence. Italijanski zunanji minister di San Giuliano je v zbornici in v senatu podal žalne izjave. V franco-skem senatu je ministrski predsednik in zunanji minister Viviani izrazil žalost nad smrtjo avstrijskega prestolonaslednika. Senatni predsednik Du-bost je izrazil sožalje senata. V an-gleški poslanski zbornici je sir Ed-vard Grey izvršil to žalostno nalogo. Zalno brzojavko je poslalo tuđi mesto London. Angleški ministrski predsednik Asquith je poslal kakor vsi drugi minisirs'Ki predsedniki vseh držav žalno brzojavko angleškega kabineta. Car Nikolaj ruski se je z brzojavko obrnil direktno do našega cesarja. Brzojavke so poslali se veliki knezi Juri Mihajlovič, Sergij Mi- -t hajlovic in Andrej Vladimirovič, ruski ministrski predsednik Goremvkin, ministri Sazonov, Frederiks, Suho-mlinov, Grigorovič in Tima^ :v, senator Angyropulo, ravnatelj urada zunanjega ministrstva baro^ Schil-ling. Brzojavili so predsednik srbske skupščine Andra Nikolić, na iestnik ministrskega predsednika Pa>ića, finančni minister Paču. Kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta kondolirala cesarju. Brzojavno so izrazili sožalje tuđi bolgarska vlada, veliki vezir, sultan, grški kralj in gr-ški ministrski predsednik Venizelos. Nemški cesar je odredil, da ima ulanski polk št. 10 osemdnevno žalo-vanje. Občinski svet v Libercih se je v neokusnih napadih na Slovane izrazil o umoru. Deželni vladi v Sarajevu prihajajo neprestano žalne brzojavke.
Prestolonaslednfkov? otroci.
Dunaj, 1. julija. Zjutraj sta se od-peljali nadvojvodinji Marija Anun-ciata in Marija Terezija v Chlumec, da spremita sirote na Dunaj, kamor prispeio v petek popoldne k pogrebu.
Izgredi v Sarajevu.
Sarajevo, 1. juliia. Škodo, ki so jo provzročili zadnji izgredi v Sarajevu, cenijo na 2 do 3 milijone kron.
Sarajevo, 1. julija. Uradno se dementirajo vesti o aretaciii Atanazi-ja Sole. Kaj je z Jeftanovićem, se ne da dognati. Vesti o njegovi aretaciji se niti ne dementirajo, niti ne poftr-jujejo.
Izgredi dmtod.
Dfakovo, 1. Julija, Tuđi tu je prišlo do protisrbskih demonstracij. Od frankovcev nahujskana množica je razbila okna na stanovanju poslane* Ribara. Po hudem naporu le orožni-Štvo demonstrante razfnak).
Sarajevo, 1. iuliia- V mesti Je bilo čez noć mirno. Nekatere trgovine so bile danes lopet odprte. V kratili %ao6fk U¥M» Siotac   Ot&GL
Zenice, Bosanski Brod, Tesani La-nja Laka in Zavidović je prišlo do protisrbskih izgredov. V Opličičih so katoličani in muzlimani razdejali srb-sko solo in srbsko cerkev. V Zavido-viću je množica demolirala stanovanje, v katerem je baje videla sliko kralja Petra. V Livnu so opustošili srbske trgovine.
AtonUtorja.
Saraf^vo. 1. julija. Kakor se izve sedaj, je bil Cabrinovićev oče do zadnjega časa konfident sarajevske policije in je imel nalog da nadzira »vele-srbsko propagando.*
Sarajevo, 1. julija. Oba atentator ja neprestano nadzirajo. Cabrinović se vede flegmatično in pogosto niti ne odgovarja. Prinčič je potrt. Po glavi in na obrazu ima polno ran in je obvezan, vendar so rane razmeroma lahke, tako da se lahko sprehaja po Čelici. Oblasti si prizadevajo dognati, da je Prinčič že 20 let star, ker sicer po bosanskem pravu ne more biti obsojen na smrt. Policija trdi, da je Prinčič že star 20 let. Ćabrinovič, ki je umor samo poskusil, tuđi ne more biti obsojen na smrt. Oba pravita, da ništa imela drugih sokrivcev.
Sarajevo, 1. julija. Sedai je pre-Iskovalna oblast dognala, da je Princip sta 20 let in 17 dni, zaradi česar bo obsojen na smrt.
Budimpešta, 1. julija. »Az Est« poroča o zaslišanju Principa pred preiskovalnim sodnikom Presslerjem in policijskimi in vojaškimi delegati, da je Princip, ki je videti tuberkolo-zen, izpovedal sledeče: Čutim se krivega. Prišel sem v Sarajevo z na-menom, izvršiti atentat. 2e v četrti soli sem prebiral anarhistične knjige ter sem uvidel, da ni lepšega na svetu kakor biti atentator. Stavil sem si nalogo, da umorim enega izmed glavnih veljakov avstrijske monarhije. Koncem maja sem v Belgradu slišal, da priđe prestolonaslednik v Sarajevo. Sklenil sem porabiti to priliko. Prisel sem v Sarajevo in sta-noval pri prijatelju Ilica, Ijudskošol-skem učitelju. Revolver in patrone sem dobil v Belgradu od nekega če-taša, kateremu pa nisem povec-al, zakaj bom vse rabil. V Sarajevu sem občeval samo s takimi znanci, da me občevanje z njimi ni moglo storiti sumljivega. Izvršiti sem hotel atentat, ko se je avtomobii peljal proti rotovžu. Med tem pa je že nekdo drugi vrgel bombo. Ko se je avtomobii približal od rotovža sem, sem videl v vozu poleg prestolonaslednika damo. Omahoval sem, ker nisem hotel streljati na ženo, vendar sem se odločil, da streljam. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Ne obžalujem svojega dejanja. temveč sem zadovoljen, da se mi je posrećilo. S poskušenim atentatom nimam opraviti ničesar. Slišal sem eksplozijo ter si mislil: Vidiš, ljubi bog, vendar so še Ijudje, ki ravno tako čutijo in mislijo kakor jaz!
šofer sarajevskoga župana
sokrivec ?
Sarajevo,   1. julija.    Govori   se, da je sokrivec pri  atentatu na presto-' lonaslednika  tuđi Šofer  sarajevskega l> Župana, v čegar avtomobii u se je vozil • nadvojvoda. Sofer je nalašč vozil tako počasi,   da  je  Prinčič mogel   dobro -, meriti.
I           Več peklenskih strovjev.
" Duna], 1. juliia. »Neue Frele Presse« poroča, da sta bila pod tnizo v konaku, k]er bi se bila morala vršiti slavnostna pojedina, montirana dva peklenska stroja z urama. Če bi se bili ostali pripravljeni atentati ponesrečili, bi bila morala ta dva peklenska stroja Izvršiti umor. Tuđi v dimniku vladne palače Je bil pe-klenski stroj. Pri neki ženi v Uidže so našli sedem boinb. Absurdne   vesti   o   sokrivdi   Srbov.
Dunaj, 1. julija. Listi prinašajo o atentatu in sokrivdi Srbov naravnost absurdne vesti. Tako piše današnja »Mittagszeitung*, da je na glavni srb-ski cerkvi vihrala Žalna zastava že četrt ure, predno je bil izvršen drugi atentat. Jeftanović je baje izobesil žalno zastavo v isti minuti, ko je bil izvršen drugi atentat, ker je Že naprej vedel, da bo Princip izvršiF nmor. Frankovko saktal srbsk«f i trgovca.
Sarajevo, 1. julija. V Mostaru se demonstracije proti Srbom nadaljujejo. Na čelu demonstrantov so subjekti crne pretekiosti, ki so očividno podkupljenj, da podžigajo in netijo ljudske strasti. Včeraj zjutraj se je dogodil U-le slučaj: Neki frankovce je stopil v prodajalno nekegasrbskegatrgovca. Ker mu leta ni dovolj hitro postregel, je frmnkovec z klice«: .Tuđi ti si sokriveci* po-tegnil nož ki na mestu zaklal trgovca.
Tslgme aHka krelfai Petra.
Saraievo, 1. Juli|a. V Žavidovića so ondotei frankova rdrii v siHko čitalsda). kjer je poteg slike CMria Franci jbjpii vHefa twfi sHka kreik Peva« §^mBvjbW BTaiMWvsKia onHav ic strgati sM» knlja Petra s Ham Jo rantogaia im jo osle tetgala. fmm so frankovci razbili vse, kar je bilo v m^^^^^a ^&.i^^^gMfti ^^^aflJk^al a^ait'Balaau
Demonelraoiie nm Ounaju.          t
punaj, 1. julija« Očtvidci demon- I stracij ni Dunaju pravijo, da je bilo v grud ljudi, ki so demonstrirali pred srbskim poshmištvom na Dunaju kakih 100 nemških buršev, večinoma kleri-kalccv, katedra so se pridružili razni stimljivi elementi. V blizini poslaništva je bilo po zatrdilu očividcev postavljenih baje naj ma nj 50 redarjev, ki pa so baje ves čas mirno gledali, kako so demonstranti razbijali sipe in za-žigali zastavo. Tuđi pravijo, da je policija Sele, ko so demonstranti odha-jali, potisnili za njimi in jih bolj na-videz pozivljali, da naj se raziđe jo. — Neverjetno.
Protisrbske demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 1. julija. K snočnim de-monstracijam v Zagrebu se še poroča: Veliko število demonstrantov je šio iz Ilice preko Gundulićeve ulice pred stanovanje župana Holjaca ter burno demonstriralo proti njemu. Vzrok demonstracije je ta, da je župan odstavil z dnevnega reda občin-ske seje predlog Frankovcev, da naj odloži srbski red, ki da je omadeže-van od prestolonaslednikove krvi. Župan je ta predlog kot zapoznjen odstavil z dnevnega reda. Demonstranti so mu razbili vse sipe. Sele potem je policija demonstrante raz-gnala.
Zagreb, 1. julija. Drugi del demonstrantov je šel pred uredništvo »Pokreta« ter razbilo tam vse sipe. Policija je prišla pred »Pokret« sele, ko so se demonstranti že razšli. Sploh vzbuja postopanje zagrebŠke policije splošno nezadovoljnost. češ da je mirno pripustila demoliranje Narodne kavarne in vse demonstracije. Ko je šel del demonstrantov mimo SrbsKega doma, je nekdo zakli-cal, da so padle iz poslopja med demonstrante steklenice, nakar je tolpa pobila vsa okna in vdrla vrata. Da bi metali stanovalci v Srbskem domu steklenice, se uradno razglaša kot izmišljeno. Pred Narodno kavarno je bila lahko ranjena tuđi slovenska pi-sateljica Zofka Kveder-Jelovškova, ki se je za časa demonstracij nahajala ravno s svojim   soprogom v kiosku.
Zagreb. 1. julija. Izgredi so trajali do ranega iutra. Politični krostf za-triuieio, da bo proglašen nad Zagre- j bom preki sod, če se mesto do zvečer I ne pomiri.
Aretacija.
Lvov, 1. julija. V Kleparovu pri Lvovu so aretirali včeraj nekega ru-skega podanika Aleksandra Gabla, ki je odobraval atentat v Sarajevu in se izrazil o atentatorjih: ,Ti Ijudje so napravili prav dobro".
Avstrija in Srbija.
Dunaj, 1. julija. V smislu zadnje konference zunanjega ministrstva je dobil avstro-ogrski poslanik v Belgradu baron Giesl naročilo, da prosi srbsko vlado, da naj uvede tuđi v Belgradu obširno preiskavo ter naj pritegne tuđi enega funkcionar]a avstro-ogrske policije. Pri tej zahtevi se skli-cuje avstrijska vlada na določbe med-narodne pogodbe glede zasledovanja anarhistov, češ da sta priznala oba atentatorja, da sta anarhista.
Svarila.
Praga, 1. julija. Uslužbenci na gradu Konopišt pripovedujeio, da je dobival prestolonaslednik pred svojim odhodoTn v Bosno ćelo vrsto svarilnih pišem, da naj ne priđe v Bosno.
Prerokovanje.
London, 1. luli ja. Pariški listi poročajo. da je v svojih   prerokovanjih povedala vedeževalka Madame    đe Thebes, da bo v tekočem   letu   Av- I stro-Ogrska imela premagati velike I težkoce. Rekla je: »Oni, ki misli, da bo vladah ne bo vladal, in oni mladi mož, ki še ne bi smel vladati,    bo vladal.«
Cesar.
Dna], 1. julija, Cesar je sprejel včeraj ob SA9. dopoldne nadvojvodo Karla Fran Josipa v dolgi avdijenci. Ob 1. popoldne je bil pri cesarju zunanji minister grof Berchtold, dopoldne pa je sprejel tuđi grofa Stiirgkha in grofa Tiszo. »Oesterreichisch-un-garisehe Korrespondenz« poroča: Kakor znano Je bil v ponedeljek skupni finančnf minister Bilinski pri cesarju v avdijenci. Sprejel ga ie zelo nemilostljivo. Cesar mu ni dal dvomiti, da smatra njega za tragičen konec potovanja prestolonaslednika in njegove soproge najmanj rnoralič-no odgovoenega. Tekom avdijence }e moral skupni finančni minister slišati prav nemilostljive besede, s katerimi ie cesar oštro kritiziral cei sistem uprave v Bosni in Hercegovini., Ne-zadostno varstvo prestolonaslednika m niegovega spremstva ter absolut-bo nepoznanje rasmer v srbskem ta« beru r Bosni pri policijskih oblastih, ki, kakor se isdi, sploh nišo vedeli za organizirano ^aroto proti prestolo-ntk^hiika, Je cesar ie posebno na-gtašai. ObsoM Je nepojmljivo brez-ikffbMH iioiiriitliMt <M*m* v Saraje-
policiji na razpolago ves vlaški aparat, je cesar posebno grajal. Zatrjuje se, da je Bilinski ponudil cesarju svojo demisijo, ki Je pa cesar * ozirom na trenotne težavne razmere y Bosni in Hercegovini za enkrat ni spre* ieL Stališče skupnega finančtiegai ministra pa je resno omajano in njegov odstop le vprašanje kratkega časa. Ob enem s finančnim mini-* strom se bodo vsi funkciionaTji civilne uprave v Bosni nadomestili 25 drugimi osebami.
Državno sodišče.
Dunai, 1. julija. Za podpredsednf« ka državnega sodišča je bil imenovan na mesto odstopivšega grofa Schonborna tajni svetnik dr. Anto-nio vitez Randa.
Kuga.
Carigrad, 1. julia, V Siriji je iz-bruhnila bubonska kuga. Prvi dan Je umrlo 20 oseb.
*      v     *
REVOLUCIJA V ALBANIJI.
Drač izgubljen.
Drač, 1. julija. Glasom včeraj šnjih vesti Je Prenk Bib Doda v po-nedeijek prodrl tik pred Drač in sicer tako daleč proti Jugu, da ie že zase-del kraj Malkači pred Dračem. Tam je prišlo med njegovimi četami itt vstaši do krvega boja. Prenk Bib Doda je zmagal, kljub temu pa le zapovedal, da se čete umaknejo daleč nazal proti severu. Trije prostovoljcl njegove artilerlje so spravili en top v varnost, drugi top pa so morali prepustiti vstašem. Neutemeljeni beg Prenk Bib Dođe, ki je bil, kakor trde v Draču, provzročen po tu jih vpUv^ nih osebah, je vzbudil v Draču pravo konsternacijo. Pravijo, da se Prenk Bib Doda deloma tudl zato ni mogel vzdržati v svojih pozicijah, ker svojih čet ni mogei držati skupaj, marveč so se razkropile po vaseh in ropale. Za danes dopoldne pričakiijejo v Draču splošni napad vstašev na mesto. Položaj v Draču je obupen, ker sedai s strani Prenk Bib Dođe ni prl-čakovati nobene pomoči več.
Rim, 1. julija. »Agenzia Stefanu poroča. da je Prenk Bib Doda razpu-stil svoje čete, sam pa se je umaknil v Lješ.
V Draču-
I Drač, 1. julija. Holandski čast-, niki so utrdili okoliske holme z bode-čo žico. Polkovnik Philips je dospel semkaj, da poroča o nezadovoljstvu, mahomedancev v Skadru. Pomoč?
Rim, 1. julija. Tukajsnji listi po« ročajo, da sta sklenila Avstro-Ogrska in Italija, da na vsak način zatreta vstajo v Albaniji. Če se tozadevnai pogajanja med velesilami razbijejo, bodeta obe državi poslali v Albanija armado 20.000 mož. Pogajanja so baje že v teku.                                        ;
Drač, 1. julija. Italijanski poslanik Aliotti je odpotoval baje y nuinili
poslih v Rim.
*      .        *
Avstrija in Srbija. Pariz, 1. julija. Tukajsnji srbski poslanik Vesnič se je izrazil naprarn nekemu sotrudniku lista »Figara«. glede posledic atentata v Sarajevu, sledeče: Po pravici se ne more dela-ti odgovorne dežele za čin posamez^ nega eksaltiranega individua, Av-* strijsko-srbski odnašaji so se zbolj* šali v zadnjem času. 2elim iz vsegai srca, da bi atentat ne vplival na te, dobre odnošaje.
Bolgarsko posojilo.
Berolin, 1. iuliia. S sklepom bol-garskega posojila se bo vsled dogod-
Ikov v Sarajevu še počakalo, ker želi to nemška finanena skupina, da se razvidi razvoj političnih razmen
Sofija, 1. julija. Včeraj je dospel semkaj ravnatelj Bauer banke »Per-» rier« ter ponudil Bolgarski posojilo franeoskih in angleških bank. Ponufa 100 miliionov predujma in podaljša-nje v Fran čiji letos zapadlih držav^ nih zadolžnic. Danes se odloči vlada, če vzame posojilo v Nemčiji ali ne,
Romunska.
Bukarešta, 1. julija. Pri nedelj-skem kongresu romunske kulturne lige so poslali ogrskim Romunomi sledeči sklep: Kulturna liga v Romu« niji konstatira? da so bili Romuni na Ogrskem v minulem letu zelo zatirani. Liga občuduje Romune na Ogrskem, da s tako potrpežljivostjo in si takim samozatajevanjem prenašajd napade in zatiranje od strani Ogrov, Orik« in Turčlja.
Carigrad, 3a junija. Orika je zahtevala, da se neraudoma sestavi mešana komisija, ki naj nadzorujc p#vratek Grkov v Malo Azijo. To se je zgodilo. V komisiji se nahajajo bivši turski poslanik Atenah Muktar paša, civilni inspektor Sukri paSa in gr&ka konzula v Carigradu in Odnau.
Pari«, 30. junija. Iz Carigrada poročajo, da je v aoboto dospel griBri odgovor na tuiško noto. Viebhu te grikenoteje pomkjoioaL Orika vlada konstatira z zadovoljstvom, 4a JeTmv žlja odnedila^ vag> vamogbM^ jgipfre
•TRTStl flw
UtOWBWSlO HAgOO« dae 1. l+t* 1»14.
148. Stev.
^HU^VIIIUmImL
W«tfrl|eUzaciJa naSeca manUe ta
teški kapital. — Banke bočejo odpo-
redati driavam kredit
* "'* Pred par tedni smo čitali novtco, la }e i&l enkrat pokopana ideja o Egradbi velikih cukrarn na Barju In DoJenJskem. PL Suklje je hotel dati priliko našemu kmetu, da bi povzdig-ill rentabiliteto svojega zemljišča. :er da bi mu zemlja več rodila, kakor
10  sedaj. Hotel je na ta način omejiti tuđi izseljevanje iz naših đežel, ki Je postalo v zadnjih letih tako opasno, se le za kmeta, ampak sploh za sio-retttki narod.   A te plemenite ideje
11  mogei izvesti, ker so mu -zabranili pot razni faktorji, ki bi ga   morali pravzaprav   podpirati   v  niegoverr, stremljenju.    Pl. Šuklje, ki je dobv jjoznavatelj gospodarskega in    s<x> jalnega položaja na Slovenskem t.t ivstriiske industrijske in denarne \ fttike, je dobro vedei, da se pri   n^> nrkdar ne naselijo industrijska   pod-|et}a, ako   ne  damo   mi   iniciative. NemŠki in češki kapital imata namreč prav malo ekspanzivnosti —   in tiista zavzeta za podjetja izven svoje ožle domačije. Zato je Avstrija raz- ' đeljene pravzaprav v industrijsko in poljedelsko polovico. Industrija se je naselila na CešKem,   Moravskem, v Slcziti, na    Zgornjem    in   Spodnjem Avstrijskem ter   v   severnem   delti Štajerske. Ostale pokrajine naše monarhije so takorekoč le kolonije prej-šnjih in se pečajo večinoma s   polje-đelstvom. Med te spada ćela Slovenija. S tem faktorjein moramo računati, da smo namreč poljedelski   narod ter da tuj kapital ne bode povz-đignil naše industrije brez naše ini-ciative.
Industrijalizacijo    ovira    pred-vsem pomanjkanje denarja. Nimamo privatnih kapitalistov, ki bi razpola-gali s takimi vsotami, da   bi   mogli ustanoviti večja podjetja. Skoro edi-Di denarni viri so za sedaj naši   de-nami zavodi: hraniinice,  zadruge in banke. Tu se zbirajo manjši in večji zneski, ki so prihranki kmeta in me-ščana,   Leta 1910 so znašale   vloge vseh    naših hranilnic    okrogio   115 milj. kron, zadruge 95 milj. kron   in končno one obeh bank (Jadranske in Ljubljanske kreditne banke) 14*5 mi-lrjonov kron, skupa} tedaj 214"5 milj, kron.   Vpoštevati pa je treba,   da je namenjen le maihen del te vsote industrijskim podjetjem.    Pred    vsem sluiijo   vloge  v kmečkih   zadrugah poljedelstvu in morejo   podpirati industrijo le v pičli meri in sicer navad-no raanjša podjetja. V tem oziru mo-rajo biti še bolj previdne hranilnice, ki smejo po svojih pravilih posojevati denar le pupilarno varno.  Radi tega ne more pričakovati podjetništvo od tp strani znatne   podpore.    Ostanejo tedaj še nekatere zadruge, ki so ustanovljene z namenom, da preskrbuje-jo denar obrtnikom in trgovcem. To so    zadruge    Schulze-Delitschevega ustroja, kakor n. pr. Trgovska obrtna zadruga   v Trstu,   Goriška   ljudska posojilnica v Gorici,    Južnoštajerska posojilnica v Celju, KmeČka posojil-nica   v Ljubljani itd.    Veleindustrija srne pričakovati od teh denarnih za-vodov te prav   majhne pomoći.   To naiogo sta sicer   prevzeli   naši dve banki, t j. Jadranska in Ljubljanska kreditna banka,   a je ništa do sedaj izvršili.   Manjka   jim pred vsem potrebnih denarnih   sredstev in razven tega sta gravitirali preveč na jug, v Dalmacijo itd.; bolje bi bilo, da bi se omejll delokrog na slovensko ozem-He,   kjer se lahko ustvari še mnogo dobičkanosnih podletij.
Številke o hranilnih vlogah nam kažejo dovolj jasno,   da so naši prihranki jako majhni, in da ne moremo začeti ž njimi   velepotezne industrijalizacije    slovenskih    pokrajin.    Na drugi strani pa sta postala nemški in Se boH češki kapital v zadnjem Času jako   reservirana   v   tem   pogledu. Osrednja banka čeških hranilnic (takozvana Sporobanka), ki ima tuđi v Trstu    svojo    ftlijatko,    je    izgubila ogromne vsote v Bukovini in je postala zato jako   previdna in sodeluje pri ustanovitvi   kakega    podjetja  le tedaj, ako je rentabiliteta popolnoma cagotovljena.     Tuđi     Zivnostenska banka je postala v zadnjem času bolj skromna in je opustila svojo ekspan-sivnost ter se skuša   na znotraj utr-diti.  Sicer pa so nam prinesle češke banke do sedaj jako malo   dobrega. Postavite so se preveč na narodno in kapitalistično stran; kapitalistično so postopaie, ker se jim je šio edlno le sa dobiček; v narodnem oziru pa so poznale le Ceha in še le tedaj Je pri-šel Slovenec na vrsto, ako nišo imeli v svoji sredi   sposobne moči.   Nade naših prednikov,   ki so tnenili   pred približno kakimi 10 leti, da nam bode tfstvaril   češki kapital moćno na« rodno industrijo, se nišo izpolmle, in danes vemo,   da ne smemo pričakovati od te strani   relitve,   ampak k
Števati mora* nanrreC hrf dafstvo. da i i je ustvmriU češka todastrila močne kartele, ki so v principu proti vsakema novemu podjetia. V te kartele }e zamrežen skoro ves čeHri kapital in radi teta bi delal češki kapi-talitt proti iastnemn interesu, ako bi ustvaril pri nas konkurenčna pod-ietja.
Take razmere bodo najbrž še dolgo časa vladale; mogoče se bodo še poslabšale, nikakor pa ne izbolj-šale. Negotovost na političnem polju in strah pred evropsko vojsko sta zbegala kapitaliste, ki so postali vsled tega nezaupni in se boje založiti svoj denar v podjetja. Njihova bojazen gre še dalje, ker se namreč ndteguleio tud! državnim papiriem. To je najnovejši pojav na svetovnera i larnem trgu. Ljudstvo pač uvide-da se vv. države ognje vito pri-dvljajo na vojsko, o kateri se gla-:=!• da mora priti v kratkem. Nedavno je neka velika dunajska banka spro-žila misel, ali bi ne bilo možno pre-prečiti bodoče evropske vojske na ta način, da bi banke odpovedale drža-vam kredit, vsled Česar bi ne dobile denarnih sredstev, ki so prvi predpo-goj današnjega oboroževanja. Ali Je to izvedljivo ali pa ne, nočemo raz-r.io tri vati; značilna pa je taka izjava, r nam tako jasno označi sedanje i u./položenje kapitalistov. oziroma velikih denarnih zavodov. Kako niz-ko ceni svetovni trg državne papirje, vidimo nadalje iz sedanje emisije ve-likega franeoskega posojila. Do sedaj je izdajala Francija rente, ki so se obrestovale po 3%. PreteČeni teden pa je sklenila poslanska zbornica, da $e najme posojilo v znesku 805 mili-jonov frankov po 3ll*7c. Ker se bo izdala renta nižje nego je njena no-minelna vrednost in ker se bode amortizirala v 25 letih, se sodi, da se bo faktično obrestovalo to novo posojilo po tfe ali pa še nekaj čez. Pred 10 leti bi dobila Francija po 3^ dva-krat ali pa še ćelo trikrat večji zne-sek. — še mnogo hujše je pri nas v Avstriji. Ravnokar izda naše finanč-no ministrstvo okrogio 41 milj. kron rent, ki se bodo obrestovale po 5%. S tem zneskom hoče resiti ^aša vlada one zakladnice, s katerimi si je sposodila leta 1912 v Ameriki pri banki Kuhn, Loeb ču Co. denar po oderuških obrestih, namreč po 7*1%. — Vsekakor mora biti političen položaj jako napet, ako mora plaćati bogata Francija državno posojilo po 4°^- in Avstrija po 5%, medtem ko se i dobi   denar na pariški   borzi po 2lU
do 3fc
•            *
m
Hmelj.
Pcročilo osrednjega odbora zaveže avstrijsko-ogrskih hmeHarskih društev o rasti hmelja. Z a t e c , dne 27. junija 1914.
Od našega zadnjega poročila je bilo vreme razvoju hmeljske rastline ugodno; imeli smo lepe in tople dne-ve, tuđi takšne noči in zadostno množino mokrote, kakor si to hmeljska rastlina želi. Vsled tega Je rastUna v rasti napredovala, dasi je stanje še vedno neenako. Posebno so * rasti zaostali hmeljniki v nizkih legah, kjer jim hladno vreme in obila mokrota ni prijala.
Poročila o stanju hmelja v drugih deželah se glasijo:
Češko. Obče stanje h celjske rastline na češkem se more kot dobro označiti. Zgodaj obrezani nasadi, katerih Je velika večina, imajo krepke poganjke ter so dorastle do vrha drogov in še čez. Rastlina Je zdrava in bujna. Mrčesa je le malo. Pri su-hem in toplem vremenu se bodo tuđi zaostali hmeljniki popravili.
Na Moravskem in štajerskera je stanje hmeljske rastline neenako. vendar precej ugodno. Rastlina je brez Škodljivcev.
V Galiciji in na Zg. Avstriiskem je stanje hmeljske rastline zelo slabo; tu je rastlina vsled neugodnega vremena več trpela, kot v drugih deželah. V Galiciji je le */• vseh nasa-dov z zadovoljivim, s/t pa s koma} bi nezadovoljivim stanjem. Na Zg. Av-strijskem je rastlina zrastla koma! do polovice drogov ter Je pol na mrČe-sa, posebno uši.
Na Ogrskem in SednosrailiMi je stanje preče] ugodno; le nasadi, kateri so bili napadeni po bolhačm, so zaostali, vendar se pa tuđi popravljalo. V nekaterih krajih je tuđi toča zadnji čas preče] Ikode povzročSa. Za drugo je pa rastlina zrastla do konca drogov, je brez škodltfvcev ifl ima obflo stranskih panog.
Tuđi v Hmmm Je bik> zadnji čas vreme ugodno rasti hmetiske rastH-ne, katera Je tuđi v rasti napredovala. Okce se pa toži. da zaostala hnetj v nizkih legah; vsled tega te oMe stanje v Nemčiji neenako. Zadali fias so se v nekaterih   okotiših prikazale
IMgSn ima dobro stasle, ▼s»dar so se tuđi ta zgtasUe afi.
Hne, vendar so se hmetjske niics prikazale v veliki množini Na Angle-ikem imajo snio in si nujno žele iz-datnega deža, kameri bi žarnogel rast-Uno v rasti pospeševatL
V RbsV ]e v obče stanje zado-voilrvo. med tem kojev Aasrtkl neenako.
Potemtakem se lahko reče, da Je stanje hmeljske rastline v obče ne-enakomerno, tu in tam se nahajajo škodlfivci, zgoda] obrezani nasadi le* pi in krepki, pozno obrezani zelo zaostali. Toplo in suho vreme Je nujno potrebno za nadaljni razvoj hmeljske rastline.  }^
KINO METROPOL
v „Narodnem domuu»
V četrtek in petek se predvaja ?ele-zabavna veseloi^ra „Vse je 4obro, It je konec dober", ki je polnt nadvse komiCnih prizorov. Poleg tega še „Zimska pravljica44 posneta po znani Shakespearovi drami.
Predstave ob F   »;     *t v 1 9. z?.
Darila.
Upravništvu naših listov so po: slati:
Za pogorelca Franceta Peterlina v Kosezah 5t 13 pri Ilirski Bistrici: neimenovani iz Zagorja ob Savi 3 K, Ogrizek iz Šiške, 36 K (glej Dnevne visti) in Anton EmeršiČ, Suderwich, Westfalen, Nemčija, 5 K.
Skupaj 44 kron.
2iveli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. junija: Ivan Gomilar, železniški uslužbenec v pokoju, 43 let, flranilnična cesta 2.
Dne 29. junija: Marija Roblek, delavka - hiralka, 80 let, Radeckega cesta 9. — Ludovik lnglič, sin želez-niškega lampista, 15 mesecev, Trža-ška cesta 27.
V deželni bolnici:
Dne 27. junija: Antonija Ložar, posestnikova vdova, 54 let.                I
Dne 28. junija: Fran Župan, c. kr. davčni upravitelj, 60 let.
Dau&ji list obsega 8 stran*.
Izdaiateli in odgovorni urednik: đr. Vladimir Ravnlhar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«.
mo: pristni dobite obe preizkušeni reelni sredstvi: Fellerjev boleČine tolažeči rastlinski esenčni fluid z oblastveno naravno besedno znam-ko »Clsa - fluid« in prebavo pospeSu-joče želodčno sredstvo Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z oblastveno varnostno besedno znam-ko »Elsa kroglice«, ako svoje naro-čilo naslovite tako - !e: Lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsa trg St. 238 (Hrvatsko). Ti iz prirodnih zdravil-nih rastlin napravljeni izvrstni domaći sredstvi sta tuđi ceno. — 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici Fellerjevefira blagodišeče-ara rastlinskega esenčnega fluida stane franko na vse kraje 5 kron, medtem ko stane 1 zavjtek s 6 stekleni-cami Fellerjevih pristnih rabarbar-skih kroglic z znamko »Elsa krogli-ce« franko na Va5o pošto za 4 K.
lOVIIM SMBBP9  HnilM   VCunO
ve^a povpraiennja po ,JHmfr*mmm lra»-
MkM I0H4« Ib ••M" dokazujejo otpei-ni vplhr ten zdravil«, sltstl korlstnen kot bolesti ntecujo^c, dobro znano antirevma-tično mazilo. V tteklenfcah po K t*— Po poteen povzetii razpošflja to mazilo te-kanur A. mUSL, c in kr. dvorni taloinlk M lwn|i, TmUhI« •. V zaiogah po deieli je izrecno zahterali MoD-ov preparat, zaznamoTan z »afottao mrto m pod-pisom.                                                  4   25
VLMaškil
rf«Mi a-spas1
n\ n^n^nini   ^^^^^^^ ^^^jmbb^ m
■ ^^^^^^  sn^a^^A n^^^^^H a& A n^^^a^^ la^a^n^^M I
fln^n^n^n^n^nBnA    Sa^nS^ntvinlUkn^^n^        Ift^fl    1^ •^^^^^■^■^^■^■^■^^^     a^n^n^nW ^W^v V^^W         VM|^Bl|
VIVII fl^^L n^^^^^k^ Bi^^tak ^^■■^Haaa ■ nsInTII
^^^^^^^^^^^^^Z   ^^^^^^^^m   k^^^^^rf. Hinili
Srcistv« Mprtcaljive treHostL
Podpišem   vse   besedo   za
besedo, kar drugi povedo o
njem.
Zahvala neke dame: Ako bi toliko trpeli na glavobolu v zvezi z Žavčnimi bolečinami, kakor jaz, pa bi bili tuđi hvaležni za sporočilo, na podlagi katerega sem ozdravela. Podpišem vsako besedo, kar so drugi povedali o tem krasnem preparatu. Ako bi se tako sporočilo vselej prijavilo občinstvu, kakšen blagoslov bi bil to za vse one, ki trpe na kroničnih bolečinah! Sredstvo se za majhen denar dobi v vsaki lekarni in se zove Kephaldol. Dosegli bodete takojšnje olajšanje, ko ste vzeli dve tableti in še po eno v presledkih ene ure, in kmalu bodo ozdravljene vaše boleČine, ako so že živčne boleČine ali bolečine druge vrste. Jamči se, da pomaga!
Kdor Odol dosledno ftN vsak dan, po našem današnjem znanju kar najbolje neguje zobe in usta,
Cena:  ! 2 steklenice  K  120, 1>i  steklenice (dosti za več mesecev) K 2*—,
Borzna poročila.
&I«M|auka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi dun. borce   1. juli ja   1914
4°fo majeva renta   . . . , .     81*20     81*40 4*2° 0 srebrna renta   .  . • .     8450     8470 40/0 avstr. kronska renta .  .     8170     81-90 4°/0 ogr kronska renta   .  . |    79*85     80 05 4*>o kranjsko dež. cosojilo . 1    — *—     —*— 40/0 k. 0. čeSke dež. banke .     8575'   8675 Srečke \z u 1860 »;• ; * V ;   415—   425-— H       „ „ 1864.  . * i » .    670-—   690 — Z     tiske........287*—   297---      remeljske !. izdaje.    276-—   286*— n             »          II.      M      .    23750    24750 „      ogrske hipotečne .  .    224*25   23425 „      dun. komunalne   .  . | 452 — j 462*— „      avstr. kreditne • • •     —*—     —•— „      !iubljan8ke.....     56 —     62*— n      avstr. rdeC. kri2a •  . j    —*—     —*— «      ogr.        „       „      « .      26—      30*— „     bazilika  . . # . 1 .     2V50    2750 „     turSke . . » 4 . ♦ .   207-40, 210-40 Ljubljanske kreditne banke .    399*50   400-50 Avstr. kreditnega zavoda   .   600*—   001 — Dunajske bančne družbe    . 1 503 75   504*75 Južne železntee  ..,.,.      8280     83-80 DrJavne železnice.....687*—   688 — Alpine-Montan.......793*—   7*54*— CeSke sladkorne drufbe « . i 284 — i 288*— živnostenske banke ♦ . 4  •    266— i 267*— Cekini......77;.      H*42     1146 Marke    . .  . , 4.....117*75    118-15 Frankt   ....♦♦•»..      96 05     9625 Lire   ...**«•;♦•.      9565     95*90 Rublji    .;;«♦".....U 251*751 252*50 ZKm ••■•• v Badimpeitl. Dne 1. jultja 1914. T • r m 1 n. PSenica za oktober 1914    .   za 50 kg 12*69 Pšenica za april 1915    .   .   za 50 kg 12 87 Rt 2*   okt. 1914   ....   za 50 kg   9*16 Oves za oktober 1914    «   .   za 50 kg   7*59 Koruza za julij 1914      ..   za 50 kg   7*42 Koruza za avgust 1014 .   .   za 50 kg   7 58 Koruza za maj «915 .   .   .   za 50 kg   728
Hetewolo$Ifao porofllo.
VMM Mi »Mjera Mt»l             SrtisJI mM tlak 7U ■«
30^ 2.pop. 737*8      25*3 1  sr. jug.   del. oblaČ „    9. zv.  7383      20-9    sr. vzh.      jasno 1/7   7. zj. i 738*2     173     si. jug     brezobl.
Srednja  včerajšnja temperatura  20*8°. norm.   191* Padavina v 24   urah  roni 0*0«
Srebra, s*to Imp
star pas in uhane
za narodno nošo, se preda«
Na ogled   pri  gosp   trgovcu   Gv.
tftiti« ■• Uavnem trgu.       2533
■ratek, dobre ebnulra
11    •    p   •    •      i
se radi preselitve  cen6 preda«  Ra« deckegt cesta 2./I"      2546
Oienfen
lilSL lp O O
- šten   in   zanesljiv, Iš6e    službe   v
:■ estu ali na deželi za kočijaza ali kaj primernega. — Naslov pove upravn. »Slov   Naroda«.                                 2544
Proda se dobro obranjeno
sedlo.
Kje,   pove    upravništvo   »Slov. Naroda«.                                            2547
Prešernove slike
mlaja ii patnja po poitun nnetjB Iv. Bonač v Ljubljani.
Ctona allfcl 9 krenu        372
proda se vila
v Kamniku, z več orali zemljišča, obstoje^a iz 3 stanovanj s kuhirjo, kopališčem, lepim parKom in vsemi drugimi udobnostmi za letoviSčarje. Krasna lega. Eventualno se vsa stanovanja oddajo.
Več se poizve ▼ trgevtaf A. ilnkovlc nasL Seos ft Co.                                2540
HL EU
za par konj in prester sa firne,
pripraven za premogarje   aK   izvoščke,
se edda ▼ nalem takej ali  po-
ne|e*                                        2548
Kje, pove upravu. »Slov. Naroda«.
liaitoliie osnte ii knudtte salame,
fino, sočno rtvako (gnjat), kraufske klo-bas«, prekafene meso, Blanbio s papriko,
najboljSi pristni •mendoUkl sir ter sladko ftafae avrovo maslo priporoča tvrd ka
J.   BUZZOLINI
isUkatena trgevtaM L(«U|aMp   8Mlar|0-#a   nUca.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji cera.     1066
04 1. arguta t. L dal|*
¥ Lingarjevl nllcL
•   m   pttkait|o   prva   r#etla aMsta t lasab
aN U koža na glavi arbi, je zađni čaa, misliti na zanesljivo zdravljenje tat, ltbtrile pa samo resao, zaapanja vredoo, po strokovnjaiko amaoitve-nfli na£eHh sestav1j«no sredstvo sa negovanj« Us:
ir. JraBejai krezovo vodo.
Mačao tfbeaj« izgine tako].— Tvoritev Inskin. ispada nje laf, Ctpljenje |a lomlleaie lai te sabrani9 rasi Us se nogocao spodbadL — Lasft »odo polnf, bltif tCi vonlavl Hi voljai. — Prezgodnje osiveaje se ob trajni rabi prepreCit — Navdalena priznanja zdravnikov in lajikov ti 25 l«t prtiskaicao.                                                    Cmm K 2*» h i^
148. Stev.
.SLOVENSKI NAROD-, e*e 1. jtfi* tf U.
Stran 7.
Priporočamo na8m n   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz tlifno slovenskes tovarne v Ljubljani
Modna trgovina
v Ljubljani Sirite rjeva ulica st. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. ■                                                                      i
mvm
:: Konfekcija ::
za dame in deklice
MaM,  modao  blago,  rakno,  platno,
garniture, prtprogo, iorpo, ruto, plott. i                                                                       ■
Neka drnilna isto ▼ katoi^mkoU mani tem meitn ali vas! 2532
sobo z oskrbo
Ponudbe pod  „ftozd ▼ blitini
2532" na upravn. »Slov. Naroda«.
Knjaški valeeec
se spreimo pri           2531
Ivanu    Magdić,
Ljubljana, Dunajska  cesta 20.
mmmmmmmmmmm^mmmmmmM
Christofov
oini zavod
vpisuje ves julij vsak dan
od 12. do 3. ure popoldne
v Sodni ulici št. 1,1. nad-
stropje, desno.     2534
Proda se
inja isislilio
v večjem trgu   z   veliko   pnhodnjostjo za trgovino.                                      2528
Kje, povc upravn. »Slov. Naroda«
Proti prahajem, lnskinan in izpadanjn las
delaje M*J bolji?- prlintMi
TaDno-cbinin Mtora
25 a. laso
katera    okroo^uje    laaliče,    r ^atranjuj« luske in  propro6ujo   Izpadanje laa.
I tlrklrnlra m n« %•«■<»■» t ltr«M*.
Raspošilja se z obratno pošto ne man; kot dve steklcnici.
Zaloga vseh pre'zkušenih zdravil, med!c. irll, rredicinal. vin, Specijalitet, najfinefših parfumov, klrurglikih obvezp svežih mineralnih vod Itd.
Del lekorna Milana leusteka
vLiubijan! Rislitva cesti št. I.
poleg aoTOZgrajenega Fran foiefovega
iubli. mostu.                   10
V   tei   lekarni   doblvafo   idravila   tndi
ćlanl bolniških blagajn fnine ieleznlce,
c kr. tobaćne tovarne in okr. bolnlika
blagajne v LfublisnL
7ečja ipecerljska trgovina ▼ LJablJanl ttčo dobro izvežbaaega
trsouskesn • sotrudnlko.
>onudbe naj se naslovi pod „Stalna služba 150", Ljubljana, poste restante.
NepremOČlflVOSt   betonska In belega apna malta.                         3
0fH8eil|e    vlalnih xidov In prostorom.
Proti   Tremenn    Odporne  »tene, kaicor Uje det tn fasade z beiim
^nnom »*ovTroć* samo
flHB^pB^V^^V^VPaH^l^pHsaHPHHHHHHpB         Ncntrpljiv za
fl^Vk^^VB Bi  ^Jw^ ^B ^ JI M bMb^bI    vsako oovo stavbo.
B^Md^^feBflriflSMBSHNBV^^BVfcBHPilPvivŠMflBBiHH^HHBfllH^Bf     Zahtevajte prospekt G od
kemićne tvornice Tralskirchen pri Dunaju, Lieblein A Co.
j______________                  Fr«<latiia pisara« to taloga P  P. Vidi« ft C«. » Ltrnklfanl.
Za zgradbo deželnih čest
Hovi Brog-znamenle pn Goronfl vaši In Tniovec-
Stari Breg v cestnem okrajn Koćerle
na 89.000 K oziroma   18.000 K proračunjena  dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do-plačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože
do 18. julija 1.1 ob 11. ori dopoldne poipisanem Jdcbiem •Ikon.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba z« prerietfe eeslnili sfjrsA Vovl Breg znamen|e pri e*ren]i vaši in Trnovee-Stari Brof^.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stav-bene pogpje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadoižnicah ali zastavnih listih kranjske dežele.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 20. julija ob I. uri popoldne v Gorenji vaši (Bmnwirt) še ustmena zmanjševalna lidUcija pri ka-teri se bodo oddali posamezni oddelki teh čest. Cesta Novi Breg-znamenje pri Gorenji vaši je razdeljena na 3 oddelke po 2660 m, 2985 m tn 3455 m. GcsU Trnovec-Stari breg tvori en oddelek zase v dolžini 2000 m.
Pri ustmeni obravnavi za delnc proge je od vsakega ponuđflfka položiti 100 K vadija, kateri se bo, ako bo odobrena ponudba, popolnil za varščino na 10% pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po na-predku dela.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede n« visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo pomidbeno ^azpravo ali sploh vrniti vse ponudbe.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v del stavbnem uradu.
Od dež. odbora kranjskega
? Uubliani. dne 23. iuniU 1914.
Ma liilite
s pri Trilin (Monlalcone). ss
latila od 1. laalft do koaca seatoailira.
Na novo prirejene in povećane vroČe bromske in klornatriiske toplice. Ena-komerna toplina 38°—40° in naravne glmske kopeli, analizirane od dvornega svetnika prof. dr. E. Ludwiga ter od njega in najslavnejših zdravnikov Du-naia, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti boleznt ischias, kro-ničnemu in hudemu revmatizmu v skle-pih in mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim — Pojasnila daje radovoljno nprava.
Kje kupite najceneje in najboljše jeklo, vsake vrste nožef britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike?
Pri Ivanu Kraigerju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski utnetni in fini brusač z električnim obratom.                                        2452
Dr. P. Defranceschi   |
primarij v bolniSnici  usrailje-nih   bratov   v   Kandiji   pri Rodolfovem                  I
V              je uporabljal              m
I tinkturo     I za želodec ,
1    lekanurja ptecolija    "j
i v £jnbljani, Dnujska cesta %
c                                               I
z Dajboljšim us'pehom.       ! Steklenica 20 vin.    i
trifnat »Ullt Jhtmtm Mfri" nii I *—. MUj K 3*— Mm: DtiU  Jmjm" pnji  I  211  se<aj K 2-—
Tvorniška zaloga avtomatov gramofonov in plosi
Gramofoni od K 20 naprej.
Plošče od K 1*30 naprej.
Fr. P. Za]ec
Zastopnik naivečjihi tiornk:tm in inoignttvi Spectelne ploSCc •w*laY»«i«*hop€ni«h p^retv
Sraaao, solnča«
stanovanje
obstoječe iz 3 velikih sob, prostorne predsobe, kopalnice, sobe za služkinjo ter dru^imi pritiklinami z uporabo vrta, ga Ođda za novembroF termin ali tuđi poprej.                                 2542
Poizve    se    pr'    stavbeniku    g.   J.
■Aatg, Marmostova uliea.
mmm^   Najboljša in najzdravejša TT~
barva1 zo lose in brado
je dr. Draliea „NERIL", kl daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
w
Stefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kita, pođlage in mrežice vseh vrst; ffledali&čne in toaletne =   potrcbščine itd.   -------=
Prodajalka i
ae sprefnie v večjo trgovino na de-želi. Ozira se le na zanesljivo v mešani stroki dobro izurjeno moč z dobrimt referencami. Plača po dogovoru, vstop z 15. avgustom, eventualno tuđi poprej.
Ponudbe sprejema:  J- Rađmailf trgovec, Krškavas pri Bretloah«
Dijakom
je za dobro izpričevalo najboljše darilo (oroino kolo)  najboljše  kolo  monarhije
is: o l o
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalog: gratis  \n   franko   od   zastopnikov Ivan Jaz St sin, Ljubljana.
jlvstr. orožnotvorniška družba, Steyrv
Ljubljana: Jaz in sin, Kostanjevica* Alofiii
aatsch,  Kočevje: Fran  Tsonlnkel, Novo-
mesto: Fran Senda,  Bled: Ivan Rna.
Kneza Anersperga   TI*                                    H   1       •   1
radioaktivno        111111^0    113     111110111(1/0111
termalno kopališce   lUpllLC   lili    llUlbllJJlIbllle
Dolenjskih Železnic postaja Straža-Toplice. Gorki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode  vsak  dan, veliki  basini, posebne  kopeli, mahovne   kopel^
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: revrnafliem, protln,   navralgif« (Ischias),   nenrastenlfa,  hl8teri|a,
lentke bolesni itd« Prospekte razpošilja topličko ravnateljstvo.
Sesija od 1. maja do 1. oktobra«                               1480
Hisnik
se sprejme.
Preastavitl »^ t*± na*«*cl 3 laa 4 pop.
Zo5tcp5tuc zo KrQnJ5kc
c kr. priv. Txajentno lavarorclnice proti  skodam  In po-iara t eraden,  Ljubljana   Marije   Terezlfe  cesta  ster.   t.
^i^i^^H^Bi^B^H^nHBaaaBaaan^BiBHHSl^BlS^B^BB^BlBiBflB^Ba
Vsled najvišega odobrenja Njegovega   ^J   ces. in kr. apostolskega Veličanstva
30. c. kr. državna loterija
za   skupne   vojaške   dobrodelne   namene.
Ma   AđM*wna   lAtm4l5i   obsega 21.146 dobltkov v ootoTini t Ta   UOBarlM   Mlieri]a         »knpneni snesk« 625.000 kron-
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 2. julija 1914.        Srečka stane 4 K.
groćka m doMraf« pri oddalkn u dobrodalna lotarlf« na Dmnaia HL,
¥ordar« ZoUanitaatrasM  5, po lotorilmk,  traflkak, pri  daTtaih,  poatalh,
knojainlk ta fl#wHa»tk sradlh, po «an|alaicak Itd.;   Ifralni nacrti sa
kspovalo« srt)ck saatoa|. — Iroćk« ae dopoat|*1o poMnine prosto.
Od c kr. gcneralnega ravnateljstva drž. loterij. (Odđcick it dourođeise ioterijcx
1194_________________________
Zaradi   pozne   sezije  se  prodaja kar je še v zalogi _
damskih in otroških slamnikov
pod tovaral&ko ceno        I
I ^—^— 5eme » modnem polenu —*==^ I
Stuchly - Maschke
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD«, dne i. jtriija 1914.
146. štev
B.Ooiil
Krasa« Mvosti spoaladansfcli ta potetaJa oblek, povrSnlkov
AOMOOpa MouOL Za naroSU po mri aajvečja izbera
■  >>m   to- ta foozem&kega blaga.               --------==
aaar^B^Bi aBBjHB^Ba^Br^B^BaHI^BI       aBB^B^B^B^HBM BaBflHi^^r^B^BiBfla&M       aMaflB^B^B^EBBB   asaa^Bail
LJUBLJANA,
Mestnl trg št. 19-
Vsled selitve se proda nekaj
inemkiiliikiiope
Natančneja   *   trattU   sa
UnuU cesti 24.                   2511
J. Zamljen
tevl]ar«ki mofster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska  dela  do   najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo calogo
storjenih čevljev.
Izdelnje   tuđi   prave   gorske  in telovadske čevlje,
Za narofila z dežele   zadostuje  kot  mera pri poslan čeveU.                 128
MT* Velika zaloga najmoderttojslh slamnlkov. "VS
v najnovejšili fasonah in v veliki izberi
ItfAH SOKLIĆ.
MuPrlatnl Panama-tlamnlkl od 9 K do 50 K.   JM
IPnre         S\      ^" T^^ ^^^   ** »ete* la mlotev  pravi
•!Vrate    ■■■■■—■ w     _Maaa# V_a^             ceno praoaja
:                JOSIP ROSENBERG, Maribor, Štajersko.            2513
■J Važno za „Sokole"! 7
aaaa»                                                                               * *                                                                 ^B^Bi L
Ravnokar sem dobil jako lične           I
sokolske spominske znake.
CE1VA   O*»   WIM,
Ker sem edini pooblaŠČen od „Slovenske Sokolske Zvezea, sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli" segali po iatih, osobito pa Se, ko je polovica Čistega dobička v prid ^Slovenski Sokolski Zvezitt. Pri DATOČilu veČ kom ado v dam primeren popust-      Se priporoča
,.  ,            MILKO KRAPEŠ, urar in trgovec,
2353                        Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
11 „DEERING" kosilni stroj je edino uspešno deiu- 11 ' I      joči stroj za košnjo! Oikodalete se      !!
tko ne poskusite preje prave amerikanske kosilnice »DEEPING« predno kupite kar ■—•-                             na slepo ^labeiSi kosiini stroj za #rafp 4* nar I            «                    ■
NEIZPODBITNO DOKAZANO
je in s tisoči izprićevali potrjeno, da ima le prava amerikanska kosilniea »DeeHnp« vs« one prednosti, ki omogočujejo hitro, breznaporno in blagonosno košnjo! ▼•• ii •!• kotilnlce,      ki     jih    ^           skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so
slabe'ie   konstmk   ^4         cife la aaaat»redae« Dokazano je, da se ne da do kon-
kurentne      kositnice     ^         niti od dajeć primerjati s pristnimi   amerikanski mi kosil-
nicami »DEERl^G«'. 1 Vsak kdor je kupil konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavit amerikan \ ske kotllalce „ĐIMim« s katero bi bil bolj zadovoljen.   Vse   đruge       1      koitlolce se skvarif« i« aa a>afl katefl.
~                       \m\\w\\ kRllniti » Minii h iri liltlltilii
fr.Stnpiattjibljaai
parije Tcrezijc cesta \\X
i «tro i« »trojev n tm nk*4<tokt psn«f« Ia1«^a 1 d«lw»tlB*k«g» p«rtlanđ cement*. trm*trt hi U*, 9                 ieteta t«r fMkorrvtac Ifllcnrto«.
I   crnu Ktiftete*!           fMtrtiia a^ttCMita!
w                           Um a|BB)t!
Produktivna zodruto ljubljanskih mizarlev
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
——  Tsvarna na Glincnh pri Ljubljani.  __-
Priporoča se slavnemu obćinstfu la izvrŠevaaje                                        Prev^ema kompletne oprave za
■- Iidcluje se v lastni najmoderncjSe opremljeni  tovarni na GUncah in se jamči za solidno delo.                           .^
^v®o*sčunc   sa dopoftlje   na   zahtevo   brezplačno   in   v najkrajiem   času«
stroj ni ka
Plača po dogovoru.
Naslov  pove  upravniŠtvo   »Slov. Naroda«.                                            2517
Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si
MUHE
kratkočasne zgodbe.
Spisal Blaž Pohlin. Broširano K  1 50, vezano K 2 40.
Dr biva se v                 4285
jfarodni knjigarni v Ijnbljani.
Ne postite se premetitl!
Somo Mejtnl tri Z5
kupite po BizU cenl in dobro pri svetorao-inaal solidni trrdld
Ljubljana &tev. 4.
Laatna protokolirana tovama ur ▼ SvlcL
Tvrđka H. Suttner nima aobeue podružnice v LJublfanl in no drngje.
Zahtevajte moj lovi povećani ceaik zastoaj in požtnine prosto.
Pristno brnsko blaga.
Spomladanska in poletna sezija 1914. KnponoznS'lOdolgo \ lkiIl>on 7kron
za poiolno mo!ko oileka JS^{J£2
(suknja, hliče, tdoTtiik) f \ knpoiI \-j ^^ s      stane samo     s ) 1 kupon 20 kron
Kupon za Crno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpoSilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana:
Zaloga  tvornice za sukno
Siegel-IffihoIvBrau (Brflmi).
Vxord gratis In franko.
Od tega,  da   direktno  naročajo blago
pri firmi   Siegel-Imhof na  tvorniškem
kraju, imaio privatni odjemalci veliko
prednost Največja izbira. Stalne naj-
ni2je cene. — Tuđi najmanjša naročila
se   izvrše   najpozorneje in   natančno
po vzorcu.                615
L_________________________________A
l\ SANATORIUM • EMONA /j
!i ZA NOTRANJE IN • KIRURGtCNE -ĐOLE^NO. I?
P                           PORcorsnGrNGCA
ti LJUBLUANA komenskega ulica- 4 vj sef-zdr^jnk prtwuDrFR DERGANC \l
Dijaki
■• tpre]m«|o k dobri rodbloL
Naslov:   ifA.   X. it  1 291f"  na
upravn. »Slov. Naroda«.                   2516
GORČEVfl
KOLESA PRI2NAH0 NA] S0LJ5R   5EDRNJO5TI X
A.COREC
l)U6L)AHA MARIJE TERE Z\\l CE5T« 5T 1S NOVI SVET NASPf/OTI KOUZEIA   ZAH TLVAITE PRWI  SLOV CENIK RRCZPlftCNO
PATENTE
vseb dežela izposluje inženir                                       33
XtfU ^EkWB:WUW^MtLA.MJim* oblastveno avtor. In zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VIM Mariahllferstrasse žt, 37,______________
'01  *W ^!ln »TOTO'IO *WWfWttfl V»nf *8 9I9?*P *ls°2nf B2 nA^sdo^sBz ud *đ i^ nnsuntu^tn^M A inJBAOi ud n^ezaf ui3^swao{S a aaiiaao oj sojoia s;fBAa;qB2 _________  njfnsodzBJ su as aajiinBAud b^ jbusj   -—-—_————-——-_
-ui«fpz rq?ai;sod cupiios  'fajdeu Aoptuio^ 0001  a»|4»H|4  06  po a^uapf^s bz i>f§Bin«% •I!Cf9i»9fBTD ni !$f!©qfra S3J os jaij — *o^suBd§ 4siozin9 ap nipj -js — H|§iDdN 'DdSapJiN —  efiiisAV  JOD  'ni;suoaisin3JM a ¥A0MI8 «1 VrHSNiaHB ■— Ba ao^sbiubz -qwd ipnimoi qraAopAS a 3^|5^uibz 9Aoiiqoid omafndiui iw*
*                        : offAVJid p i *i 3sa;^ipp (dfu333cls
uiooiA z oujaoSjj  *p;i   BAid   tBofoBdmBf   ^bCuoji 'viteim   doiBAo;   ^LiBa.rejia-T
Saouaannuon »eag______
Anton  Bajec
umetni in trgovski vrtnar
■amijt sL p. i. ibćiirtn, da se ukaji ijei»» 127
cvetlični salon
samo pod Trančo Stev. 2.
peleg Gcvllankega mostu.
Velika zaloga uii mm.
'zltlnmie iopkov. lentev, tnln U
VrtHffila u Mi ikS a. ]l.
iLjubljanska kreditna banka v Ljubljani
.. D.muk, ,i.w»ic »,ooo4»g> to^Tii             ^30         StrHarjeva nHoa at«v. 2.                             ——-««-* *■"•**■* m-*- ■»*-
I                                 Poslovalnica L c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnica w SplJ«tuf Oslo^ron, Trstu, Sarajoiruy Gorici In Celju.
Sprelema vio«« aa tajliltt - n tato« «*■ JL'U'L *—* ta *Tti^11 ■*• -mtooita* M«i s  tor ph oferooto|o o« «ao vlofo po iMa  s mW W F ■  «  *  "■* vnt po iMU« tara.  s  a  s|