llbaja ljfUSd dMÜJ Sunday* and Holiday* PROSVETA ■ * . * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uradniški In upravnllkl prostori 1687 South Lawndala Ava Ott*» of Publication »887 Borth Lawndala An leto-year xxxix Batter January M. IMS. at tha pol-jrfftow tha Act ot Conarwa of March a Ufl CHICAGO 23. ILL. TOREK. U. FEBRUARJA (FEB. 11). 1947 Suboerlptlon SS.00 Yoarly ÖTEV.—NUMBER 29 Acceptance for mailing at apodal rata of postag« provldod for ln aaction 1103. Act of Oct S, 1817, authorised on J una i. ISIS. Več tisoč angleških tovarn ustavilo obrat Vlada odredila znižanje porabe električne sile zaradi pomanjkanja premoga. Premier Attlee se posvetoval s člani kabineta o krizi Londonu 10. feb.—Več tisoč tovarn je moralo ustaviti obrat in zapreti vrata na podlagi drastične vladne odredbe, ki je bila izdana, ker je nastalo akutno pomanjkanje premoga. Kolesa v tovarnah so bile ustavljena o-polnoči. Skoro vse industrije so prizadete. Sodi se, da bo več milijonov delavcev začasno odslovljenih. Ustavitev obrata je težak udarec britski izvozni trgovini. Kritična situacija je označena za "industrijski Dunkirk." Poraba električne sile je bila znižana. Samo one industrije, ki se smatrajo za bistvene, bodo obratovale. Odjemalci ne bodo dobili električne sile od devetih dopoldne do dvanajste ure in ne od dveh do štirih popoldne. Milijoni ljudi bodo prezebali v hišah. Premier Attlee bo danes podal izjavo o kritični situaciji v parlamentu. Gotovo je, da bo tarča napadov s strani konservativcev in celo s strani labori-tov. Bivši premier Winston Churchill, vodja konservativne stranke, je naznanil, da bo predlagal, naj parlament izreče nezaupnico delavski vladi. Zaključek glede znižanja porabe električne sile je naznanil v parlamentu Emanuel Shinwell, minister za kurivo. Dejal je, da ni drugega je padlo spet deset palcev snega na zamrznjeno zemljo v več krajih. Anglijo je zajela največja kriza, politična in industrijska, po 19 mesecih delavske vlade. Člani vlade so obdolžili opozicijo, da skuša izkoristiti krizo v svoj prilog. Radlje, fara Velike Bloke, v izhoda, zaeno j>a je izrazil upa-l Araenki 30 ,et ¿Unica SDZ. Tu- nje, da se bo situacija izboljša la in da bodo tovarne čez nekaj dni obnovile obrat. Premier Attlee je sklical izredno sejo članov kabineta, na kateri so razpravljali o krizi. | Bolnišnice, transport in komunikacije niso prizadete v krizi. Nekatere restavracije bodo morale zapreti vrata. Trpljenje ljudi je povečal mraz. Včeraj Kampanja za zvišanje plač učiteljem Chicago, 10. feb. — Čikaške grupe so se odločile za kampanjo, da državna zbornica dovoli deset milijonov dolarjev za zvišanje plače učiteljem in učiteljicam v osnovnih šolah. Grupe so dobile oporo pri mestnem šolskem odboru. Delegacije bodo poslane v Springfield in predložile načrt zbornici. Pregled, ki je bil nedavno objavljen, kaže, da samo osem držav prispeva manj denarja za Šolstvo ko^ Illinois, ki je sedma najbogatejša država v Uniji, Domače vesti Poroka Chicago.—Dne 25. jan sta se poročila Louis Volk in Angeline Mozina, oba člana SNPJ. Zdaj se nahajata na potovanju v Mehiki. Srečno! Si zlomila nogo Lloydeil, Pa.—Dne 14. jan. je mrs. Mary Guzel, članica društva 60 SNPJ tn ABZ, tako nesrečno padla na ledu, da si je zlomila levo nogo v Členku. V bolnišnici Duluth, Minii. — V bolnišnici St. Mary sta vsled operacije Jakob Smukovich in Pete Devich, oba iz Hibbinga.—Zima je tukaj sibirska. Is Clevelanda Cleveland.—Po kratki bolezni je v Euclidu umrla Mary Hiti, rojena Drobnič, doma iz vasi Grčija odložila eksekucijo gerilcev Odločitev o obsegu preiskave Atene, Grčija, 10. feb.—Vlada je naznanila odložitev eksekuci-je enajstih gerilcev, ker še ni padla odločitev glede obsega preiskave posebne komisije Združenih narodov v Grčiji. Desničarski list Kathemrini poroča, da bo bili trije gerilci u-streljeni. Komisija je prišla v Grčijo v svrho preiskave obdoliitev, da Jugoslavija, Bolgarija in Albanija podžigajo civilno vojno. Komisija je bombardirana s peticijami, naj prepreči eksekucijo gerilcev. Komisija se je nedavno obrnila do varnostnega sveta Združenih narodov in vprašala za nova navodila. Grška vlada je zavzela stališče, da bi morali člani komisije študirati položaj na Balkanu, ne pa se vmešavati v grške notranje zadeve. A. A. Lavrišek, ruski reprezentant v komisiji, je dejal, da je dobil pismo od uslužbencev grškega ministrstva za zaloge s pritožbo, da jim je ministrstvo preprečilo predložitev peticije komisiji. Pismo trdi, da je bilo več uslužbencev aretiranih. Skoro vse peticije, poslane komisiji, naglašajo, da je grška vlada odgovorna za nepokoj v deželi. Ona skuša zatreti opozicijo s pomočjo svoje in britske oborožene sile. kaj zapušča moža, dva sinova, dve hčeri (eno poročeno) in več sorodnikov. — Po poldrugoletni bolezni je umrl Steve Bogadek, star 52 let, rodom Hrvat, v Ameriki od 1908, član SBZ. Tukaj zapušča ženo, tri poročene hčere in vnuke, v Pittsburghu pa brata.—Vsled srčne kapi je naglo umrl Frank Zigman, star 73 let, doma iz St. Petra na Krasu, v Ameriki od 1902, član SDZ. Bolehal je zadnjih 15 let. Tukaj zapušča ženo in dva sinova, v starem kraju brata, v Braziliji pa sestro. Prva slovenska sdravnica Pittsburgh, Pa. — Dr. Joanne Pecman je nedavno odprla svoj urad na 4200 Butler st. Kolikor je znano, je ona prva slovenska zdravnica v tej deželi. Je hči družine Frank Pecman in poročena s Fredom Zbašnikom, ki je nečak Anton Zbašnika, gl. tajni ka ABZ. Zdravniške študije je izdelala v Penni, in sicer je leta 1936 prejela red Bachelor of Science na univerzi Pittsburgh, 1. AMERIKA IN VELIKA BRITANIJA DOBILI ODŠKODNINO OD NEMČUE Moakva, 10. feb.—Ruski ekonom D. Melnikov je dejal, da sta Amerika in Velika Britanija že dobili od Nemčije vojno odškodnino v vrednosti čez deset milijard dolarjev. Ta vsota prekaša "dškodnino, katero zahteva Rudija od Nemčije. Trditev vsebuje članek ruske a ekonoma, ki sta ga objavili publikacija Novi čaa in Pravda. 1'lasilo komunistične stranke. Melnikov je obdolžil zapadne Mle oviranja pošiljanja nemškega materiala v Rusijo in da ho ¿*jo te sile dobiti ključne pozi c>je v gospodarstvu zapadne N«mčije, da bo stalno odvisna f»d a ngl f »-ameriških monopolov Vsota deset milijard dolarjev ne vključuje nemškega, premoženja v takozvanih nevtralnih držav katerega so Američani in An K1**« zaplenili. General Lucius D. Clay, po »nožn ameriški vojaški govemer V Nemčiji, je dejal, da je trdi- tev ruskega ekonoma smešna m da ne zasluži komentarja.) Melnikov je naglasil v članku, "da sta Amerika in Velika Britanija blokirali pravične zahte ve držav, ki ao utrpele ogromno Škodo pod nemško okupacijo. To je kršenje dogovorov, skle njenih v Potsdamu. Znano je, da zahteva Sovjetake unije, da mora dobiti odškodnino deset milijard dolarjev, ne krije niti deaetine škode, katero je dežela utrpela zaradi invazije Hitlerj vih oboroženih sil."* Velika Britanija je dobila iz Nemčije v preteklem letu 300, 000 ton lesa in več milijonov ton premogs, kakor tudi skoro vse turbine, izdelsne v tovarnah kompanije S i e m i n s Shukket Amerika Je dobila material v vrednosti $26.200.000 in 95% to togrsfskih sperstov ter 170 ton zlata. Amerika. Velika Britanije, njeni dominioni In Francija ao dobile tudi pomike nemške mornarice s tonažo 470,000 ton. Kitajske čete v bliiini Dairena Peipingv Kitajska, 10. feb.— Neodvisni list Jih Pao poroča, da so kitajske vladne čete na podlagi z Rusi sklenjenega dogovora zasedle pozicije v krajih, ki so oddaljeni štiri milje od Dairena, mandžurske luke. Prej so kitajske čete držale pozicije na ozemlju, ki leži 45 milj severovzhodno od Dairena. 1940 zdravniško diplomo v Women's Medical Collegu v Phila delphiji. Naslednje leto je služila kot "interne" v bolnišnici West Penn v Pittsburghu, nakar je nastopila službo v bolnišnici Magee (Pittsburgh), kjer zdaj poučuje študente v zdravljenju ženskih bolezni in tudi sama še nadaljuje študije v kirurgiji. Iz tega je razvidno, da je. nova zdravnica zelo nadarjena. Čestitke! SPOPAD MED 2idi IN BRITSKI-MI MORNARJI Vojaki ogradili glavni del pristanišč nega mesta ODGOVOR NA BRIT-SKI ULTIMAT Haifa, Palestina, 10. feb.—Toča steklenic, železnih drogov in drugih predmetov je padala na britske mornarje, ko so splezali na parnik Negeb, ki je pripeljal okrog 620 židovskih beguncev v to palestinsko luko. Mornarji so potem začeli metati plinske bombe med begunce in oddali nekaj strelov v zrak. Begunci so bili premagani v spopadu z mornarji. Ti so potem odvedli begunce na britsko transportno ladjo, ki je odrinila proti otoku Cipru. Britske čete so'ogradile glavni del Haife po spopadu. Histerija je nastala ne samo med Židi, temveč tudi med mornarji. Več Židov je bilo pretepenih, ker so se upirali. Parnik Negeb je bil prej italijanska posest in se je imenoval Merica. V Haifo je dospel iz francoske luke Le Havre. Skoro vsi potniki so bili mladi ljudje, med temi več žensk in deklet. Poskus židovskih beguncev, ki so upali, da se bodo izkrcali v Palestini, se je izjalovil. Ge neral Alan Cunningham, britski vrhovni komisar, je dejal, da bo le toliko Židov dobilo dovoljenje za prihod v Palestino kot določa kvota. Uradniki židovskih organizacij v Palestini še niso odgovorili na ultimat z zahtevo, da morajo kooperirati z britskimi avtoritetami pri zatiranju terorističnih krup. Pričakuje se, da bodo danes odgovorili na ultimat. Do spopada med Židi in britskimi četami je prišlo v Natha-nji, mestu med Haifo in Tel Avivom. Več Židov in vojakov je bilo ranjenih. Letalska nesreča na Kitajskem NanVing, Kitajska, 10. feb.— Enajst ljudi je izgubilo življe nje, tri pa so bile ranjene, ko Je transportno letalo treščilo na tla in se razbilo. Nesreča se Je pripetila v bližini Čungkinga. Študija razvoja atomske energije Komisija navezala stike s kompanijami Waahington. D. C.. 10. feb.— Civilna komisija za atomsko energijo, kateri nečeluje David E. Lilienthal, je*navezalu stike z vodilnimi javnonapravnimi kom-panijimi v deželi v svrho Študije eventualnega razvoja produkcije sile iz atomske energije. Komisija ni razkrila detajlev načrtov, doznava pa se, da predvidevajo prenos električne sile s pomočjo atomske energije. Razvoj se bo vršil pod nadzorstvom in kontrolo federulne vlado. Pričakuje se, da bo zadevno naznanilo kmalu objavljeno v Washingtonu. Sledilo bo posvetovanju med reprezentanti javnonapravnih kompanij in člani komisije. Prvi laboratorij bo ustanovljen v mestu Schenectady, N. Y., kjer ima tovarne General Electric Co. Komisija je objavila poročilo z naznanilom, da so v teku diskuzije in pogajanja med njo in kompanijami. Poročilo dostavlja, da se delo in raziskave nadaljujejo. Namen je izboljšanje atomskega orožja. S komisijo sodelujejo geologi, ki so v službi federalne vlade. Nemški industrijci pred ameriškim sodiščem Obravnava se bo kmalu pričela v Nuernbergu. Priprave za obrambo obtožencev Britski general zavrnil ruske obdoliitve Berlin, 10. feb —General Brian H. Robertson, pomožni britski govemer za Nemčijo, je zavrnil ruske obdolžitve, da britske in ameriške avtoritete kršijo dogovore glede plačevat\ja repara čl j. Obdolžitve Je Izrekel maršal Vasilij Sokolovski, član za vezniške komisije za kontrolo Nemčije. Robertson je izrszil dvom v uspeh konference zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo pričela v Moskvi 10. mar ca. Ameriški častnik pred sodiščem Berlin, 10. feb.—Stotnik Nor man T. Byrne, iz Hollywooda, Cal., se mora zagovarjati pred ameriškim vojaškim sodiščem na obtožbo, da si je prilastil dve sliki velike vrednosti ln mnogo drugih nemSkih umetnin. On je bil član divizije za umetnine a meriške vojaške vlade v Berli nu. Pred sodiščem Je izjavil, da ni kriv. Berlin. 10. feb.—Nemški industrijci, ki bodo kmalu postavljeni pred ameriško sodišče kot vojni zločinci, ker so pomagali Hitlerju pri zgradnji vojne ma-Šine, bodo imeli oporo pri zagovornikih. Ti bodo argumentirali, da sta Velika Britaniju in Amerika vedeli, da se Nemčiju oborožuje in da stu ji celo pomagali v veri, da bo napadla Rusijo. Oboroževanje za agresivno vojno se zdaj tolmači kot zarota proti človeštvu. Obravnava se bo vršila v Nuernbergu. Ameriku bo sodnik in tožitelj na tej obravnavi. Velika Britanija, Rusiia in Francija ne bodo delile odgovornosti z Ameriko. Mednarodni tribunal, ki je obsodil naciste v smrt na obravnavi v Nuernbergu, so tvorili reprezentanti štirih velesil. Ruski tožitelj je takrat odprto izjavil, da je namen obravnave kaznovanje nacistov, ne pa zadeva krivde ali nedolžnosti tožiteljev. Obtoženi industrijci bodo potisnili ameriškega tožitelja v zadrego z argumenti, da ao tudi ameriški induatrijci preuredili tovarne za vojno produkcijo, ko Amerika Še nI bila v vojni, Tovarne so izdelovale tanke, topo- Odbor mornarskih unij razpuščen Curran resigniral kot načelnik New York. 10. feb.—Razpust odbora mornarskih unij, ki je bil ustanovljen v maju preteklega leta, je bil naznanjen. Odbor so tvorili reprezentanti šestih unij Kongresa industrijskih organizacij. Boril se je proti organizaciji laatnikov parnikov. V izjavi članov odbora, ki naznanja razpust, Je rečeno, da Je reaignacija Josepha Currunu kot načelnika, narekovalu odločitev. Curran je predsednik Splošne mornamke unije. Jzjava Je bila objavljena po konferenci članov odbora. Podpisali sii Jo Harry Bridges, predsednik unije prlstanlščnlh in skladiščnih delavcev; Joaeph ve, letala in drugo orožje dve leti pred japonskim napadom na Pearl Harbor. Induatrijci so obtoženi, da so u posilil v svojih tovarnah tuje delavce, ki so bili v bistvu sužnji. Zdaj se izgovarjajo, da so se morali pokoriti ukazom nacijske vlade, ki je imela vso oblast. Precedent xa obravnavo proti nemškim induatrljcem je bil u-stvarjen pred začetkom proceaa proti vodilnim nacistom v Nuernbergu. Schuschnigg dospel v New York Zadnji kancelar neodvisne Avstrije i New York, 10. fob.—Dr. Kurt von Schuschnigg, zadnji kance-lar neodvisne Avstrije, je prišel v New York s svojo Ženo. Izjavil je, da je pripravljen rss-kriti detajle svoje kapitulacije pred Hitlerjem in pomagati pri prerojenju svoje domovine, Is katere je bil izgnan. Dejal je, da je kapituliral pred Hitlerjem, ker ni bilo druge alternative. "Hitler je Imel tri tisoč bombnikov, Jas pa tri,'1 je "Od 1. 1028 do 1. 1940 z menoj kot i dostavil, so postopali psom." Schuschnigg bo imel predavanja v ameriških mestih. Osvobojen je bil v aprilu 1, 1945. Pojasnil Je, da se ni vrnil v Avstrijo po osvoboditvi, ker ae bi po-vratek lahko smatral za politično potezo, ki bi morda povzročila nepokoj. Schuschnigg je zanikal poročilo, da mu je Rusija preprečila povratek v Avstrijo, zaeno pu je naglasil, da nima političnih ambicij. Helly, predsednik unije komunikacijskih delavcev, in Ferdinand Smlth, tajnik Splošne mornarske unije. Smlth Je vodilni nasprotnik Currana v no-tranli borbi za kontrolo unije. Razpust odbora morejo odobriti člani prizadetih unij. Curran je pozdravil odločitev. PROTIAMERßKE DEMONSTRACIJE IN IZGREDI V ŠANGHAJU Tttp «tZt Is ene "free on ter priimka" atlokalnice v drugo ftangha), 10. feb.—Reana eko nomsks kriza Je sprožila proti-J ameriške demonstrscije, ki so se razvile v izgrede. Sledila je'na j poved, da bo vlada generaliaima Kalšeka kmalu reorganizirana.1 Kalšek je naznanil petletni eko nomski načrt,člgar značilnosti še niso rszkrite. Demonstracije so organizirali uslužbenci kitajskih veletrgovin v zvezi s kampanjo bojkotlranja ameriškega uvoza. Narnen boj-kotiranja Je rešitev kitajskih in dustrlj pred bankrotom. Kuo MoJo, prominentni levi čarak) pisatelj, ki Je lani ob>akal Moakvo ln bil sprejel z veliki mi čaatmi, je bil na/nanjen kot glavni govornik. Shod se Je ko maj pričel, ko je neki moški, čl «ar identiteta ni bil« ugotovljena, dal signal za izgrede. MoJo in drugI, ki ao imeli nastopiti kot govorniki, ao pobegnili v te ku zmešnjave. Najmanj deart oa*b Je bilo ranjenih, Opazovalci smatrajo demonstracije za znamenje naraščajo ¿ega nepokoja na Kitajskem. Ekonomski položaj Je kritičen Draginja sUlno narašča, dočim vrednost denarne enote pada. Kampanja bojkotiranja ameriškega blaga Je posledica akcije Kaišekov« vlade glede subvenci- ranja ISVSSS Akcija je bila naznanjena zadnjo sredo in vrednost kitajskega dolarja Je takoj padla. Ameri ški dolar predatavlja vrednost 6,700 kltajakih dolarjev. Akcija Je takoj dobila odmev na črnih borzah, na katerih se Je dobilo 11,000 kitsjsklh dolarjev za eden ameriški dolar. * Kritika ameriških *\o*ractj na Arktika Moakva, 10 feb,—Ivvastja, gla silo sovjetake vlade, ao krftlzira-la amerišk«* operacije na Arkti-ku in naglaalla, da niao v interesu miru. Reakcija v Ameriki ae tega dejstva zaveda, toda zavrto skuša prikriti avoje namene« pred ljudatvom. Amerika je storila korake za ojačanje bas v lalandijl ln Greenlandlji v upe-J nju, da bo dobila dominantni položaj v aevernem delu Atlantika To je Želja ameriških lm-' prrtallatičnih krogov ln reek-sftie. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNINA SLOVENCE NARODNE PODPORNI JEDNOTE Or«u ol ««d iruoiubad by Sloeono Jlaltoaal m Zdrviono drtave (laven CMcofJ bi aa loto. S3.00 m pol tet«. 11.50 m telrt lota; aa Chicago la okolico Coofc Co.. 17.50 ta calo loto. &J.7S aa pol lota; aa inoaemstro M JO Subccrlptlon raloat for tha United Statoa (excopi Chicago) aad Cañada M.00 por feo*, Chicago aad Cook Couniy 9TJ0 pav toraign countnet M JO por yoar. Cona oglato* po dogororu,—Rokopisi doplaoe in člankov ■# «a era¿aJo. Rokopial lilorarno eteblne (črtico, povoetL u*mo. poand Ud.) m t r na jo poáUJatalJu lo v »lučaju, «o Jo priloftU Advertían* rato» 00 agr—mont Man ut C lip ü of «ad unaollcitod articlot will not bo returned. Other manutcrlpit. •uch aa dorm. piar*, poo ou. etc., «rill ho roturnod to tender only v bon accompanicd by aoif- Mati o v na rao, kar Una «tik a liatoaai PROSVETA 2S57-M So. Lawndaia Ara, Chicago 3$, Illinois ítoAclbm, Izganjanje "Belcebuba" V tako prostrani deželi kot je Amerika, kjer se v velikem "kotlu" pod imenom "melting pot" pretvarja in presnavljajo ljudje kakšnih 50 narodnosti v heterogeni narod, kjer so v boju s Satanom ntjrazlične verske sekte od totalitarske Cerkve do skakačev in "fvetih valjačev", se marsikaj dogaja. Tudi raznih majhnih "izmov" ne manjka, toda se zaman zaganjajo v veliki "izem", ki zadnja leta jadra radi lepšega pod firmo "free enterprise". Med temi "izmi" slišimo zadnje čase največ o — "kooomuniz-mu", katerega zdaj na vseh koncih in krajih preganjajo kot sc sveti derviši, z misijonarji in Billy Sundyjem vred včasih prega njali r- "Belcebuba". Slednjega sicer še vedno napletajo, kajt) ljudi, male in velike otroke je treba z nečem strašiti. V prejšnjih Časih so jih strašili s copernicami, ne samo s hudičem v najrazličnejši podobi in obleki, danes pa je treba ljudi strsšiti tudi z bolj modernim strašilom, s komunističnim bavbavom. Za politične der Više, ognjevite pripadnike "free enterprizerstva" je ta bavbav prav tako potreben kot je verskim dervišem Belcebub z rogovi in repom in ognjenim jezikom. Vse to sicer ni nič novega. Strašenje z raznimi političnimi bav-bavi in hudiči je tudi v deželi medu in mleka staro kot je staro Republika sama. To strašenje se je porodilo že ob rojstvu Re publike. V očeh pristašev angleškega kralja Jurija V. je beseda "republika" Imela isti pomen kot ga ima danes beseda "komunizem" pri pristaših "free enterprizerstva". Konservativnim elemen toni je nekoč tudi beseda "republika" pognala kri v glavo in po stsvila lase pokonci, da niti spati niso mogli. * Po veliki frsneoski revoluciji se je republikanskemu strašilu pridružil "jakobinizem", s katerim so pričeli klestiti jeffersonov-če, katerim so tudi nasadili rogove in repe in ognjene jezike, v roke pa potisnili peklenske vile. Ko se je ta strah izrabil, kakor se prej ali slej izrabi vsak bavbav, so mu v krajših ali daljših presledkih sledili drugi z večjo ali manjšo intenzivnostjo. Jeffer-sonskemu bavbavu je na primer sledil bavbav Fanny Wrightove —prve delavske agitatorice in reformistke v tej deželi. "Fanny-wrightovce" so obdolžili strašnega greha, da hočejo — "divide up", tudi kravo razkosati na enake dele ter jih razdati med "le nuhe" in pridaniče. Potem so prišle sufražetke in v deželi je nastal nov bavbav. Prüll so razni "anarhisti" in socialisti in prekucuhi in približno skozi pol stoletje pred prvo svetovno vojno je v deželi kar mrgolelo rsznlh «Mitičnih strahov. Najbolj se je razširil in vkoreninil strsh pred socializmom, ki je postsl Belcebub št. 1. Ts strsh Je postal pravi polip, ki je kazal svoje rogove in dolge kremplje na vse strani. Ena teh rok so bili "čikaški anarhisti", katere so po znsnih haymarkctskih krvavih kravalih, insceniranih po provo-katorjih in tajnih agentih, spravili na vešala. Ampak za njimi so prišli strašni "IWW-isti" in pri rokah je bil nov bavbav, tesno povezan s socialističnim strahom. Prišla je velika ruska revolucija in v buržvaznem svetu porodila nov strsh. Ker je ta strah kmalu zrasel do neba in preko vsega sveta, je seveda zasenčil svojega prednika, socislističnegs bavbava, ki se je umaknil v zadnjo klop. Slednjega politični derviši danes le po "potrebi" pokličejo v ospredje, na splošno pa imajo na verigi "kooomunističnega" bavbava. * Ta bavbav je po vojni "proti fašizmu" postal tako priljubljen, da z njim politični in verski derviši konfrontirajo vsakega, ki je drugačnečga mišljenja kot so oni, tudi one pristaše "reformiranega" kapitalizma, ki ne prisegajo na vse evangelije monopolistlč-negs "free enterprlzerstvs". Tsko so zadnje dni pestili pred kongresnim odsekom Davida Ltlicnthala, ki ga jc predsednik Truman pred par meseci postavil na čelo zvezne atomske komisije. Nanj se Je spravil senator Mc-Kellar iz Tennesseeja. ker je po njegovem mišljenju Lilienthal najnevarnejši "komunist" v deželi. McKcllar sicer ni član atomskega kongresnegs odseka obeh zbornic, vendar pa je dobil posebni privilegij, da je lahko svobodno pestil tega "boljŠevika" skoti več dni, kakor tudi njegove kolege. Senator McKcllar Je jezen na Lilienthala, ki mu kot načelnik TVA (Tennessee Valley Authority) ni hotel napraviti to uslugo, da bi bil pri tem velikem jsvncm podjetju nastavljal politične služboiskalce — ljudi, ksten bi bil rad potisnil v službo McKellsr. ki si je hotel s tem še bolj ojačati svojo politično mašino. Ker Lilienthal ni o tem hotel nič slišati, kakor tudi ne njegov asistent Gordon Clapp, katerega je Ti uman postavil na njegovo mesto kot načelnika TVA, se Je koritarskemu senatorju smrtno zameril. Ns vse načine jc skušal obema, Lilionthalu In Clappu, posebno ps prvemu, obesiti komunistični pečat — vse zato. da prepreči senat no potrditev obeh na nove pozicije. Poslužll so je vseh sredstev In jims očital tudi to, da sta dopuščala "free love" med ualužbencl in seveda dsjala zaščito tudi komunistom. Kar se tiče slednjih, Je kongresna preiskava pred nekaj leti res našla trt komuniste mer 18,000 delavci TVA Seveda so takoj izginili. Na Lilienthala je tudt metal refl*kcijo, da je "furner", ker so bili njegovi starši rojeni na Češkem * Stvar Je seveda komična, obenem pa tudi tragična — tragična namreč vsled tega. ker naša toliko opevana politična demokra dja dovoljuje, da Jo obmetavalo z blatom razni MrKellarJl. Tal madci. Rilboti, Hearst! In podobni. Ker na primer v novi Jugoslaviji kaj takega ni mogoče, zato pravijo, da Je tam strašna "komunistična diktatura**. Kar se Lilienthala tiče, ima dežela v nJem človeka, na katerega Je lahko ponosna. Pri vodstvu TVA se Je mož lrkszal izredno sposobne^;« povsem poštene«« in rnačajnega, ns vsej črti demo krstično usmerjenega in intelektualno tlaoč metrov nad raznimi McKellarji. Prav tako je v veliki meri tudi njegova zasluga za Kardinal poveličuje zločine* Greensburg, Pa. — Ni dolgo kar sem bral, da je kardinal Spellman pod vzel kampanjo za zbiranje vsote dveh milijonov dolarjev, da se sezida katoliška višja šola, ki bo nosila ime mu-cenika jugoslovanske justice, nadškofa Stepinca. Kakor znano je ta dika katoliške cerkve na Hrvatskem dobil 16 let ječe /m sodelovanje s krvnikom Pa-vcličem in njegovimi ustaši, kateri so premišljeno in sadistično pobili na stotisoče privržencev pravoslavne in židovske vere ter pristašev osvobodilne fronte in uničili in oplenili njih imovino. Ne le ds se je imenovani vi-«oki katoliški dostojanstvenik itrinjal s tem početjem, je celo pozival svojo ¡»odrejeno duhov-ičino in navduševal svoje vernice za uničenje sovražnikov sve-e katoliške vere, kakor sta on in pobojnik Pavelič nazivala te nesrečneže drugih ver in drugačnega naziranja. Želim in upam, da bodo v iaj krajšem Času zbrali tista dva milijona, ali še kaj več, ter zgra-iili nameravano stavbo s sliko ili soho in s slavnim Stepince-vem imenom! Zakaj to želim? Mi, ki smo dobro informirani vsej zadevi, ker imamo naj->žje sorodnike, ki nam odkritega srca odkrivajo vso prekleto hudobijo, ki se je tam dogajala pod krinko obrambe edino zve-ičavne cerkve, vemo, da ima Stepinac, vladika te cerkve, in-iirektno potoke neprecenljive človeške krvi na svoji vesti, ter ia je dobil prenizko kazen za ivoje podle grehe. To vedo tudi okrog svete sto-Ice v Rimu in to ve tudi kardinal Spellman ter vsaj vrhnja plast katoliške hierarhije v tej deželi. Vkljub temu oni, ki uče druge, da je laž greh, zavijajo resnico, zapeljujejo svoje vernike ter raznašajo gorostasno laž, da je Stepinac, ta brezsrčni zločinec, — mučenik protikatoliške Jugoslovanske justice. S to lažjo so začasno tudi dobro uspeli. Večina ameriške publike je na to nasedla, deloma, ker nimajo dovolj prilike za drugačne informacije, deloma ker se sploh ne zanimajo da bi se za podobne zadeve potrudili priti do resnice. Tudi ameriški Cisk je na njih strani, • ker je plačan od onega sloja, ki se isto-tako kot katoliški kler, boji za svoje privilegije! Resnici se pa ne more za vedno zatisniti oči. Tako bo tudi ta laž prišla enkrat na spregled. Da pa ne bodo mogli ti krogi takrat zopet zavijati resnice,—beseda in pisarenje se hitro pozabi — da niso poveličevali grešnika Stepinca, bo temu v dokaz imenovana katoliška šola. In ker kardinal Spellman hrepeni po papeški časti, upamo da bo kmalu sedel na sv. Petra tro-nu v Rimu. To bo tudi dokaz, da se tudi ljudje papeževega ko va lahko zmotijo, da ne razločijo resnice od laži, kadar jim to tako kaže in nese.' Vene. Palekh. Člani radijske skupine oddajajo program CIO po radljikem omrežju American Broadcaailng Co. Ta program CIO se oddala vsako sobolo popoldne ob 6:45 (vzhodni čas) in ba trajal 26 tednov. Da bi pa ta program ne puatil "slabih" posledic, mu takoj sledi program Ameriške podjetniške z voze. Program CIO je seveda delavski, program podjetniške svese pa proiidelavski. Tako Je tehtnica Pravice skrbno balanclranal Franc, Golob Marija, Stern Elizabeth, Klemenčič Alojz, Hereeg Slavko, Mayer Stefan, Žapkar Neža in Joseph, Grašak Frančiška, Malešič Märtin, Brivec Stanko, Potočnik Anton, Štimac Anton, Šinkovec Mary, Buko-witz Martin, Marolt Ana, Stoltz Mihael, Horvat Francis, Prstek Berta. Prosimo, če bi kdo vedel, kje se nahaja katera zgoraj navedenih oseb, ali pa če bi sama či-tala, naj sporoči na zgornji naslov, kakor tudi ime časopisa in daturti priobČitve. Jugoslovanski rdeči kril. Poizvedovanje Jugoslovanskega rdečega Inriia New York. N. Y.—Jugoslovsn-ski rdeči križ (745 rifth ave., soba 2006, New York 22, N. Y.) poizveduje za sledečimi rojaki in rojakinjami:. Sterlik Vcnccl, Jelinik Anton, Mohorič Ladislav, Svara Mary, Prosinec Marija, Pfeiffer Peter, Jellen Rudolf. Gnus Mihael, Člk Franc. Maver Ivana. Kocjan Andy. Jamnik John. Rehar Matija. Jalovec Mihael. Cvek Mir-ko, Tom in Jakob. Zadravec M* rtja. Bozičnlk John. Cur** Dra gotln, Ziherle Terezija. Struk lec Mary. Erceg John. L uscher Frank. Kracker Stefanie. Mirt Vinko. Smrekar Marija. Koman Ples za vdove in vdovci White Valley. Pa.—Zopet sc oglašam v naši Prosveti. Leto* bo minilo deset let, odkar je bi tu ustsnovljen Athletic Social Club. V ta klub spada večina tukajšnjih Slovencev. Klub ima dvorano, ki dobro napreduje, sedaj pa je kupil še 36 akrov zemlje, na kateri se bo naredilo športno igrišče in prostor za piknike. Ta klub prireja skoraj vsako soboto In nedeljo zabave in plese. Ker spada h klubu veliko vdovcev, je bilo sklenjeno, da se priredi zabavo za vdovce. Povabljene so tudi vdove iz,White Valleyja, Exporta in Delmonta, prav tako iz drugih .naselbin. To bo prva zabava za vdovce in vdove v tukajšnji okolici. Seveda, tudi plesali bomo, da se bo vse kadilo. Za ples bo igral Frankov trio. Ta zabava se bo vršila 22. marca, začetek ob osmih zvečer. Ob 11. uri bo nekaj plesov samo za vdove in vdovce. Vabimo rojake in rojakinje iz vseh naselbin. V odboru so: John Korče, predsednik, Alois Zupančič, blagajnik, Andrej Drenovič, nadzornik, podpisani pa tajnik. Jurij Prevlc. Prispevki za staro domovino Denver. Colo. — Lepa hvala vsem, ki ste se udeležili veselice, ki se je vršila 12. jan. v Slovenskem domu v prid otro ške bolnišnica v Sloveniji. Prav tako iskrena hvala onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da smo napravili $101.40 čistega dobička. Darovali so po $5: Louis Zemlsk m žena, Anthony Slavec in žena (Louisville), Victor Slavec in žena (Lafayette) in dve oaebi po $2. Torej sem poslal tajniku SANSa $120.40, Lepa hvala vsem pnspcvateljem! Lepa hvala Slovenskemu domu. ki nam je dal dvorano brezplačno, kakor tuch Josephu A. Težaku, ki Je zastonj natiskal plakate. Kdor bi želel še kaj darovati za ta plemenit namen, naj prinese denar Franku Okor-nin tajniku podružnice 5 0 SANSa, ali pa spodaj podpisa nemu. Za podružnico 50 SANSa: Anthony Jersln, predsednik. sijajni študij In poročilo o problemu atomsko energije. Sploh jc njegova raziskovalna komisija, ki je podala svoje pordčilo lansko pomlad, postavila temelje ameriškemu načrtu za svetovno kontrolo atomske energije V prvi vrsti je tudi njegova Zasluga, da Je TVA dobila tak svetovni sloves In postala model za demokratično upravo in funkcioniranje javnih industrij. In to je tisto, kar razni McKellarji smatrajo za — "k<»oomunizcm". Se o Barbičevem dopisa f/tt. OUve, IIL—Nahajamo se v predpustnem času, zato pa ni zameriti dopisniku iz metropole, ako ga v tem času malo polomi. Resnica pa je, da ga je zelo polomil v dopisu z dne 6. januarja t. 1. Bog mu grehe odpusti! On ni zadovoljen z novicami l stare domovine. Vse kaže, da k> ga okužile laži časopisa A. D., kajti tam je tista "domača kuhinja", katere si on tako želi. Tam bo lahko dobil točna pojas nila in jih bo lahko pogoltnil brez "svinjske izobrazbe". Ta grda žaljivka je njegova iznajdba in si jo lahko zapiše v njegov album. V drugem dopisu pa nam zopet priporoča preslico proti viso kemu krvnemu pritisku. Iz njegovih dopisov razvidimo, da nje mu tudi preslica ne pomiri vroče krvi. Kaj pa če bi poskusil še pekočih kopriv, katere so priporočale stare ženice tistim, ki so imeli prevročo kri. To naj velja za predpust in kratek čas. Andrew Maren. Iz urada "Big" Tonyja Oakland, CaL—Meseca avgu sta 1. 1. je društvo 594 SNPJ sklenilo, da daruje $25 iz društvene blagajne za otroško bolnišnico v Sloveniji, zaeno pa po oblastilo podpisanega, da nabira prostovoljne prispevke. Rezultat je bil slab, kajti nekateri so že prej darovali, nekateri pa ne bodo nikoli ničesar dali, kajti zanimajo se le zase. Dobro je, da imamo v Ameriki poleg nazadnjakov tudi napred-njake. Nekaterim se prav dobro godi pod zvezdnato zastavo, a očitno so pozabili od kod so prišli. V Oaklandu Je malo Slovencev in še ti so precej raztrešeni drug od drugega, tako da je težko vse obiskati. Hrvati in Dalmatine! pa Imajo svojo podružnico in so veliko prispevali za otroško bolnico. Torej darovali so sledeči: Društvo 594 SNPJ $25, Albert Hrast $10, Frank Čebuli $10, Anton Tomšič st. $6, Anton Samsa $5.25. Po $5 Max Arnšek, Louise Rifcl, Anna Štrumbel, Frank Gustlmeh. Tony Miller, ena oseba $1.50 in štiri po $1, skupaj $86 75. To vapto sem po ■lal tajniku SANSa Mirku Kuh lu, nakar mi je on poslal pobotnico za omenjeno vsoto. Lepa hvala vsem darovalcem! SM a J pa nekaj domačih tu> vi«. Ns božični dan smo bili zopet vel skupaj od naše druži ne. 19 po številu. To je lena zgodovina za našo družino. Ce bomo se kdaj vsi skupaj, je pa težko vprašanje. Bilo je res veliko veselje dne 25. decembra 1946. Božičnih kartic smo prejeli več kot kdaj prej, in sicer nič manj kot 282. Z našo mamo se vsem najlepše zahvaljujeva. Prejel sem tudi pismo od moje pol sestre Micke iz Dedenga dola. Na starega leta dan je preteklo 50 let, odkar sem zapustil rojstno hišo. To je bilo prvo pismo, ki sem ga prejel od nje. Med drugim piše, da je izgubila štiri sinove v zadnji vojni; kje so bili ubiti in pokopani, ne ve. Njena soseda ŠorebmikSfcs^nč-ka je tudi izgubila štiri sinove prav tako je izgubil štiri sinode Sklopov Tone iz iste vasi. Nje gov brat Tone je že mrtev in pogrešajo tudi pet sinov. To so žalostne novice iz moje rojstne vasi, zaeno pa velik udarec za vse matere. Nadalje mi piše sestra, da je bila tudi Višnja gora bombardirana, ne omenja pa, koliko je bilo škode. Mogoče so ubili tudi tistega polža, ki so ga imeli priklenjenega v Višnji gori. Pogorelo je tudi več vasi, med njimi Sela, Pristava in Spodnje Brezovo. Piše, da bi mi rada več pisala, a da ni sedaj čas za to. Zgleda, da so še vedno prestrašeni in se ne počutijo svo bodno. , Sestrama, Ančki in Micki, sem pisal obširno pismo in sem jima dejal, da se sedaj lahko počutijo svobodno, zaeno pa vprašal, naj mi sporočijo, aH so bih fantje pri partizanih ali belogardistih. Kadar bom prejel odgovor, bom poročal, seve, če bo kaj zanimivega. Čitali smo v časopisih in slišali po radiu, da je bila huda zima po vzhodu in drugod. Tudi v sončni Californiji je bilo hladno in topler je kazal zjutraj 40 nad pičlo, da nas je zeblo. Kako bi se šele tresli, če bi za toliko zlezel pod ničlo. Oni dan sem peljal našo mamo k zdravniku. Ona mora biti pod zdravniško oskrbo, ker ima sladkorno bolezen. Rekla mi je: "Pojdi še ti k zdravniku, da te bo preiskal." Ubogal sem jo in zdravnik je ugotovil, da moj "karborator" še dovolj dobro funkcionira, naročil pa mi je, da moram zgubiti 20 funtov na teži. Sedaj tehtam 221 funtov. Dejal sem mu, da ne bom mogel izgubiti na teži, ker imam tako dobro kuharico. Zaključujem in izkreno pozdravljam vse čitatelje Prosvete. Anton Tomšič. Časovni koment O letalskih nesrečah Rockwood, Pa. — Skoro po vsem svetu se dogajajo velike zračne nesreče, le iz Rusije ne slišimo o njih, dasiravno smo slišali, da so ruska letala tako slabo zgrajena, da ni varno potovati v njih. Baje so njihovi piloti tako slabi, da se sploh ne razumejo na različne varnostne instrumente, ki jih imajo ameriška letala. Kaj Je vzrok, da Imamo v Ameriki skoraj vsak dan kakšno zračno nesrečo, dasiravno imamo najboljše aeroplane? Da, v Ameriki izdelujemo vse najboljše, tudi atomske bombe! Jaz mislim, da se za vsem tem skriva hlasten pohlep po profi-tih. Poročila pravijo, da je Anglija preklicala vsa naročila za komercialna letala v Ameriki. Geslo kapitalističnega sistema je profit, čim večji profit, šele potem kvaliteta. Koliko ljudi izgubi življenja, na to se ne ozirajo, glavno je, da napravijo velik dobiček. Izdelovalci letal zvračajo krivdo za letalske nesreče na potniške letalske družbe, češ, da preveč obtežijo letala, zato je toliko nesreč zadnje čase. Ako je ta obdolžitev resnična, potem je tudi tukaj glavni vzrok čim večji profit. vse drugo pa jim je deveta hriba. Seve. krivdo sedaj zvračajo drug na drugega, resnice f>a nočejo priznati. 'Revni ljudje imamo vsaj eno zadoščenje, namreč v tem nismo prizadeti, ker si ne moremo privoščiti privilegirane transportafije. Frank Dormish. Milan Modvetek ar/i Slovenski narodni musej Pred kratkim smo čitali poro. čilo o Slovenskem narodnem muzeju v Clevelandu, ki ga J« podal njegov arhivar in ustano-vitelj Erazem Gorše. Poročaj je tudi o rezultatu na apel a podporo, ki ga je poslal na dru-š$va/ naših organizacij in posa-meznike. Odziv ni bil najbolj, ši, a tudi ne najslabši. Iz poro-čila se lahko sodi, da zanimanje za muzej raste, kar je razveseljivo za slehernega razumnega ameriškega Slovenca, ki mu je kaj do vsega tega, kar je ustvaril naš človek v tujini, v tem velikanskem ameriškem kotlu. Poročilo tudi pravi, da je pri-spevalo za to pomembno kultuT-no ustanovo 91 društev SNPJ in tri federacije; Ti prispevki so prišli v urad muzeja med 1. decembrom in 7. januarjem, nedvomno pa so prišli še po tem datumu, med njimi tudi prispevek društva Slavije 1 SNPJ. Ta izkaz priča, cla ima članstvo SNPJ velik smisel, razumevanje in srce za vsako stvar, ki je vredna podpore. Sicer je še veliko društev, ki so prošnjo vzela samo na znanje, toda mnoga nimajo sredstev, če pa se bodo njihove blagajne opomogle, bodo prispevala pa ob drugi priliki. Erazem Gorše se veliko trudi s to pomembno kulturno u-stanovo od vsega začetka. Človek mora imeti v sebi res veliko dealizma, navdušenja in dobre volje, da tako vztrajno izvršuje to nikdar izvršeno delo. Tudi direktoriju Slovenskega narodnega doma gre vse priznanje, ker je dal na razpolago prostore za muzej. To pomeni veliko, če pomislimo, da bi prejemal SND lep denar za stanarino za tiste prostore. Ko se je pričela akcija za Slovenski narodni muzej v Clevelandu, ni našla1 velikega odmeva. V Clevelandu je veliko društev, domov, kulturnih ustanov, za katere morajo skrbeti preprosti delavci-društveniki, in tako pade veliko dela na tiste, ki jim ni vseeno, ali naš narod zatone jutri ali pojutrišnjem, ali kulturno in gospodarsko napredujemo ali nazadujemo, ali smo mrtvi imigranti ali živi. Ti majhna skupina, ki je srce in glava vsega ustvarjanja na vseh področjih, nosi že tako pretežko breme, in tako se ni bilo čuditi tedaj, da je marsikateri društvenik zmajal z glavo in konštatiral sam pri sebi, da on pač ne bo mogel sodelovati k pri tej ustanovi, ko je že vpre-žen na vseh krajih in koncih. U tega sledi, da je Erazem Gorše ves čas ostal precej osamljen in se boril z vsakovrstnimi težavami in zaprekami, a obupal ni, temveč pridno delal in delal, U-ko da je do danes spravil skupaj že lepo število raznih zgodovinskih in kulturnih vrednot ter jih shranil v prostorih Slovenskega narodnega muzeja. Slovenski narodni muzej jc vreden podpore nas vseh, kajti njegova zbirka je vendar odraz, ogledalo vsega tistega, kar Jf naš naseljenec spravil skupaj, ustvarjal, gradil, ljubil, se žrtvoval in stremel — muzej je fotografija našega življenja v tuji«- Da pa bo ta slika čim cistejU popolnejša in pestrejša, je Potrebno, da podpiramo Slo ven* narodni muzej in mu tudi izročimo razne predmete, ki im«0 zgodovinski pomen. Muzeju Je izročil že veli* zgodovinskih predmetov poznani Matija Pogorele, ksten * bavi s tem že mnogo let inij*1 ko rešil marsikatero vtedno» naši zgodovini. Prepru »n da bo Pogorele prej ah ikJfT čil Slovenskemu narodne«» muzeju vse zgodovinske P^ mete, Id Se tičejo Slovencev Zgodovina ameriških S^ cev Je skromna, vendar p« ** mtva in pestra, prepletena »F naštvom in trpljenjem naseljenca, ki se je znašel trden terenu v prostran 1 in pridno oral ledino (Dalje aa l TnRKK. 11. FEBRUARJA 1947 PROSVITA Razgledi po stari domovini Od našega dopisnika iz Ljubljane (Zakasnelo) politični pregled Vsealovaitski kongres v Beogradu Ne samo za slovanske narode, temveč za vse svobodoljubne in demokratične narode je pomenil vseslovanski kongres v Beogradu, ki se je vršil v prvo poli-Vici decembra, trdno predstražo miru in svetovne demokracije. Veličastnega kongresa se je udeležilo 96 delegatov iz Sovjetske zveze, Čehoslovaške, Poljske, Bolgarije in Jugoslavije. S posvetovalnim glasom se je udeležilo še 9 zastopnikov Slovanov iz Kanade, U. S. A., iz Južne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. Zastopanih )• bilo 12 slovanskih narodov: Rusi. Ukrajinci. Belorusi. Poljski. Čehi, Slovaki. Bolgar}. Srbi. Hrvati, Slovenci Črnogorci in Makedonci. Na kongresu so bili podani' Številni referati organizacijskega, znanstvenega ter kulturno-prosvetnega značaja. Govorili so zastppniki vseh slovanskih narodov in iz njihovih govorov je plamtela goreča želja in stremljenje, da morajo slovanski narodi uresničili trsjni mir in sodelovanje med, narodi. Slovanski narodi so imeli v svoji zgodovini burno preteklost. Zgodovina beleži vse polno podvigov, heiojstva in velikih dejanj na vseh poljih udej-stvovanja. Ogromne žrtve so dajali slovanski narodi v preteklosti za očuvanje svoje svobode. Bili so neporušen steber tako-zvane bele civilizacije proti navalom Obrov, Hunov, Tatarov, Mongolov in Turkov. Danes ugotavljamo z velikim zadovoljstvom, da so se slovanski narodi mnogo naučili in se okoristili z grenkimi iskustvi davne in bližnje preteklosti. Vseslovenska solidarnost se danes manifestira med nami in ta solidarnost je najmočnejše jamstvo za bodoči razvoj in veličino vseh slovanskih narodov. Za slovanske narode se je začelo novo obdobje, doba neodvisnega življenja, gospodarskega, kulturnega in političnega ter miroljubnega razvoja. Vezi med nami niso samo kulturne, one so socijalne, gospodarske, politične. Prijateljstvo slovanskih narodov z veliko Sovjetsko zvezo, zaupanje v njeno moč in razvoj pa daje vsem najglobjo vero v trajnost vseh pridobitev, ki so si jih naši narodi priborili v teku zgodovine ter zadnje velike domovinske vojne. Preprosti ljudje so tudi v tej vojni nosili glavno breme. Ti delovni ljudje so združili okoli sebe napredne in demokratične sile in te sile hočejo mir, svoboden razvoj, neodvisnost in blaginjo vseh narodov. Kljub tem velikim silam, kljub njihovim velikim naporom za obrambo miru in demokracije, pa obstojajo v svetu še danes nepo-mirljive temne sile, sovrsine miru, z imperialističnimi načrti, ki hočejo ubraniti interese vladajočih kapitalističnih razredov, ki bi rade pahnile svet v novo vojno, a še večjo množično morijo. Mnogi reakcionarni krogi za-padnega sveta ovirajo še danes / vsemi mogočimi sredstvi obnovo slovanskih držav. Prav posebno pa se upirajo narodnostnemu združenja slovanskih na todov. "Kaj more biti bolj krivično kot borba, ki jo vodijo in so jo vodili predstavniki neka ter h dežel proti priključitvi stoletnih slovanskih dežel k jugoslovanski republiki," je izjavil na kongresu vodja sovjetske de leuacije Gundorov. Slovanski narodi se ne morejo pomiriti : dejstvom, da bi naj Slovani ju «"slovanske republike ostsli ločeni od svoje domovine. Slovs n se bodo z vsemi dovoljenimi »redstvi borili za popolno *dru šitee vseh Slovsnov. Zmsga združenih narodov nad fašističnimi deželami Je nsjveč-f*>mena za nadaljm razvoj napredne demokracije. Demo kratične sile se uvrtjavljejo \ «vetu n se tudi krepe. Slovsn »ki narodi pe, ki so odvrgli od Ob priliki ssdnje seje eksekutive ADF. ki Je sborovala v Miaml Ju. Fla.. in pozvala CIO na organako združitev, so se dali allkatl tudi ti unijaki "free enterprizerji." Od leve na desno so: George Meany. tajnik-blagajnlk ADF. "B!g Bili" Hutcheson. predaednik karpenterjev tn sagrlsen republikanec, ter WlUUm Green. pred sednik ADF. Po»Sg te "velike trojice" sta v sdruiltvenem odboru tudi John Lewis. voditelj majnarjev in Dan Tobln. predsednik vozniške unije, obe "free enterprlaerje." sebe spone socijalnega in političnega suženjstva, gospodarske odvisnosti mednarodnega kapitalizma, stoje kot predstraza borcev za mir in demokracijo v svetu. Zakaj slovanski narodi so sposobni voditi z drugimi mednarodnimi protifašističnimi, naprednimi in ljudskimi organizacijami borbo proti ostankom fašizma in proti hujskačem nove vojne. Proti nam ,se borijo mednarodni reakcionarji s poplavo laži in klevet. In kadar govore o nas, namigujejo na veliko "ie-lesno zaveso v Vshodni Evropi". Te ssvsse ne postavljsjo slovanski narodi, ker to ne uetrt-sa našim osnovnim interesom. Mi vemo. da ae na Zapadu tudi bore ss demokracijo in proti fašizmu ter vsem njegovim stsrim in novim oblikam, Zakaj naj bi ae slovanski narodi toči» s "še-lesno zaveso" od teh borcev sa demokracijo in boljši človeški red? "Žeiesno zaveso" hočejo postaviti Churchill in njemu podobni. da M naščuvali Zapad proti V shodu in da bi rešili svoje omajane poloiaje t* dobili ne Vshodu nasej tiste poslette. Id so Jih v tej domovinski vojni iagubHi. Ko rešujejo svoje omajane imperialistične položaje, * govore o svobodi govora in svobodi tiska ter namigujejo, da pri nas ni svobode. Naša svoboda je drugačna, kar fe v tej svobodi branjen interes delovnega človeka, v takozvani "zapadni svobodi govora tn tiska" pa so mogoče vsakršne laži in kleveta, v kateri uspavajo delovnega Človeka proti njegovim koristim. Delavcu trosijo pesek v oči in ga drše razcepljenega v strokovnih, kulturnih in političnih organizacijah. Ne marajo močnega in enotnega delavskega gi banja. Tako smo videli to politiko re-akcionarjev zlasti v Nemčiji. Medtem, ko so se delavci v co ni, ki je okupirana po Sovjetski zvezi, politično združili v enotno delavsko stranko, so nasprotno v coni, ki je okupirana po An-glo-Amprikancih, delavci še vedno politično razdetejni. Ti "zapadni" politiki hočejo tu oživiti staro nemško socijalno demokracijo, ki se je preživeU in vneto podpirajo starega Schu-macherja, ki se ni nikoli in se ne bo nikoli izrekel za enotnost delavskega razreda v boju za svoje praviče. Angleški list "Economist" je napisal v neki letošnji številki o delavskem gibanju zapadne Nemčije te le besede: "Socijalni demokrati so po svojih načelih in metodah bližji angleški miselnosti demo kracije kakor kdor koli drug. Po našem mnenju se mora nuditi odkrita podpora socijalno demokratski stranki v angleški o-kupacijski coni". V obrambo svojih kapitalističnih položajev se reakcijonarji pojačano naslanjajo na cerkev in reUgUo. V deželah, kjer je bil fašizem formalno strt, se na-s lan je jo na desničsrske klerikalne stranke in krepe "katoliško Internaciojnalo" ln je Vatikan Že potrdil 32 katoliških prvakov iz različnih dežel za kardinsle, da bi okrepil svoj vpliv v teh deželah. Ne samo ns Madžarskem, ali v Jugoslaviji, kjer so baje imenovali zsprtega zločin ca in sodelavca okupetorjev dr. Stepinca za kardinala, tudi v drugih državah so podobni pojavi krepitve cerkve zs obram-bo kapitalističnih položajev. Ponekod nastope tudi več sli manj odkrito podpirsnje Isšistlč nega gibanja. Najlepši primer so pred krst kim doživeli nsši primorski ro-jski. 25 let ao jim zažigsli slo venske knjige Mussolinijevi fs šisti. Zdaj so zažgali slovenske knjige in jih plenili—oglavje govori o Ljudski republiki Sloveniji, drugo poglavje o-bravnava ljudsko oblast, tretje osnovne pravice naroda, četrto poglavje citira družbenogospodarsko ureditev, peto govori < pravicah in dolžnostih državlja nov, Šesto govori o odnosu Slovenije do Jugoslavije, sedmo najvišjih organih slovenske državne oblasti, osmo o organih slovenske državne uprave, deva to o organih državne oblasti upravno-teritorijalnih enot, deseto poglavje o ljudskih sodi ščih, enajsto o javftem tožilstvu1 ter dvanajsto poglavje o odnosih med organi državne oblasti in organi državne uprave. III. del vsebuje prehodne in zaključne odredbe. USTAVA LRS JE V BlSTVtJ PODOBNA USTAVI FLRJ Slovensko delovno ljudstvo potrjuje v svoji ustavi velika načela kot samostojen in enako praven narod, ki je s pravico samoodločbe pristal na jugoslovansko državno zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi v smislu teoretičnih in praktičnih dognanj narodno svobodilne borbe. Naša ustava nima programskega značaja, kakor ga imajo n. pr. ustave zapadnih demokracij. V ustavi ni ničesar takega, kar bi naj bilo sli kar naj bo, ali stva rl, ki naj se urede tako ali tako. Naša ustsvs označuje samo dejansko stanje ter ugotavlja že izvršene spremembe nsšegs po HtiČnega in gospodarskega živ Ijenja. Radi tega je nsšs uata-va stvarni isrss resničnega polo-iala na SlovenakeA, izraz tiste stopnje, ki Je že dosežena v na Bem razvoju. S tem Je ustsvs postala močno orožje v rokah delovnega človeka ln obenem poroštvo za njegov progres. 'Če primerjamo ustavne borbe pri naa z deželami, kjer gospo darl Še izkorlščevalski gospodarski red, vidimo, da se v teh de želah Šele zbirajo nspredne sile z nsmenom, da si pribore tako ustavo, ki jim bo zajamčila človeka vredno življenje, zakaj proti tem silam progreaa stojijo nasproti sile kap talističmh interesov, ki se krčevito drže ob lasti zsto, da si ufrrsnijo avoj reakcionarni z ustavo zajsmčeni red. PH nss pa smo med ns rodno-osvobodilno borbo poruši h stari Izkorlščevalski red; z u stavo smo le ugotovili pridobi tve svoje domovinske vojne in si zagotovili rszvoj izključno v svojo korist, U) Je v interesu de-lovnegs človeka Časovni kom (NadaljrranJ« « t. atreet.) neseljenca še nI nI kdo prsvilno ocenil, s prišel bo čas. ko ae bo pisala zgodovina ameriških Slovencev in tedpj bo nudil Sloven ski narod* muzej veliko podatkov. po propadu Jugoslavije nobenih pomislekov več, kako bi zatrli Slovence na Koroškem. Hoteli so slovensko vprašanje hitro re šiti enkrat za vselej. Z Avstrijo vred je postala tudi Koroška del nemškega rajha marca meseca 1938. To po okupaciji Gorenjske po nemški vojski, ki Je sestajala v glavnem iz koroških mobilizirancev, se reče šovini stičnih Nemcev in nemčurjev ter seveda naravnih sovražnikov Slovencev, je pa tudi Gorenjska Mežiško dolino bila priključena h Koroški. Naloga za uniče nje slovenstva je postala še toliko bolj potrebna, da bi bila "enotna in nedeljiva" Koroška Čimbolj sposobna potujčiti tudi novo priključene slovenske predele. Maier-Kaibitsch je dobil naročilo, da tudi to priključeno ozemlje "napravi vse in popolnoma nemško". Smatral je, da je vojni čas najbolj primeren in pripraven za dosego tega name na. V spodnji dvorani Mikliče-vega hotela v Ljubljani je leta 1942 dvakrat predaval in razkla dal Nemcem svoje načrte. Ka ko so Nemci take cilje uresničevali z množičnim preseljeva njem, streljanjem in odvaža njem v koncentracijska taborišča, smo tudi v Ameriki že sli šali. Istih metod se je posluže val na Koroškem tudi Maier Kaibitsch in užival najvišjo dr žavno podporo in zaslombo. Ho tel je biti še bolj temeljit ln hi trejši, da bi tako prišel čimprej do cilja, za katerega so delali nemški šovinisti že desetletja ln desetletja, on sam pa vse svoje ¡življenje. Najbolj radikalno sredstvo za temeljito ln splošno uničenje ko roških Slovencev (vključivšl se veda tudi Gorenjce), naj bi bila popolna preeelitev vseh »loven cev, narodno zavednih ln nosa vodnih. Tukaj je važno pouds riti, ds so nemški potujčevalci slovenskega naroda narodno ne zavedne Slovence pritegnili na se le z namenom, da so jih iz-j rabljali za svoje podle načrte. Dobro so se zavedali, da vzlic njihove odvisnosti od nemških delodajalcev ti Korošci niso bili Nemci, pa če so se stokrat zapisali za Nemce. Irt zaradi te«u so nameravali tudi z njimi radikalno obračunati. Načrtno izseljevanje Slovencev so pričeli Nemci izvajati že spomladi 1942, ko se Je nemška vojns mašina pričela valiti proti vzhodu, na Kavkaz in Volgo. Le tisti, ki ne pozna stoletneRs nemškege potujčevsnjs ns Koroškem, bi Is h ko trdil, da so bi Is terorističns dejanjs Hitlsrje ve#a režime golš slučsjnost. Fsktično pa Je to bil le Izrsz kronične brezmejne mržnje do slovenskega nsroda na Koro-škem. Preganjanje Slovencev se je pričelo ie v republiki Av striji takoj po plebiscitu. Pre gonjenje in Izganjanje zavednih slovenskih ljudi se je izvajalo i ki starih pretskušenih metodah. Če se jih drugače niso moftli iz nebiti, so Jih prestavili v neslo venske krsje. Pregnsnih Je bilo okoli 400 delsvoev In obrtnikov, 25 duhovnikov In 130 drugih Izobražencev. Otroci so do tskrst še imeli dvojezično šolsko čitan ko, toda ker so Nemci hoteli, ds Slovenci izginejo s površine, so morali otroci te knjige prinesti v šolo, jih zmetati na grmado in gledati, kako so gorele pred nji hov i mi očmi. Latinice Je bila zamenjsns za gotico Od 193« nadalje so po koroških vaseh ustanavljali otroške vrtce (Kinder gsiten). • katerimi naj bi ae pospešila germsmzacija sloven skih otrok že v prvih letih živ Ijenja. Na Koroškem je ze v prej-tnjih letih od loče I o narodnost mh vprašanjih Heimetbund o movineka fronta), ki je Imel tako veliko moč, de so ga Sloven ei v grenkih besedah označevali ze "deželno vitU> trn slovensko ozemlje na Koroškem". V njem ao ae zbral» največji sovražniki slovenstva in so vodili boj proti slovenskemu narodu pred plebi scitom, ob plebiscitu in vsa leta pozneje. Za veltizdajalca so i-menovah vsakega, ki se je pri ljudskih štetjih prijavil za Slo venca. Po priključitvi v nemški rajh je Heimatbund ostal nacl stična organizacija tudi formalno. Pa tudi klerofašistični re žim Iielmatbunda ni bil glede ravnanja s Slovenci dosti boljši, se reče bil je še boljši v prega njanju Slovencev, kajti odpravil je še zadnje slovenske Izo bražence: 69 duhovnikov in 4fi laikov. Nova nacistična oblast se je namreč sporazumela tudi škofijskim ordlnariatom,—In kakor prej Iz šole, je moral se daj slovenski Jezik Iz cerkve. Slovenski duhovniki so bili Izgnani s svojih* mest, ki so Jih zasedli Nemci. Znani slovenski župnik Štefan Singer je zuradi mučenja umrl. Mnogi so morali že takrat v koncentracijska taborišča. Žup nika Poljanca so v ječi zastru pili; župnik Ivan Stare je bil pregnan na Gradiščansko. Pred sednik Slovenake prosvetne zve ze dr. Tlachler Je moral v Bre genz ob Bodenukem Jezeru. Nemci so zaplenili premoženje vseh 00 slovenskih prosvetnih društev, premično in nepremično premoženje Mohorjeve druž be v Celovcu, vsa premoženja 40 slovenskih hranilnic ln posojil nic ter vseh zadrug (s premoženjem Zadružne zveze vred). Ustavljen Je bil edini slovenski IfcljiioEOŠkt Slpvenec", ki so ga že v prejšnji dobi pregnali s Koroškega ln se Je moral zuteč v češko tiskarno na Dunaj. (Ko roški Slovenci »odaj Izdajajo na Dunaju že drugo leto "Sloven ski vestnik", čigur prve števil ke so dospele zadnji teden SANSov urad, Očlvidno Ja, da angleška vojaška uprava v Ce lovcu ne dovoljuje izdajanje slo venskega lista v slovenski Ko roški in so ae izdajatelji moral zateči v rusko cOno na Dunaju Na Koroškem še vedno izvajajo policijsko oblast bivši nemški nacisti, Maier Kaibitsch et Co. ki so zsmenjsli hitlerjanskl kiju kasti križ zu zavezniško koksr do in nadaljujejo z delom, ki so ga zapričeli pod Avstrijo ln vr šili pod tretjim rsjhom.) Priče lo se je naseljevsnje nemških kmetov, kupovanje slovenskih kmetij, bankrotirsnje itd. Naseljenci so bih večinoma prote stanti iz Prusije, ki jih Je pod plrala napoluradna Berlinska družba za naseljevsnje. Prvi izseljevalnl vihar je pri šel nsd koroške Slovence spo mladi 1942, ko so do Zob oboro žene gestapovske drhall planile nad mirne slovenske vasi od Djekš in Celovca pa dol do Ka ravsnk in od Pliberka v Podju ni do fimohorja na ZilJI. V ne kaj minutah so morali slovenski kmetje z otroci, ženami in starč ki in malenkostno prtljago zapu stiti svoje domove in zemljo, k so jo s svojimi dedi obdelovali že 1300 let. Več sto družin Je bilo odpeljanlh v nemška kon centracijska taborišča. Spričo "nezdravih" razmer na Koroš kem leta 1940 še ni bilo mogoče natančno ugotoviti točnega šte vila pregnancev. Zavezniška u prava na Koroškem ni šla Jugo slavij! na roko. Vendar je ob obletnici preselitve bilo «logna no, da je bik> med 14 in 15 apn lom izgnanih nad 273 slovenski družin. To «O bile predvsem družine iz Šmohorskega, beljaš kega, celovškega, veiikovtkcgji in wolfl>crfckega okraja, neka družin pa tudi iz šentviškega (Moatičf). Vso zemljo, vredno več milijonov predvojnih šilin gov, je oblast /aplemla. Po metodah je bile selitev Slovencev le policijske aretacija ljudi, ki ao baje biti dršsvi nevarni. , Po Cilju, ki ao ga rasle dovalt, pe je to bila le atrehn-valna potpss. ker so nacisti ho teli z aretacijo nejzavednejših £ in najuglednejših Slovencev spodmskniti tla ss kakršno koli revolucionarno gibanje med koroškimi Slovenci. Spomladi 1943 so se Nemci zopet pripravljali zs preseljevanje Slovencev. Ljudje pa so nestrpno čakali prilike, da s svojimi družinami pobegnejo v planine, kajti iz Celovca so prihajala poročila, da bodo izselili kar 50 tisoč koroških Slovencev »n to— v Ukrsjino. Po deželi sta med narodom zavladala strah in groza. Nenadoma je postalo vse tiho. Kaj se zgodilo? Sovjetske armade so dosegle nad Nemci e-no izmed najveličastnejših zmsg pri Stalingradu ln začele poditi lacistično zver proti njenemu brlogu-—nazaj, nazaj in vedno nazaj. Na Koroškem je zavladal strah, toda ne med Slovenci, temveč med celovško gospodo. Nemški poraz pri Stslingrs-du je pomenil hovo upanje ta koroške Slovence, nove skrbi za ijihove sovražnike. Malér-Kai-bltschev načrt zs preseljevsnjê e moral ostati v mitnici. In kaj e določsl ta načrt? Da ae vsi koroški Slovenci preselijo v pokrajino. Id loi! od iarkova ln aapadno od Rosiova, llovoncl s Gorenjsko pa Krim. Za vsako posamezno člno je bil že določen kraj, kamor naj bi bilo alovcnako prebivalstvo preseljeno. Ta načrt so potrdile tudi Izjava koroških vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojako ln ao se borili na vzhodni fronti Mad lai kovom ln Rosiovom ao vldé-i Že Izdelane in pripravljéne nove barake, na katerih ao bili napiai koroških krajev in občin. Podobne barake so opazili na Krimu, kjer ao noalle napise iz radovljiškega In Utijakega okraja. V te barake ao hoteli nacisti preseliti vse slovensko prebivalstvo Iz Koroške, Oorenjake n litijskega okraja. Pokrajini sami ao dali ima Nova Koroška — Neukarnten. Maler Kai-bitachev načrt Ja Izpodfetel, o-htal pa je neizpodbitna prlfta proti Nemčiji ln proti AvatirlJi o njuni akupnl nameri, da slovenski narod radikalno Iztrebita t etnično alovenakega ozemlja. Stalingrajska zmaga pa je št drugače posegla v uaodo slovanskega naroda. Čeprav ae je odigrala na tisoče milj daleč, 10 se njene posledice poznale tudi na Koroškem. Korošci aaml ao znali ceniti veličino aovjetakih zmag. Partizanako gibanje na Koroškem, ki je radi izseljevanja ln represallj bilo zastavlja no, je od tega 2saa dalje dobilo občutno večji in širši obaeg In je postajalo čedalje bolj borbeno. Korošci ao ae zavedaM, da Je njihova uaoda |mvezana t U-sodo ostalih Slovencev tn JufO Slovanov, katerim je Stalingrad viti nova upe in zsupsnje v zmago nsd stoletnim sovrstnikom vsegs slovanstva. Preprosti slovenski narod na Koroškem se Je šele v url pre leče iztrebitve zavedel, da njegov obstoj mogoč le v druž ostalih Slovencev, ostalih Jugo Slovanov, katerim vsem Je pel Prešeren pred sto leti— i: . . tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero In postave." Koroška Je bila dolga, dolpa leta operacijsko Izhodišče nemškega "pritiska ns Jsdrsnsko morje", «ermanizscljs Slovencev, vsakovrstnega nasilja Za It-se monarhiatične Avstrije vpre-šsnje nacionalne skupnosti Slovencev, razen Beneških Slovencev, sploh nI bilo vsžno vprašanje, kajti dsal rszdeljenl v Krsnjsko, Atsjersko, Koroiko, Goriško In Primorsko, js večina Slovencev upadala pod eno skupno državo. Te skupnostt pa del Korošcev ni znal prsvilno ce* ti, ko Je let s 1920 btlo treba to* hirati med Jugoslsvijo in Avstrijo. Te nezavednosti pa niso bili knvt sam» Korolel, temvei splošne tedanje razmere, O če mur sem že razpravljal v prvem delu Vprašanje alovensko Koroške. (fte pride.) PROSVBTA — IBM Zdenko Petersilka IVAN CANKAR Snoči se je dovršila tragedija v nali ulici, kakor se vrše neprestano, brez glasu in brez spomina. Prebledeval bi človek, Če bi se pred njegovimi očmi nastežaj odprlo to sivo, brezkončno zidovje. Nikjer drugod ne more biti tako globoko in silno hrepenenje v daljavo, preko obzorja, nikjer drugod tako velik strah pred sedanjostjo in tako otroški up v prihod-njost. Zato pač me je bil pahnil vihar v ta temni kraj . . . Zgodilo pa se je, kakor bom povrsti povedal. V zgodnjem času svojega pregnanstva sem slonel nekoč ob oknu in tedaj se je prikazala na ulici črna procesija; bližala se je počasi, s truičem, krikom in smehom. Sami otroci so bili; umazani, kričavi, gologlavi paglavci, ku-štrava, bosa dekleta; sredi kričeče, plešoče procesije pa se je zibal čuden par. Moški je bil zelo dolg in strshovito suh, od daleč je ozna-njeval jetiko in pijanost; na glavi je imel obnošen cilinder, nosil ga je postrani, visoko nad čelom; oblečen je bil v črno suknjo s Škripci; preohlapna in prekratka mu je bila, na hrbtu so se vile gube, iz rokavov pa so daleč molele gole, tenke, poraščene roke; tudi ozke, svetle hlsče so bile prekratke zanj in so se neprestano zatikale v čevlje; namesto srajce mu je visele izza telovnika umazana, zmečkana šmize-ta, okoli vratu pa je bila zavezana rdeča ruta, ki'se je bils premsknila, tako da je visela pentlja na ramo namesto na prsi. In ves, kakor je bil, je bil podoben diurnistu, ki so ga bili zaradi pijanosti pravkar zapodili iz sluibe. Samo obrsz njegov ni bil obraz pijanca po poklicu, tudi ne obraz čemernega, zaprašenega dlurni-Hta. Razodeval je, kakor je bil dolg in suh in bled, neizmerno dobrodušnost in neizmerno brezskrbnost. Drobne, zalite oči so gledale veselo, cukreno-sladko; upali jetični obraz je°bil ves kakor od solnčnih žarkov obllt. Ženska, ki ga je vodila pod pazduho, je bila veliko manjša od njega, segala mu je komaj do rame. Njen obraz je bil rdeč, zabuhel in jokav; brezskrbna dobrodušnost je ležala tudi na njenih debelih, v jok napetih ustnicah. Na glavi je imela zelo majhen okrogel slamnik, ki je visel postrsni ns kuštravi frizuri; svetla, obnošena bluza je bila z rdečim vinom polita, krilo je bilo blatno. Obadva sta bila pijana in sta se opotekala s tlaka na cesto, s ceste na tlak; ona se je trudila, da bi stopala pokonci ln usmerjeno, da bi gledala resno ln nsmirno; njega pa je opote-kanje očitno veselilo in zdelo se mi je, da je celo nalašč pretiraval. Visoko je vzdignil nogo, visoko zamahnil z golo levico, potegnil je žensko jsdrno s ceste proti zidu in se je za-smejsl nsglas. Okoli obeh se je vrtil neprestano droben, morda sedemleten deček, zelo spodobno oblečen, ves objoksn ln ihteč. Takrat sem se začudil njegovim velikim, globokim črnim očem, kakor jim še nisem bil videl enakih; obraz je bil tako droben in nežen, da so sijale oddaleč ssmo črne oči. "Petersilek in Petersilka!" so kričali otroci. Pijanec se je ozrl nsokoll ln je vzdignil dolgo roko. "Jez se ne pišem Petersilek, ljubi otroci, temveč Petersilka. Obadva se piševa Petersilka, jaz in moja žena, in nobeden od naju ni Petersilek. Kolikokrat sem vam že to razložil! Ampak kakšna je vaša vzgoja, ljubi otroci! Kaj nimate matere, ne očeta skrbnega? Spomin je treba negovati v zgodnji mladosti — povejte to svojim matergm in očetom skrbnim!" Ozrl se je v okna, ki so bila vsa nastežaj odprta, in je vzdignil roko še višje. "Ve matere tega mesta in vi očetje skrbni!" Odzdravil mu je glasen krohot, usul se je od oken na cesto kakor toča. Žena je bila razžaljena in je zaklicala z jokavim glasom: "Kaj se smejete? Rajši poslušajte pametno besedo!" Otroci so stali v kolobarju in so strmeli na pijanca z veselim pričakovanjem. "Zakaj bi se ne smejali, duša mila? Smeh je solnce življenja. Le smejte se, ljubi otroci; o-trok, ki se veselo smeje, nI hudoben. Glejte ve matere, tudi jaz imam sina, zlato dete, nedolžno in blago, kakor cvet na polju. Lep je njegov smeh ... kje si, Zdenko?" Deček je stal pred njim in se je tresel kakor v mrzlici; lica so bila mokra od solz, oči pa so bile čisto jasne, globoke ln tihe. "Kaj si jokal, Zdenko? Čemu pa si jokal?" . V resnični začudenosti je vzdignil pijanec obrvi, pogladil je sina po lepih laseh, nato je segel v žep. "Glej, Zdenko, desetica je. Kaj si boš kupil zanjo? Sediva, Zdenko, sedi poleg mene, zato, da se bova pogovarjala, kaj si boš kupil za to svetlo desetico." "Kam bi sedla, oče? Ne maram desetice." "Kam da bi sedla? Glej, koliko je prostora, kako velik je svet! Koj tja ob zid, tja v senco!" Nenadoma se je razlegel smeh in zmagoslaven krik za hrbtom pijanca. Petersilka se je ozrl z veselim obrazom. "Kaj pa ste uganili, otroci?" Žena je sklenila roke pred obrazom in je vzkliknila jokaje: "O brezbožniki, hudodelci!" Paglavec, ki se je smejal sredi ceste kuštrav ln bos, je bil privzdignil Petersilkove dolge škrlce ter jih pripel z iglo visoko na hrbet, tik pod umazani ovratnik. Pijanec se Je zasmejal ves srečen. "Zakaj pa odpenjaš, Anka? Naj Imajo otroci svoje veselje. Duhovit fant, lep talent, česa se ne domisli!" * Zdenko je gledal s črnimi, tihimi očmi in je iskal. Nato je šel počasi preko ceste, ves droben in slaboten, z umerjenimi koraki je šel, počasi, kakor truden. Nenadoma je planil proti kuštravemu dečku, planil mu je v lase in ga je zalučil na tla; pokleknil je nanj ln mu je bil v obraz z obema rokama. V prvem trenotku je utihnila vsa ulica v silnem začudenju, strahu podobnem. Nato pa so prihitele iz vež debele ženske, prihiteli so goloroki moški, otroci so planili na Zdenka in živa gruča drobnih teles se je valjala v prahu. Pijanec je stsl kakor omamljen, smehljal se je čudno in noge so se mu tresle. "Ljudje božji, kaj pojenjate! Ne greha, ljudje božji!" (Dalje prihodnjič.) dalje bolj gosto so to pesem spremljali suhi, treskajoči poki pušk. Kmalu so naši po višinah nadkrili švabe, čeprav so ti bili še enkrat tako številni. Začeli so se umikati v jarek tembolj naglo, čim več besnega kričanja je bilo od njih slišati. Končno se je ta gonja kakor plaz gnala doli proti Ribnici. Na njihovi strani je padlo 12 oficirjev in podčastnikov. Mi bi bili razen nekaj ranjencev brez izgub; a v zadnjem trenutku, ko so Nemci že divje beiali, je naš administrator Slavko preveč vneto drvel za njimi; tik pred njim se je vzel izza skale nek nemški podčastnik in naperil pištolo, kar je storil tudi Slavko ter sta se tako oba iz neposredne bližine smrtno zadela. Pri zasledovanju je padel tudi borec Branko iz Tržiča. Četa jima je uredila skrit grob ob žuboreči Ribnici ter jima izkazala poslednjo čast. Tam čakota, da jima osvoboje- TOREK, 11. FEBRUARJA ion na "Črna gora" pripravi dostoj-nejši poslednji počitek. Pozneje se je slišalo, da so Švabi, ki so pribežali v Borov-ljane, ▼ svoje opravičilo naše število neizmerno povečali. Med seboj pa so se žolčno prerekali, kdo da je zakrivil njih polo mijo. Nagnali smo jim tak strah, da se še po svoje mrtvece niso upali priti. Kmet Žerjav jih je moral prepeljati v Borovljane. Podobne praske so se vrstile vso zimo. Ob vsakem novem snegu pa so Švabi organizirali večje hajke, pred katerimi smo se morali umikati, dostikrat tudi črez Škrbino, 2000 m visoko za- V ^P >PHI rezo v Košuti, na "Gorenjsko" danes živi krepak slovenski t. j. na planine ob južnem po- rod, ki nam odpira mogočni po- pazili nad nami roj belih večjih in manjših jeklenih ptičev. Nekateri so puščali za seboj dolge bele vlečke. Bila so zavezniška letala, ki so brzela proti Nemčiji. Kmalu se je čulo silno grmenje in zrak se je tresel spričo močnih eksplozij v bližnji Avstriji. Tam daleč od gornjega Tilmenta so se oglasile strojnice in minometi. Partizani so se spoprijeli z nacisti. Branili se zapadne meje naše domovine. Danes, po dveh letih, po skup-nekateri najraje spet baranta-ni zmagi nad sovražnikom bi li za našo kožo. Hočejo nas ločiti ne samo od naših najzapad-nejših bratov Rezijanov, kjer še boČju Košute. Tudi za božič 1944 nas je hajka prisilila, da smo praznike praznovali tam na prostem in na položajih, jecfli pa smo one tri dni samo enkrat. —(Slov. Poroč.) MED REZU ANI ko so se od gornjega Tilmenta se oglašale strojnice in minometi S partizani na Koroškem ftašel Srečko (IZ SPOMINOV KOROŠKEGA PARTIZANA) Slovenski koroški partizani so bili na vsem ozemlju bivšega Hitlerjevega nemškega rajha prvi in edini, ki so se z orožjem uprli nacističnemu nasilju in aktivno nastopili v borbi proti fašizmu na strani zaveznikov. Iz spominov ko-roškega partizana Srečka Šašla objavljamo naslednji odlomek, ki priča, kako težavna je bila borba, ki so jo vodili koroški partizani: Zgodnja zima je pritiskala čimdalje huje. Ljubeče je ode-vala zemljo v svojo belino, ne izprosno pa izročala nas partiza ne ne samo zlemu mrazu, tudi zlim zasledovalcem. Divja jaga neprestanih švabskih hajk je v tekmi s severno burjo zavijala v teh gorah, partizanom ni privoščila mirnega kotička, še počit ka ne. Prav redko kdaj se je bataljon mogel namestiti in o greti pod streho kake osamljene kmetije. Kajti prav tedaj, če so sile nsrsve zunaj najbolj beane-le, je bila tudi nevarnost največja, kakor je pokazala bridka skušnja pri Vgnzu. večina bor cev je bila stalno na položajih, na straži in v zasedi. Tudi je moral bataljon stalno menjavati položaj, da ne bi bilo iznenade-nja. stalno je bil na premiku Pri tem je silno trpela obleka, zlasti obutev, obnsvljsti pa se je to moglo skoraj samo iz ple na kake uspele akcije. Kaj ču da. da je pil vsem tem odpovedala tudi železna utrjenoat mar si katerih borcev Zboleli pe so skorsj izključno na ozeblinah, drugih bolezni takorekoč niso poznali. K temu so prišle še zgube na mrtvih in ranjenih pri neprestanih spopadih z Ncmci. Razredčeno število borcev se je moralo spopolnjevati tudi z aktivisti. Tako sem bil ob nastopu prave zime še jaz poklican v bataljon. Takoj na to smo izvršili premik v Sele. Tak pohod se je vedno izvršil ponoči, pa še tedaj je bil zvezan z velikimi nevar nostmi. Kajti pot je vodila preko Rebcrce, tik mimo nemške postojanke pri cerkvi in šoli, ter ne daleč od one pri Boštu in na Hubi. Prekoračiti smo morali ljubeljsko cesto nekako na sredi med postojankama Nemcev Sopotnici in v Rrodeh; zlasti ta prehod je bilo treba predhodno zavarovati t močnima zasedama na obeh straneh. In še Je bilo treba premagati prelaz na Osel cih, kjer so S vabi pogosto preželi v zasedi. Onstran Oaelce kamor Je bataljon navadno pri spel proti jutru, smo bili ie občim Sele, Ts občina zavzema vse severno vznožje in severne dele Košute ter se po značaju terena deli na izrazite tri dele: na vzhodu Šajda tvori prehod na Obirsko—v sredini Polog s cerkvijo, kjer je bila tudi švabska postojanka, na zapadu (proti Ljubelju) pa najbolj gorati in razorani del, kjer je samo ozek pas ob potokih v Srednjem in Zavrhnjem kotu ter južno po bočje Grlovca. Prebivalci Koča ni se od nekdsj štejejo med naj ponosnejše Selane ter so temu ponosu dali Izraza s tem, da so svoj gorsti svet nazvali "Črno goro", sebe pa "Črnogorce". Med temi Črnogorci se je bataljon Čutil razmeroma najbolj vame ga, kajti švabske postojanke na Bajdlšah in pri cerkvi so bile dosti oddsljene, domačini zaneslji vi ln z nami povezani, kako pre senečenje zsto mslo verjetno Če ni besncls kaka švabsks haj ka, se je betsljon edino še tu mogel rszmestiti ns posameznih kmetijsh ter se v burji žaleči pod streho. Tsko je čets, ksteri sem b dodeljen, v zgodnjih jutrsnjih urah nadaljevala svojo pot v za varovanem pohodu od Majarja proti Mlečnlkom. Na ostrem vtnku seče (senoleti) pa je pred hodnica trčila neposredno ns močnejšo patruljo nemške poli cije. Njihov krik: Banditen vo runa. Feuer freT, Je sprožil pu ške in mitrsljeze ns obeh strs neh. Razvili smo se v strelce in zavzemali predvsem višje po loUJe. kar pa ni bilo lahko snegu, segajočem mestoms do pasu in celo do prs čim dslje bolj rezko so prssketale v mr tlo, jasno Jutro mitraljeze, čim BHo je nekaj, dni pred Božičem 1944, ko sem z mešanimi občutki zapuščal Rezijo, ta po-sledni košček naše zemlje na skrajnem zapadu. Nebo je bilo pokrito s svinčenosivimi oblaki, iz katerih je na gosto naletaval sneg, ki ga je veter s severoza-pada zanašal potniku v obraz. Mimo mene so šle Rezijanke, ki sem jih srečaval zavite v temne volnene ogrinjače, ki so si jih same spletle doma. Spotoma so kljub mrazu pletle nogavice ali s preslico predle volno. Temni oblaki so se kotalili z alpskih vrhov, po dolini pa se je leno vila Bjeta, Velika Voda, kot jo imenujejo Rezijanke, tako da je zbujalo vtis, da je Režij anska dolina še bolj uklenjena v svoje gore in temne gole ;ozdove. Lično zidane vasice so se komaj videle v medlih obrisih iz snežnega meteža. Le s težavo sem se ločil z Ose-an, kjer je imel v prostorih o-snovne šole Tezijanski bataljon vojo streho. In pa od prijaznega vaškega župnika Artura, ki e tesno sodeloval z narodnoosvobodilno vojsko. > Na Krnici, tam, kjer pot zavije iz Doline Bjele v Učejsko dolino, stoji na mali ravnici prva večja staja, nekaj nižje pa mična cerkvica sv. Marije Device. Trudni in upehani so bili aktivistki in tovariš, ki so bili z menoj. Ustavili smo se pred prvo planinsjco kočo, iz katere se je svalkal modrikast dim. Krog prijetno prasketaj očega ognja so v njej posedali partizani, ki so tovorili z mule hrano z UČeje rezijanskemu bataljonu v Osejanah. Uslužno so nam ob ognju napravili prostor. Planiarji in kleparji Med skupino partizanov je bilo tudi nekaj domačinov iz Rezije. Pozanimal sem se za njih šege in navade in za življenje Rezljancev. Kmalu smo se zapletli v živahen razgovor. Povedali so mi, da se tod na Krni ci, v Laški planji, pod Muzci, v Pustem gozdu pod Sartom in na priaojnlh policah gora pomladi, ko se sneg stopi, ko prične drevje brsteti in travniki ozelene, ljudje z družino in živino selijo v planine. Vasi ostanejo puste in prszne. , Skrbni živinorejci, moški in ženske požanjejo s srpi vso travo med pečinami, kamor ne moreta ne govedo ne drobnica, ta- gled v davnino zapadnih Slovanov, ki so bili prvi prebivalci teh gora in mirni pastirji, ki so se opleti selili s svojimi čredami v staje in tamorje. Po tolikem trudu in težkem boju ne damo ne naših naj zapadne j ših bratov ne naše Gorice. —Tržaški dnevnik. ko da imajo dovolj krme tudi za zimo. Živinoreja jim donaša edine dohodke. Obdelane 'zemlje imajo prav male in še ta je zelo skopa. Tako je življenje Rezijanov zelo trdo. Celo žene se krivijo pod težkimi bremeni. Moški ostanejo doma le v zimskem času, poleti odhajajo v tujino za zaslužkom.- Največ se bavijo s kleparskimi deli, z vezanjem loncev in popravljanjem dežnikov. Med njimi so dobri brusači. Režij ani so živeli zgolj pastirsko življenje, po gospodarskem sistemu zapadnih Slovanov vse dotlej, dokler niso prišli pod Italijo, ki jih je visoko obdavčila. Zato so se pričeli množično odseljevati. Po ljudskem štetju iz leta 1880 sta o-stali doma le še % domačinov. V Osejanah je bilo na pr. vpisanih 1451 prebivalcev, a dejansko jih je bilo le 892. Enako je bilo razmerje v Stblbici, Njivi, Učeji in na Ravenci. • Ko je v letu 1420 Beneška republika zasedla tudi Rezijo, jim je pustila vse svobodščine in tu di lastno samoupravo kot Nadi-škim Slovencem. Te občinske svobodščine je ukinila šele avstrijska monarhija, ko je poleg Ilirije dobila pod svojo oblast tudi Rezijo. Popolnoma pa je občinsko avtonomijo zatrla Italija. Po zgledu svojih dedov so Režij ani v jeseni leta 1944 izvolili odbore ljudske oblasti, ki so tesno sodelovali s Titovimi partizanskimi edinicami. Mnogo jih je tudi svoje življenje dalo za novo Jugoslavijo. Tako so nacisti v Nemah obesili Ivana Bu-tula, komnadanta garibaldinske-ga bataljona. Krepak rod pod Kaninom in Muzci Naglo je minil čas ob takih pomenkih, krepak stisk rok in ubrali smo jo po novi zasneženi cesti, ki so jo zgradili Italijani pred drugo svetovno vojno z Žage ob Soči do Krnic v vojaške svrhe. Prenočili smo v U-čeji pri neki partizanski edinici. Naslednjega dne smo nadaljevali pot hkratu s partizansko predhodnico. Iz Plandimeje smo proti vrhu Stola gazili sneg do pasu. Po naporni hoji smo se ustsvili pri pastirskih kočah pod Stolom. Premotil nas je ropot bližajočih se motorjev. Kmalu smo za- USPAVALNI STROJ Nešteto je ljudi, ki za vraga ne morejo zaspati. Obračajo se na levo, na desno, štejejo od eden do sto, začenjajo znova, a zaspati le ne morejo. Zaspali bi šele proti jutru, trudni in izmučeni, a tedaj je čas, da vstanejo. Za te je izumil nek zdravnik poseben . uspavalni stroj. V tem stroju je majhna priprava, ki oddaja tri četrt ure nepretrgoma zelo dolgočasen uspavalen glas. Omeniti je treba, da šteje ta stroj že neka let. Dobri izumi rabijo pač pre cej časa, preden se uveljavijo V koliko upravičuje ta izum na| de, ki jih stavijo vanj nespečne-ži, nismo utegnili dognati Razni mali oglasi LIKE TO WORK IN THE FRIENDLY ATMOSPHERE OF MOTOROLA The Beet Radio Place in Town STARTING RATE 83c With Experience. 94c Automatic Raiaes to Razni mali oglati B*0 ALI GLEDATE ZA Do PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija i takih prilik HIŠNICE (JANITRES8ES) Takoj od sačotka plača 72 asi uro. po treh moaocih 77 "¿c na uro le po šestih maaodh po ttVfc as uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči. Oglasite se pri illinois bell telephone compaot v upoalovalnem uradu sa iansks v pritličju 909 W. WASHINGTON ST. Njegova udobna gor kola odpomore trpljenju HRBTOBOLA a Pridružite ■a milijonom, ki pri*. Rajo IUI Johnion'a BACK plaster-nare]en, da odpomore hitro hrbtnim bolečinam. Preskuien po zdravnikih s atotinaml ljudi, da delujel • Uporabljati ta plaater, je kot bi jemali aorkotnl "ped" na delo ■ seboj To milo zdravljenje premeša kroienje, GREJE va| hrbet, olajla bolečine m okorelosti. Je čisto. Njega moč osU-ne sa več dni. O Johnson's BACK PLASTER vsruje proti hladu, z vele mISce, da pomoč ravno na boleč prostor. Narejen pri Johnaon Se Johnson—ime. ki pomeni kakovost fte petdeset let. V vseh lekarnah. TISKARNA S.N.P.J. -«prejema vsa- v tiskarško obrt »padajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v \ alovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y UI7-M a Laemdale Avenee . ROCKWELL 4S04 Chicago 23. Illinois NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (Feb. 28. 1947). poleg vašega imena na naslovu pomenL da vam Je s tem datumom potekls ««¿«lina. Ponovite Jo pravočasno. da ae vam liat ne ustavi. ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so vsi društven! tajniki le tajnica h člani, ki Jih društva Isvolljo ? k svrhe. Naši nastavljeni lokalni la pat» ralnl sastopniki aa določana okrsj« Barborich. an MUwaukss ss Clevalaad Louis Wis. in Anton Jankorlch. Ohio In eke liro. Prank Klun ia sa Otisheim in Frank Cvetan Is Tim Hill. Pa. a vso sradnje-vshodno Poena Anton Zornlk Is Hermlnla. Pa* a vse sapadno Pennsylvsnijo. Polog vaok teh pa lahko vsak ¿bi ali naročnik sam pošlje svojo naroi aino direktno listu PROS VETA 2S57 So. Lawndala Ave« Chicago. ID ............................. All ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj list naročite si dnevnik prosveto pruJaU^.VnJr^ konrancija se lahko naroči aa list Prosveto Ia SnLLi^P^I!;-. W ** iUnOT »■ d rutina k eni aarot-inolJH^^SSi ,ti!,,MTH ** ¿lana ali načlana UM sa ^Latno neročnlno. Ear pa člani še plačajo pri mosmoetu $1.20 sa Eto li«JSJ1 Pr«#,# k »"o*«** ToraJ asdaj nI raroka. ra*L aotoM V.Tl « ? [*** 8!fpj- Fraaveta j« raša lastnina ia e T V VO* dnMnl »•Mo- W bi rad čital Ust vsak dan. SNPJ^ "1'1 »akor h,tro k>teri teh *knov preneha biti ¿lan SiTi M prVU proč o* drutlna in bo zahteval sam svoj lbt k dot,fn« W Je Uko skupno ii^ " ,? ^. 'i0"«*0, to tskoj naznaniti upravništvu llsts. stnH^L^ d0pIačatl dotično vsoto listu Prosvets. Ako teg» ne mor* uprsvniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Con« listu Proaveta Jot 3.80 1.40 1J0 Za Chicago bi okolioo Je. 1 tednik bi S tednika ia . 0 tednika la . 4 tednike ia . 1 tednikov In .J7.SI I.M S.lt S.90 ITI lJt Za Zdruš. dršavo In Kanado $0.00 1 tednik In__ t tednika bi .. 3 tednika In__ 4 tednika In__ $ tednikov la __ Za Bvropo Je. M^1"1*! kupo«, prilotito potrebno vsote deaarjs ril n#T °rd#* * Pt*®u ia al naročita Prosveto. llal. ki Jo vaša lastnina. PROSVETA. SNPJ. Se. Lawndala Ave. Chicago SO. I1L Naatov Ustavite tednik la g« t la bot moj* druilaai L _________________ 1 Pripišite k moji od slad**» 4 L .ČL društva št