-.esreče. V žepu se mu je sprožila pištola. Otmar Koban, 201etni kamnoseški pomočnik iz Rač, je segel z roko po pištolo v žep. Pištola se je sprožila ln krogla je zadela fanta v nogo. Koban se zdravi v mariborskl bolnici. Z motornim kolesom ob brzojavni drog. Albert Koler, mehanik i_ Gornje Radgone, je preizkusU na cesti proti Apačam novo motorno kolo trgovca Antona Kiršner iz Stogovcev. Zadaj za mehanikom je r. del lastnik kolesa. Na ostrem ovinku je zgubil Koler oblast nad kolesom in je za- del ob brzojavni drog, katerega je prelo» mil. Mehanik je dobil samo lažje poškodbe, trgovec pa si je zloniil nogo in so ga prepeljali v bolnico v M. Soboto. Čndna nesreča. Pri Sv. Jurju ob Ščavnici je postal 32 letni posestnik Alojzij Klobasa žrtev čudne nesreče. Pri podiranju drevja je zašel z levo nogo v zanko, s katero so vlekli drevo proti tlom. Iznenada se je nagnjeno deblo zravnalo in je potegnilo kvišku Klobaso, katerega so prepeljali v mariborsko bolnišnico s hudim zlomom noge nad kolenom. Vsled splašenih konj padel pod voz. An* tonu Valandu, 291etnemu posestniku y Gforici pri Cirkovcah na Dravskem polju, so se pri vožnji krompirja splašili konji.: Valand je padel pod voz, kolesa so mu zdrobila obe čeljusti in je dobil tudi sicer hude poškodbe. Smrtna železniška nesreča. Franc Guček, 281etni čevljarski mojster v Celju, se je vračal na večer iz Pečovnika proti Bvojemu stanovanju v Zagradu. Ni čul in ne videl za seboj prihajajočega tovornega Vlaka. Lokomotiva je sunila Gučeka z vso močjo ob velik kamen, na katerem si je prebil lobairjo in je obležal mrtev. Smrtno ponesrečeni se je nameraval v kratkem poročiti. Z nevarnimi opekliiiami po obrazu in desni strani telesa je bil oddan v celjsko bolnišnico šestletni Ivanček Ručigaj, sinko stražnika v Celju. Otrok se je doma polil s kropom. Po nesrečnem naključju smrtno zastrupil bratca. J. Prešiček, 211etni najemnikov sin na Polzeli, je dal pomotoma piti svojemu triletnemu bratcu Francu ocetovo kislino. Nevarno zastrupljenega otroka 60 oddali v celjsko bolnico, kjer je umrl. Huda nesreča očeta petih otrok. Med postajama Grobelno in Sv. Jurij ob južni žel. je bil 13. t. m. na delu progovni de lavec Valentin Pesko, oče petih nepreskrbljenih otrok in doma iz okolice Št. Jurja. Radi hudega vetra je preslišal brzovlak proti Celju. Lokomotiva je butnila ob Peska, ki je obležal s prebito lobanjo, z rano na glavi in s poškodovano desno ramo. Smrtnonevarao poškodovanega so oddali v celjsko bolnico. Nesreča gostilničarja, Francu Mahoriču, gostilničarju in posestniku v Poljčanah, se je splašil na povratku iz vinograda konj. Gospodar je padel med kolesa in si je zlomil levo nogo v gležnju. Avtomobilist smrtno poškodoval kmetu Konja. Avgust Žagar, posestnik v Ložnici pri Celju, se je vračal na večer z dvovprežnim vozom od regulacije Savinje v Tremerju proti domu. Pri Brglezovem posestvu na Krekovi cesti je erečal na ovinku nenadoma osebni avto. Šofer je voz zavrl, a ga je le zaneslo vsled polzke ceste v voz in je sunek tako hudo poškodoval enega konja, da ga je moral dati lastnik ubiti na mestu nesreče. Žagar ima 5 tisoč Din škode, ker je bila s konjem uničena tudi vprega. Šestletni fantek utonil. V Škofji Loki je postal smrtna žrtev nesreče šestletni Milan, edini sinko strugarja Satlerja. Milan je šel v družbi sošolca proti narasli Poljanščici. Spotaknil se je ob visoki betonski škarpi in padel preko nje v vsled deževja naraslo Poljanščico. Dečko se je po priletu v vodo postavil na noge, a valovi so ga izpodnesli in je utonil. Pod zatvornicami v Goričanah je odvrgla voda njegovo truplo na skale, kjer so ga pobrali. Razne požarne nesreče. Antonu Napast, posestniku v Stražgojnicah na Dravskem polju, je uničil nočni ogenj: škedenj, dve parmi, kolarnico, drvarnico, svinjak ter precej orodja. Škoda znaša 40.000 D. — V Lancovi vasi pri Ptuju je upepelil požar hišo in gospodarsko poslopje Antonu Kmetecu. Na pomoč so pribrzeli gasilci iz Jurovcev in od Št. Vida in so požarno nesrečo omejili. — V Skokah v župniji Slivnica pri Mariboru je zgorel škedenj posestniku Vinku Načhtigalu, ki ima 8000 dinarjev škode. — Na Globokem pri Makolah je urdčil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Jožefu Bohaku. — Ob polnoči je vpepelil ogenj v Razvanju pri Mariboru 50.000 Din vredno gospodarsko poslopje krčmarja in posestnika Konrada Pukl. Gasilcem gre zahvala, da so ogenj omejili. — 40.000 Din vreden kozolec je pogorel v noči v Zalogu pri Ljubljani posestniku in krčmarju Gradišeku. Razne nbvlce. »Kmetski list« hoče konkurirati s svojimi dičnimi petomajskimi posland, ki na grd način napadajo katolištvo (klerikalizem, kakor pravijo liberalci) našega dobrega ljudstva, da bi ga zasramovali pred pravoslavnimi Srbi. Omenili smo že v našem listu, kako liberalno-kmetijsko glasilo med vrstami dela za odpad od katoliške cerkve, kako se norčuje iz vere (šest resnic liberalnega kmeta), v zadnji številki (10. marca) pa se je razpisalo v pravo sovraštvo zoper Rim, ki je kot sedišče papeža središče katoliške cerkve. Ves ta članek je skrpucalo zmedenosti, ki se je mogla roditi samo v taki glavi, ki ji je sovraštvo zmešalo urejeno funkcioniranje možganov. Liberalni kmetijec trpi pod fiksno idejo, da je vsega kriv Rira, odnosno rimski papež. Metodovo ječo, v katero so tega slovanskega blagovestnika vrgli sovražni nemški škofje, predstavlja tako, kakor da bi tudi tukaj bila papeževa krivda, ko je vendar zgodovinsko dejstvo, da je vprav papež in edino on rešil sv. Metoda iz nemške ječe. Če so nemški vladarji, cesarji in knezi, naseljevali v nekdaj slovenskih krajih nemške koloniste, je to kajpada tudi »bil dar Rima«. To vse je zgodovinska neresnica. Lažnjivi kljukec v »Kmetskem listu« pa bodi opozorjen na ta le veliki v resnici zgodovinski dar Rima, in to je naš slovenski Obrednik, ki smo ga dobili po svetovni vojni. To je dar Slovencem in Jugoslovanom, kakor ni bil podeljen ne Nemcem, ne Francozom in tudi ne nobenemu drugemu narodu. Ko to ugotavljamo, se obenem zavedamo, da resnična dejstva nimajo vpliva na lažnjivega kljukca in zato bo proti Rimu in katoliški cerkvi lagal naprej. Za izsleditev morilca 1000 Din nagrade. Našim čitateljem je še gotovo v živem spominu roparski umor poštnega sla v Št. Ilju v Slov. goricah, starega Žunka, katerega je zagrešil mladi Adler, ki je odvzel pobitemu 14 tisočakov. Morilec je zamenjal od oropane svote po Mariboru osem jurjev. Pri izmenjavi devetega tisočaka v Mastekovi trgovini v Mariboru na Glavnem trgu ga je po tisočakovi številki izsledila blagajničarka Elizabeta Matko, ki je prejela sedaj od notrajnega ministrstva 1000 Din nagrade. Potapljajočemu dečku rešil življenje. Nad Črnuškim mostom sta se vozila po Savi sin krčmarja in pekovski vajenec. Ck.ln se je prevrnil vsled neveščega veslanja. Eden fant se je rešil, drugi se je začel potapljati. Monter Rupert iz LjubIjane je videl dečka v smrtni nevarnosti, oblečen je skoeil v reko in rešil v zadnjem trenutku potapljajočega se fanta. Nove nemške poštne znamke s sliko A. Hitierja bo za njegov rojstni dan izdala nemška državna pošta. Zadnji častnik papeževe vojske, ki jo je papež imel, preden mu je Italija vzela Rim, je umrl v starosti 102 let. To je bil grof Louis de Courten. Obžalovanja vretini slueafi. Vlom v krčmo. Neznan storilec je obiskal krčmo Petra Ringa v Guštajnu. Odnesel je razne pijače in precej cigaret. Že peti vlom v mrtvašnico. V Radvanju pri Mariboru je bil izvršen te dni peti vlom v mrtvašnico. Vlomilec je tokrat odnesel sedem usnjatih plaščev, katere nosijo pogrebci, in je povzročil pogrebnemu dmštvu 4000 Din škode. Drzen vlom sredi dneva. S ponarejenim ključem je odprl neznanec v Mariboru na Aleksandrovi eesti med opoldanskim odmorom trafiko Žnidaršič. Odnesel je 1200 Din gotovine ter znamk in kolekov za 11.500 Din. Po vlomu je tat trafiko zaklenil in zginil proti Cvetlični ulici. Vlomilci odnesli obleke za 6000 Din. — Neznani storilei so odnesli iz vile, g. Gustava Scherbauma v Slivnici pri Mariboru za 6000 Din obleke. Vlom brez pJena. Še neodkrit neznaneo je vlomil v noči v zdravniško sobo dr. J. Matteva v Apačah. Vse je prebrskal, ni našel zaželjenega denarja in je moral pobegniti brez plena. Kurji strah pod ključem. Te dni so prijeli orožniki in so predali sodišču Rudolfa Bernharda, avstriiskega državljana in doma iz okolice Radgone. Potepal se je po naših obmejnih krajih in posebno po Apačah. Ponoči je vlamljal v kurnike in je prodajal v Maribor zaklano in osnaženo kuretino. Ko so mu postala tla v Apački kotlini prevroča, je prestavil tatinski posel v Št. Lenart v Slov. gorice. Ponarejevalska družba pod ključem. Na Humu pri Ormožu je bila aretirana cela ponarejevalna družba. Orožniki so zaplenili stroje, kemikalije, papir in 120 tisočakov, ki so dobro ponarejeni. Nemirna vest jih je izdala. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici ie bil v noči med 24. in 25. februarjem ukraden konj tukajanjepxu šol&kemu upravitelju g. Ivanjšiču iz hleva, pri eosedu kovaču pa Korošakov koleselj, kjer je bil v popravilu. Tatovi t» feginfli brez vsakega sledu v noč. Doinaei orožniki bo takoj podzvedovali na vse strani in obvestili potom telafona vse Bosedne stanice. Posrečilo se jbn je _vedeti, da so jo tatovi ubrali v Prekmurje, kjer so pač mis-Tii prekorač-ti državno toejo. In res so se uzmoviči ravno peljali po cesti od Dokležovja proti Bakovcem; nasproti pa jim je prišla orožniška patrola, ki se je vračala iz službe, katera pa ni se nič vedela o tatvini. Ko eo jih tatoVi, trije po številu, zagledali, bo sami zaostavili konja tn voz ter jo umih korakov odkurili v bližnjo goščavo. Konja in voz so potem orožniki spravili k bližnjemu kmetu in oba lastnika sta dobila svojo lastnino nazaj, seveda v veliko veselje. Tatovom pa so tudi na sledu, ker jih je spotoma nekdo dobro ogledal. N__k>veški sin. V sodne zapore je bil Izročen Janez Kukovec, oženjenl poaestnik v Rakovcih pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Omenjeni je osumljen, da je svojo 731etno mater tako pretepel, da je čez dva dni podlegla poškodbam. Zločin, katerega obdolženec odločno zanika, bi naj bil _agrešen v noči od 3. na 4. marca. Preiskaya bo dognala krivdo ali nedolžnost. Napad s kamnom. Ignac Hor\Tat, posestniški sin iz Spuhlje pod Ptujem, se je hotel vrniti iz vinotoča proti domu. 2e pred vrati ga je nekdo z debelim kamnom pobil na tla in mu je prizadjal hudo poškodbo. Horvata so oddali v ptujsko bolnišnico. Pomotoma napaden in poškodovan. V Vrholah pri Slov. Bistrici so neznanci v gozdu napadli in življenjsko nevarno pretepli Stefana Kac, posestnika v Cigoncah. Gre za napadalce z Vrhol, ki so se v temi fcmotili v osebi in so poškodovali nedolžbega. Vlomile. oplenil župnijsko pisarno. V fipitaliču pri Konjicah je izrabil neznanec dužbo božjo za vlom v župnišče. Vdrl je Bkozi zaklen jeni glavni vhod in prišel skod žtiri sobe v župnikovo pisarno. Odne•el je 8000 Din gotovine, več hranilnih knjižic in nekatere listine. Ukradeni deoar je obstojal iz raznih zbrrk in pred- veem iz plačane udnine za Mohorjevo družbo. Med shižbo božjo ni bilo nikogar v župnišču in ta prilika je bila ugodna za delo zločinske roke. Obklan, ker je branil svojo ženo. VŽloboru pri Mozirju je priskočil na pomoč svoji ženi, katero je napadel Pranc B., 381etni mali posestnik Martin Mohorko. B. je potegnil nož in je zabodel z njim Mohorka v vrat in v obe roki. Težje poškodovani se zdravi v celjski bolnici. Že zopet brezbožniki na d^u. Pogostokrat prihajajo iz Slovenije prežalostna poročila o podžaganju evharističnih križev. Ta bogoskrunstva uganjajo v temnih nočeh komunistični brezbožniki, katerih še doslej niso mogli izslediti. Najaovejša žrtev brezbožniške roke je postal evharistični križ na gričku na Loškem v bližini Cerknice na Kranjskem. Križ je bil Blovesno blagoslovljen meseca majnika 1935. Eil je najlepši v celi dekaniji, dobro zavarovan pred viharjem in opremljen s strelovodom. Dva potepuha vlomila v gostilno. V Ljubljani na Tržaški cesti je bilo vlomlje_o v noči od dveh neznanih potepuhov v gostilno Modrinjak. Tata sta odnesla raznih predmetov za par tisoč dinarjev. Nasilnež. 561etni Janez Maver iz Vrhka v občini Tržišče na Dolenjskem je nevarno obrezal vrat z britvijo 431etni vdovi Ani Jontez iz Vrhka. Nasilneža, ki je že bfl kaznovan radi požiga, eo zaprli, obreeaoo žensko pa so oddali v bolnico. .panska rdeča mili.nica. Bato, novl japonskl -ananji minlster. Orjaško trojico svinčnikov Je vldeti na letošnji razstavi v Leipzigu v Nemčiji. VrhpTid poveljnlk Ajmuis___ nadjonalnih <5et _ svojo družino.