66. številka.
V Ljubljani, g petek, Zl. marca 1913
X(VI. leto.
•
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto ....«•• K 24 —
pol leva.....• • „ 12*—
t*etrt leta    •••••• » 6*—
na mesec   ««•••• . 2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto....... K 22 —
pol leta •••••*• . 11*—
Četrt leta ....... . 550
na mesec   • ••••• . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knailova ulice št. 5 (v pritličju levo,) telofon št 34.
Ishafa vsak dan zvečer iiviemšl nedelje In praznike
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. č.., to je administrativne stvari.
—-.....Posameina številka velfa 10 vinarjev. ——
9     Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon št. 35.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avslro-Ogrsko:
celo leto.......K 25'-
pol leta ...«••.   . 13 —
četrt leta    ♦......650
na mesec   .•••«•   . 2'30
za Nemčijo:
celo leto ...         .  . K 30*.
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto....... K 35.-
Vprašanjem 'glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
Austrija in Crna gora.
P u u a i, 20. marca.
Komplikacije, ki smo jih napovedali v včerajšnjem listu, so tu. Naša diplomacija se je lotila Crne gore in po toliko strahovih pred avstrij-sko-ruskim, avstrijsko-srbskim konfliktom nam grozi sedaj avstrijsko-črnogorska vojna ...
Zastopnik našega poslanika na Cetiuju barona Giessla. generalni konzul VVeinzettel, je intervenira) danes dopoldan pri črnogorski vladi ter zahteval pojasnila, oziroma satisfakcije za nekatere dogodke, ki so se pojavili tekom zadnjih dni in o katerih piše. kriči in divja danes dunajsko časopisje, češ. da bijejo v obraz ugledu in prestižu monarhije, principom humanitete in določbam mednarodnega prava.
Kaj se je zgodilo? Časopisi na-^ ajajo skoraj enako se glaseča po-ročila o črnogorskih in srbskih zločinih, ki so končno vzbudili dunajske diplomate k energičnim korakom tei nam dali tako krasen povod, da zadržimo in morda tudi onemogočimo padec skaderske trdnjave.
Seznam črnogorskih zločinov je ti-le: Prvi č bombardiranje mesta trie trdnjave) Skadra in poškodovale humanitarnih in cerkvenih posio-I i, ki stoje deloma pod zaščito Avstrije. Po mednarodnem pravu se mora oblegovalec posebno ozirati na zgradbe in poslopja, ki služijo dobrodelnim ali sicer humanitarnim namenom. Obstreljevati take zgradbe je prepovedano. Mednarodno pravo za-hranjuje seveda le namenoma in na-. izvršeno poškodovanje. Nikjer in z nobeno pričo dosedaj še ni dognano, da je črnogorska artilerija merila na neutrjene dele skaderske-gu mesta, ter se posebno trudila razbiti evropski del, kakor trde dunajski listi. Značilno je. da navaja naša diplomacija kot vzrok za to točko zadevno intervencijo humanitarne in ne pravne razloge. Avstrijska demar-š t zahteva od Crne gore. da privoli v pro?t odhod celega civilnega prebi-\aistva skaderskega. Humanitarna zirnost naših diplomatov se ne zadovoljuje s črnogorskim dovoljenjem, danim pred par dnevi, da smejo vsi tuji državljani, torej tudi av-Mrijski s svojimi   konzuli trdnjavo
zapustiti, temveč ona hoče rešiti tudi Turke in Arnavte, zlasti ker bi potem pomanjkanje živil za turško posadko ne bilo tako občutno in bi se
le-ta lahko še trdnejše držala___
D r u g i č zahteva monarhija pojasnil o skrivnostnem umoru, izvršenem nad katoliškim župnikom, frančiškanskim patrom Palićem pri Pja-koviei. Avstrija je že pred par dnevi zahtevala preiskavo tega slučaja, kar je črnogorska vlada tudi obljubila. Odklonila pa je zahtevo, da naj to preiskavo vodi katoliški skopeijski mitropolit Mieida ob asistenci avstrijskega konzularnega funkcionarja s popolnoma pravilno motivacijo, da si samostojna država ne da posegati v svoja jurisdikčna prava. Ako hoče metropolit Mieida preiskavo vršiti, naj jo izvede po kanonič-nem pravu, toda brez tuje asitence. Ta odgovor Crne gore na Dunaju m* zadovolil, zato zahteva današnja de-marša ponovna pojasnila o celi aferi. Podrobnosti, ki jih pripoveduje dunajsko časopisje, so seveda izmišljotine in pretiranosn, »Reichspcst« pa si vendar že lasti staro izza Pro-chaskove afere znano pravico tet obklada Črnogorce in Srbe s starimi, čisto krščanskimi priimki človeških mesarjev, požigalcev, morilcev žena in otrok ... V tej krvavi vojni je padlo toliko žrtev, da ne pomenja življenje enega ničesar. Le če se izkaže, d l so odgovorni črnogorski faktorji, črnogorski ali srbski vojaki, krivi smrti patra Palica, in če bi Črnogorska vlada ne hotela krivcev primerno kaznovati, bi bilo morda »ogorčenje pri nas, ki smo protektori! katoliških Albancev, vsaj nekoliko utemeljeno.
Tretjič: Črnagora sili baje katoliške in muslimanske Arnavte, da zapuščajo dosedanje veroizpevedova-nje ter prestopajo k pravoslavju. Čr-orci, da so proglasili ultimatum: pravostavje aH smrt. V nedeljo da je potekel termin in tarnajoč ter jokajoč sprejemajo Arnavti pravoslavje. Avstrija zahteva tudi v tej točki pojasnila in takojšne remeduro.
Četrtič: Crna gora se je pregrešila proti mednarodemu pravu ter hudo žalila čast monarhije s tem, da je izvršila nasilstva nad pa nikom Ungaro Croatac »Skodro<. Oficijal-no poročilo priobčeno v »Polit. Kor-respondenz«   pripoveduje: Parnik
»Skodra« je pristal 12. marca zjutraj v Inki meduanski, da izkrca nekaj za Srbe in Črnogorce namenjenega blaga. Črnogorski vojaški poveljnik je od kapitana zahteval, da pomaga »Skodra« pri prevažanju in izkrce-vanju srbskega vojaštva, ki je bilo dospelo na 7 grških parnikih iz Soluna. Kapitan *Skodrje« je to zahtevo odklonil, vendar pa se je moral ukloniti, ko so njemu in njegovemu moštvu zagrozili z revolverji. Odplul je zastražen od črnogorskih vojakov k enemu grškemu parniku. Po nekaj minutah pa se je pojavila v precejšnem razdalju turška križarka »lia-midije« ter pričela grške ladje bombardirati. Kapitan »Skodre« je zato zopet odplul proti molu ter se s svojim moštvom podal v gore (»in die Berge<). Pri enotirnem bombarde-maju ste se potopili dve grški ladji, dve ste se vneli, ker je municija eksplodirala. Srbi so zgubili mnogo mrtvih in ranjenih. Ko se je »Hami-dije« odstranila, se je kapitan »Skodre .: vrnil, da odpluje. To pa se mu je z grožnjami prepovedalo in črnogorski poveljnik Kusovac je hotel kapitana prisiliti, da gre po vojake in municijo, ki so se nahajali na gorečem parniku. Z ozirom na nevarnost pa je kapitan to zahtevo odklonil. Nato so prevzeli Čraojforci poveljstvo nad parnikom ter so hoteli z revolverjem prisiliti mašiniste, da poženejo stroj. Ta poskus pa se je ponesrečil in Črnogorci so ladjo zopet zapustili. Na opetovane proteste kapitana je odgovoril črnogorski poveljnik, da bo dal kapitana in moštvo postreliti. izjavil je, da so vsi njegovi ujetniki in zapovedal jim je se izkrcati ter oditi v agencijo parobrodne družbe. Službo na »Skodri« pa je prevzelo srbsko in črnogorsko moštvo. Kapitanu je grozil tudi srbski major Miianović, da ga ustreli. Še le 14. marca zjutraj je mogla »Skodra« tovor izkrcati ter odpluti.«
Tako oficijalno poročilo. Listi nadaljujejo roman še s pridatkom, da je moral kapitan potem v Ulcinju, kjer je parnik 14. marca pristal, podpisati reverz. ne da bi bil vedel kaj je podpisal. Kapitan sam pa pravi, da je v reverzu izjavil, da se mu ni ni-kaka krivica zgodila.
Celi dogodek je dokaj tajinstven. Mnogo bo na tem, kar se nam pripo-
veduje v oficijalnih in privatnih poročilih, morda resnice; seveda pa moramo že v naprej črtati vse senzacionalne pristavke. Tudi nočemo poudariti silno čudno ravnanje vrlega kapitana, ki se je na vse kriplje uprl reševati srbsko moštvo, nahajajoče se na goreči ladji poleg tisočerih kilogramov smodnika, granat in patron.
Vsekakor pa stoji dejstvo, da so Črnogorci prisilili nevtralno ladjo, da jim je služila resp. jo hoteli prisiliti. Samo na sebi bi bilo to kršenje mednarodnega prava. Toda tudi iz oiicijalnega poročila je razvidno, da so Črnogorci ravnali tako, ker so se nahajali v sili in Daš to dejstvo nam kaže celi dogodek že v dokaj drugi luči. Posebej pa je še pribiti dejstvo, da mednarodno pravo nikakor ne izključuje uporabo nevtralnih ladij za vojne transportne svrhe, ako so dani gotovi predpogoji, kakor sila, neobhodna potreba itd. Mednarodno pravo označuje to pravico kot jus angariae. Ta jus angariae je sicer zastarel in ni bil že dolgo prakticiran, nekateri se mu protivijo, toda haaške konvencije, ki ga sicer ne poznajo, ga tudi ne izključujejo; njegova upi raba torej ni nikako eklatantno kršenje mednarodnega prava, kakor upije dunajsko časopisje.
Avstrija je gotovo upravičena zahtevati primerno pojasnilo in odškodnino, toda to je nekaj tako sa-moobsebi umevnega, da ni bilo treba posebne teatrahčno izvedene dc-marše, da dosežemo ta uspeh.
Naša diplomacija se krčevito trudi pridobiti Italijo za skupno postopanje. Vrše se pogajanja in ofici-jozni listi že popoldne trdijo, da je Italija z nami popolnoma solidarna. Vest še nikakor i;i potrjena, treba bi pa bilo. da se skoraj uresniči. Iz Skadra prihajajo zopet obupna poročila. Če pade trdnjava, bodo vse intervencije in demarše — prepozne.
*
Pozno zvečer priobčuje c. kr. korespondenčni biro še eno avtentično poročilo, ki pa je že manj senzaci-jonalno od onega v oficijozni »Poli-tisehe Korrcspondenzo:. Parnik »Skodra« namerava očividno prevzeti vlogo gospoda konzula Procha-ske . . .
Celjski enojni zastop.
V C e 1 j u, 19. marca.
Dne 16. t. m. se je vršil v tukajšnjem Narodnem domu na inicijativo političnega društva »Naprej« shod z edino točko dnevnega reda: Razmere v celjskem okrajnem zastopu. Shod je bil razmeroma dobro obiskan; došlo je večje število članov prejšnjega celjskega okrajnega zastopa, dalje več veleposestnikov in zastopnikov kmečkih in trških občin.
Shodu je predsedoval deželni poslanec dr. K u k o v e c, ki }e poudarjal nevzdržljivost in škodljivost sedanjih razmer v celjskem okrajnem zastopu ter potrebo po skorajšnji remeduri. Naše narodne in gospodarske koristi zahtevajo, da ta korporacija zopet deluje. Dr. Juro H r a š o v e c je podal po dr. Kukov-čevih uvodnih besedah obširno in jako podučno sliko homatij in bojev za celjski okrajni zastop. Za večino v njem je odločilno to, kako voli vele-posestvo. Kmečke občine volijo namreč 10 slovenskih zastopnikov, vele-obrt in veletrgovina 10 nemških — na spremembo v tej skupini še v do-glednem času ni misliti — in skupina trgov in mest voli 8 nemških ter 2 slovenska zastopnika. Mesto Celje jiii ima 7, trgi Vojnik, Žalec in Šent Jur ob Južni železnici pa po enega. Ako voli veleposestvo 10 Slovencev v okrajni zastop, je potem večina slovenska, četudi je precej pičla. Celjski okrajni zastop že v dveh dobah m prišel do poslovanja. Najprej so zabranili konstituiranje Nemci s tem, da celjsko mesto ni hotelo izvoliti svojih 7 zastopnikov, kasneje so pa ravno isto storili Slovenci. Pri volitvah leta 190S. so namreč dobili volilno komisijo slučajno v roke Nemci in so dosegli zmago v veleposestvu s tem, da so neupravičeno razveljavili nekaj slovenskih glasov. Na to trga Žalec in St. Jur nista hotela ravno tako kakor poprej mesto Celje voliti svojih zastopnikov ter ni došlo do konstituiranja okrajnega zastopa. Gospodaril je v njem naprej vladni komisar, ki mora biti seveda vedno Nemec, dasi je število prebivalstva po pretežni večini slovensko in dasi tudi davčna sila Nemcev ne opravičuje takega koraka. Upravno sodišče  je stalo poprej vedno v znhslu
LISTEK.
Pst da spoznanja?
N. E r v o s.
(Konec.)
Nekega večera je brez povoda vzkipela v meni jeza in rekel sem ji, Ja jo sovražim. In sem šel. A ne daleč. Ob koncu vrta sem krenil s ceste za plot in sem obstal v gostem grmovju, ki je raslo ob njem. Bog ve, česa sem čakal. Čez četrt ure je prišlo mimo dekle, v pelerino zavito. Noč je bila, a spoznal sem svojo ljubico. Poklical sem jo. Pritekla je in se je jokaje privila k meni.
»»Glej, za tabo sem tekla, noter do glavne ceste in klicala sem te. Mi slila sem, da ne boš več prišeL A ti si tu, moj ljubi, ljubi porednež. In zdaj sem srečna. Kajne, da me imaš rad? Reci, da me ne sovražiš. Saj sem tvoja in raje te imam, kot da gledam v svet. Glej, večerjo sem ti pripravila. A d si Šei. Kar pustil si me. Vso v solzah si me pustil in v veliki l : itKosti. A zdaj si tu. Reci take, da si moj. Razžalila sem te in zato si rekel ono besedo. A ni res. Pojdi z mano zdaj in vesel bodi in moj!««
»Izprevidel sem tisto uro, da sem falot in da nisem vreden dekleta, ki sem igral komedijo ž njim. In obšel me je kes. Pa je bilo prepozno. Zakaj vsak kes je prepozen. Že v besedi sami leži pojem prepoznega. Če nisem ravnal prav, sem izvršil čin in ni ga moč izbrisati.
Sklenil sem tedaj, da ne bom več žalil ljubice. Sklenil sem, a storil nisem. Ostal sem isti grobjan, poln grdega samoljubja. In pri tem sem trpel sam in sem mučil dekle. Nekaj sadističnega je bilo v tem.
1 >vc leti sem preživel v tem stanju. A sam bog ve, kako, in jaz. Čutil sem, da se mora v kratkem nekaj vtigati med mano in med ljubico. Čutil sem in sem se bal.
Tedaj se mi je izpolnila želja, ki sem jo že dolgo nosil v duši. Pobil sem dopust, da sem mogel potovati v Monakovo v slikarski kurz. Lepe dni sem videl tedaj in mnogo sem delal. Prehodil sem vse galerije in vso monakovsko okolico. In povsod sem slikal.
Ko sem se vrnil, sem videl, da jc moje dekle drugo, kot je bilo. Izginila je prejšnja prisrčnost. Tedaj se me je lotil silen strah, da jo bom izgubil.
Prišle so počitnice in odpravil sem se na dom. Težko je bilo slovo od dekleta.  V  avgustu sem dobil
uradno obvestilo, da so me premestili tu sem. Mislim, da je bilo to dekanovo delo. Nisva si bila na roko zavoljo političnih nazorov. Peljal sem se po svojo robo in hotel sem obiskati ljubico. A bila je na Notranjskem pri tastu. Ni mi pisala, da gre z doma. Težka misel mi je kanila v srce.
Leto na to sem se udeležil zieta avstrijskih učiteljev na Grško in v Malo Azijo. Parnik nas je prinesel v Patras. Tam nas jc čakala pošta. Pobil sem iz domovine pismo, da se je moje dekle omožilo. Resnično, ko sem prebral, mi je prišla misel, ah naj vržem v morje pismo ali sebe. In raztrgal sem pismo in beli koščki so vztrepetavali v zraku in so padal« in pali v morje in zelen val jih je odnesel. In mojo srečo je odnesel.
Sam sem bil kriv in ne očitam dekletu.Ni lagala, ako je rekla, da me ima rada; a mučil sem jo in videla je, da bi ji bilo življenje težko ob meni.
Od tistih dni ne siikam več soinčnih poljan in veselih barv ne ljubim. Zato sem uničil danes sliko, ki mi jo je narekoval spomin. Sovražim spomine in jih odganjam. Zakaj mučni so in vsaka misel na preteklost je grenka. Noč se je storila in mesec je vstal. Čas je, da greva večerjat.«
Poteklo je šest let. Ves čas nisem več videl prijatelja.   A večkrat
sem se spomnil zgodbe, ki mi jo je bil povedal tisti večer.
Po šestih letih me je privedla pot v trg, kjer je bil on nadueitelj. Po šolskem vrtu se je izprehajal in dolgo pipo je imel v ustih. Komaj sem ga spoznal. Mož se je bil zredil, da je nosil podbradek in da so mu oči plavale v masti.
»Pozdravljen, prijatelj! Kdo vraga te spoznaj. Kakor paša hodiš s pipo in okrogel si, kot pivarnar.«
Ozrl se je in dolgo je iskal v mislih, predno me je pogodil.
»Ti tukaj? Pobro došcl, prijatelj! Vesel sem, da te vidim. Polgo je že, odkar hodiva po svetu, ne da bi vedela drug za drugega. Panes ostaneš pri meni. V mehki postelji boš spal in večerja se bo tudi dobila.«
Ostal sem. Pobro vino je imel nadučiteij in ni Štedi! ž njim. Tudi njegova kuharica se je izkazala.
»Ne godi se ti slabo, kakor vidim.«
»Resnično, ni mi hudega. A dela je mnogo. Vinograd imam in v šolo je treba. Pa pri maši orgijam in biro jemljem. Posebno letos mi raste delo čez glavo. Veš, v državni zbor kandidiram. Liberalci so hudi možje in treba bo trdega boja, da jih uže-nemo. A naš župnik je tič. Ta zna. Prepričan sem, da zmagam.«
Začudeno sem ga gledal. Ali je mož pijan? AH se šali? V grlu mi je
zastal kos piščanca in vilice so mi pale iz rok.
»Ne bodi smešen, prijatelj, in ne čudi se! Glej, tako je, da je bedak, kdor ne sede k polni skledi, če ga vabijo. To je najgloblja življenska filozofija, ki je povsem umljiva in ki nikdar ne vara.«
»Tako je torej s tabo! In tvoji ideali in tvoje prepričanje?«
»Ne bodi dolgočasen! Kdo živi ob idealih? In prepričanje? Saj ga imam in lepe denarje mi je že vrglo.«
»Umetnik si bil in čutečo dušo si imel. Ne razumem te.«
»Kdaj si še slišal, da se je slovenski umetnik zredil ob svojem delu? Tudi jaz bi se ne bil, če bi bil venomer čopič grizel in barve lizal. Že pet let je, odkar nisem imel palete v rokah. In ni mi žal.«
Vroče mi je postalo v sobi in soparno. Zunaj je bila lepa noč.
»Pojdiva na vrt. Lepo je zunaj in mesec sije,« sem prosil prijatelja.
»Mar mi mesec. Naj sije. Pokler imam polno čašo pred sabo, mi ni ne za luno ne za lepo noč. Pusti to zaljubljencem. Nazaj sedi in pij!«
Ubogal sera ga. A dobra volja me je minila. On je to čutil in zato me ni zadrževal, ko sem ga prosil, naj mi pokaže postelj.
Legei sem in obšla me je zavest, da sem izgubil prijatelja. Življenje ga je privedlo do »spoznanja«.
Stran fc.
SLOVENSKI NAROD.
66 Štev.
zakona o volitvah v okrajni zastop na stališču, da se isti ne more poprej konstituirati, dokler niso popolnoma volile vse skupine. Takih razsodb je več, posebno glede Češke, kjer so tudi posamezna nemška mesta ali trgi ovirali poslovanje okrajnih zasto-pov s kmečko češko veČino. Zadnji čas pa stoji upravno sodišče z vlado vred na drugem stališču; ptujski in laški okraini zastop sta se konstituirala, ne da bi se bile izvršile pravilno vse volitve. Iz vladnih krogov se je slišalo mnenje: Dobro, če Slovenci hočete imeti redno poslovanje celjskega okrajnega zastopa, pa izvolite še v Žalca in br. J ur ju svoje zastopnike in okrajni zastop se lahko konstituira! Ali napram temu mnenju je treba reči, da volitve iz leta 1908 niso bi«e nikoli potrjene; doba takrat izvoljenih zastopnikov je že potekla in niso ti možje niti več opravičeni sedeti v okrajnem zastopu. Nekateri izvoljenci so tudi že pomrli — krat-komalo. na kako tako oživljene izvoljenega in potem umrlega okrajnega zastooa ni niti za misliti.
Slovenci zahtevamo odločno razpis novih volitev in to čim preje.
Zakon o volitvah v okrajni zastop »e vobče zelo star, je še iz leta 1866.. ko so vladale v deželi drugačne razmere kakor dandanes. Spremenil in moderniziral se je od tačas občinski, deželnozborski in državno-zborski volilni red; le glede okrajnih zastopov je ostalo pri starem. Pred vsem seveda zato, ker je sedanji zakon ugoden za Nemce. Kratek pogled po Spodnjem Štajerskem nam to jasno kaže. Neznatna nemška mesteca in trgi imajo neprimerno veliko število zastopnikov, da pomagajo nemške večine po okrajnih zastopih vzdrževati. Ce gre za slovenske trge, imajo ti le po enega ali dva zastopnika, redkokdaj več. — S kako pravico imajo ta nemška mesta in trgi toiiko veljavo, je seveda zelo vprašljivo. Ne gredo jim ti privilegiji niti zaradi Števila prebivalcev, niti /aradi njihove davčne moči. Napram njim se tišči kmečke občine, ki so največ interesirane na okrajnih zatopili, popolnoma v ozadje.
Iz vsega tega se lahko vsak prepriča, da je izprememba voiilnega reda za okrajne zastopc nujna potreba. Moralo bi se tudi zakonitim potom preprečiti vpliv obstrukcije posameznih skupin pri volitvah. Mi ne bodemo imeli od tega nobene škode. Kjer imamo večino, bo mogla tista vsaj priti do veljave, kjer pa smo v manjšini, bo treba gledati, da pridemo do večine, do takrat pa opravljat! po svojih ljudeh v okrajnem zastopu Kolikor mogoče veliko pozitivnega dela.
Ideje o času primerni reformi volilnega reda za okrajne zastope in sploh o reformi njihovega poslovanja ne smemo več spustiti z vkiika. Naenkrat s'j taka reč ne da niti dognati, niti doseči, treba je daljšega študija, ki bi sc ga naj lotili osobito naši deželni poslanci. Mislim, da bi se dalo /a tak načrt najti tudi zaveznikov in podpornikov med konservativnimi Nemci in socijalisti.
Treba pa ie reči tudi nekaj besed o poslovanju okrajnih komisarjev v celjskem okrajnem zastopu. Opazuje se, da njih postopanje ni vedno enotno, da radi nemški stranki na ljubo zapuščajo pota, ki so jim predpisana tudi že po razsodbah upravnega sodišča. O zgradbah posameznih mostov, ki se jih ni nikoli sklenilo napraviti v okrajnem zastopu, se morebiti ne bodemo prepirali, ker so bile potrebne. A dočim je okrajni komisar odklonil prošnjo po poizvedbah glede cestne zveze šmartnega v Rožni dolini z Vojnikom ali novo cerkvijo, se sliši sedaj o pripravah za razširjenje okrajne ceste, ki vodi mimo celjske bolnice. Za tako dvojno mero bi se morali prav lepo zahvaliti in bi morali odločno protestirati. Će že vlada noče iz strahu pred maloštevilnimi celjskimi Nemci razpisati novih volitev za okrajni zastop, mora na vsak način imenovati takega komisarja, od katerega lahko priČaKujemo. da ne bo enostranski in da ne bo imel svojih zapovedovalcev in voditeljev na celjskem magistratu. Resolucija, v kateri se bo vse te naše želje omenjalo, se naj ne pošlje samo kompetentnim mestom, temveč tudi vsem slovenskim trškim in kmečkim občinam v okraju, da jo sprejmejo tudi one in se tako pridružijo splošni zahtevi po ureditvi razmer v celjskem okrajnem zastopu.
Po kratkem razgovoru, v katerega so posegli dr. Kuko ve c, dr. Hrašovec, Fr. Piki iz Žalca in L e š n i č a r je bila sprejeta sledeča resolucija:
Na javnem zborovanju političnega društva »Naprej« v Celju 16. sušca zbrani zastopniki občin Celjska okolica, Petrovce, Teharje, Št. Jur (okolica), Škofja vas, Svetina, Griže, Žalec in Ootovlje soglasno izrekajo, da smatrajo obstoječi zakon o okrajnih zastopih na Štajerskem kot skrajno pomanjkljiv in nasprotujoč tudi s
stališča interesnega zastopstva dejanskim razmeram. Pozivajo zato c. kr. vlado, deželni odbor in deželne poslance, da se sklene zahtevam časa primeren nov zakon o okrajnih zastopih.
Z ozirom na veliko gospodarsko škodo, ki jo trpi celjski okraj, ker že skozi dve postavni dobi poslovanja celjski okrajni zastop ni sestavljen in je delokrog vladnega komisarja omejen in po obsegu prepiren, smatramo razpis novih volitev za okrajni zastop kot nujno potrebo, zahtevamo torej razpis istih in sestavitev okrajn. zastopa na podlagi izida teh novih volitev.
Zborovalci izrekajo svoje začudenje nad tem, da je vlada imenovala za komisarja v celjskem okrajnem zastopu brez sporazuma z davkoplačevalci in večino v okraju tujega nemškega uradnika, ki mu Slovenci ne morejo zaupati.
Vojna na Balkonu.
Konflikt s Crno goro.
2e snoČi smo poročali o najnovejši gonji nemškega časopisja proti Crni gori. Namen te gonje je prozoren, diskreditirati pred Evropo Orno goro, da vsaj na ta način morda škodujejo naši majhni sosedi. V ospredju te gonje stoji afera parnika
»Skodra«.
Sedaj enkrat ni tiskovni oddelek zunanjega ministrstva, ki je spravil te gorostasnosti v svet, marveč ogrski brzojavni korespondeučni biro, ki nastopa z »avtentičnim pojasnilom«.
Glasom tega avtentičnega pojasnila je dospela ladja »Skodra/ pod poveljništvom kapitana Blažiča v Sv. Ivan Meduanski. Baje pa kapita-nat parniku ni dovolil pripluti v pristanišče, marveč je zahteval, da od-plove pred pristanišče in pomaga izkrcati iz tam stoječih 7 grških transportnih ladij srbsko moštvo in vojni materijal. Blažič se je branil, zato je hotel pristaniški kapitanat Blažiča k temu prisiliti. Med tem je priplula »Hamidie in začela bombardirati transportne ladje. Štiri transportne ladje so se potopile, tri so bile težko poškodovane. »Skodra« ni bila zadeta, ker je ležala na ugodnem mestu.
Ko je »Hamidie« izginila, je zahteval pristaniški poveljnik, da naj pomaga »Skodra« zbirati vojake, ki so bili padli v morje. To je gotovo dolžnost vsakega humanega kapitana, Blažič pa se je branil, češ, da je to delo prenevarno. Baje je nate zagrozil pristaniški poveljnik, da bo dal vse moštvo »Skodre« pobesiti. Takoj nato je baje prišel tudi na »Skodro« neki črnogorski orožnik in prisilil z revolverjem strojnika, da je dal polno paro. Med tem je Blažič šel na kapitanat in zahteval, da se sme odpeljati na Reko. Dobil je dovoljenje, moral pa je podpisati neko srbsko izjavo, da se mu v pristanišču ni zgodila nobena krivica. Blažič se je nato s polno paro odpeljal na Reko.
Ko je priplula »Hamidie«. je dal kapitan razobesiti avstrijsko in ogrsko zastavo, da bi ne zamenjali ogrske zastave z italijansko, kateri je precej podobna. Gubernator na Reki, grof VVickenburg. je zaslišal predvčerajšnjem in včeraj vse moštvo »Skodre in poročilo poslal s posebnim uradnikom na Dunaj zunanjemu ministru.
Blažičevo poročilo in njegovo pripovedovanje pa sta si v največjem nasprotstvu. Po poročilu se je branil pomagati pri rešilni akciji, sicer pa pripoveduje, da je pripeljal dva grška transportna parnika v pristanišče. Videl je, kako je eksplodirala ena izmed grških transportnih ladij in kako so srbski vojaki frčali po zraku, kar jih je ostalo, pa so poskakali v morje in priplavali na suho.
Blažič pravi tudi nadalje, da mu je njegovo moštvo, ko je priplul par-nik na varno, ušlo v gore. Blažič pa je tudi dober kapitan. Noben kapitan ne sme zapustiti, če je ladja v nevarnosti, krova, kapitan Blažič pa je po svoji lastni izpovedbi zbežal na suho in pustil ladjo brez poveljništva.
Nemški listi pa dolže Črnogorce še raznih drugih težkih pregreškov, zlasti pravijo, da so izvršili razne
umore.
Znano je, kako skrajno korektno so nastopali vsikdar m povsod Srbi in Črnogorci, vendar pravijo sedaj nemški listi, ki bi na vsak način radi izzvali kak konflikt, da so hoteli Črnogorci uničiti cela plemena. Tako so baje začeli sistematično zasledovati v Peči katoličane in mohame-dance. Albansko prebivalstvo je baje vse pobegnilo. Kako nesmiselne so te trditve, je razvideti iz tegas da je Črna gora vedno favorizirala ravno katoličane. Nemški listi pa pravijo, nadalje tudi, da Črnogorci zasledujejo katoličane tudi v Djakovici in Dibri. Ta trditev ie tako predrzna laž, da jo mora kot laž spoznati vsak le nekoliko razsoden človek.
V Djakovici in Dibri namreč ni Črnogorcev, marveč imajo ta mesta zasedena Srbi.
Nemški listi pa so poleg tega naprtili Črnogorcem tudi
umor patra Palica.
Dunajski cerkveni krogi pripovedujejo o tem umoru razne podrobnosti, ne povedo pa, od kod jih imajo, zato so te podrobnosti tudi zelo sumljive. Ti krogi pripovedujejo sledeče:
Palic, rodom Albanec, je bil 43 let star in zelo priljubljen. Dne 7. so se združili Srbi, Črnogorci in fanatični pravoslavni popje, da bi prisilili prebivalstvo k prestopu v pravo-lavno cerkev. 300 oseb, moških in žensk ter otrok, med njimi tudi Palica, so zvezali in jih silili k prestopu. Neki pravoslavni pop je kazal pri tem na vojake, ki so stali pripravljeni s puškami in dejal: Ali podpišete, da boste prestopili, ali pa bodo tile vojaki poslali vaše duše v peklo. Nato so vjetniki podpisali polo. Zadnji je prišel na vrsto Palic, ta se je edini branil. Tedaj pa so padli vojaki po njem, ga slekli in začeli udrihati po njem s puškinimi kopiti. Palicu so zlomili več kosti in reber. Težko ranjenega so še enkrat vprašali, če podpiše. Tudi to pot je odgovoril: »ne«. Končno ga je nekdo z bajonetom zabodel v prsi. Ni pač treba šeie naglašati, da so vsa ta pripovedovanja skoz in skoz izmišljena.
In zaradi teh vesti, ki niso niti potrjene, niti verjetne, je nastala sedaj napetost med našo monarhijo in Črno goro, da, gotovi krogi računajo celo z oboroženim konfliktom. Končna beseda še ni izgovorjena, kadar pa bodo vse podrobnosti pojasnene, pa bo najbrže zopet, kakor po navadi, zlasti kadar je imela »Reichs-post« svoje prste vmes, ostala avstrijski diplomaciji samo blamaža, ker se je dala zapeljati k neprevidnim korakom od lažnjivih korespondenc.
Nameravana  demonstracija vojnega brodovja.
V Rimu označujejo vesti o nameravani demonstraciji avstro-ogr-skega vojnega brodovja pred Barom kot neosnovane. Dunajsko poročilo, da so Srbi in Črnogorci obstreljevali Skader in prizadejali avstrijskim in italijanskim samostanom in hišam mnogo škode, je imelo samo to posledico, da je italijanska vlada na Ce-tinju prijateljsko svetovala, da naj pri obstreljevanju Skadra bolje pazijo na tuje kolonije.
»Avanti« poroča iz Rima, da je izdal mornariški minister na vse poveljnike ukaz, da naj se pripravijo in da naj ladje tako pripravijo, da bodo vsak hip pripravljene odpluti. V Genovi so rekvirirali baje že 8 velikih trgovskih ladij za prevažanje večjih oddelkov. Italijanska udeležba na demonstraciji vojnega brodovja bo odvisna od poročila, ki je bo dobila italijanska vlada od italijanskega poslanika na Cetinju o dogodkih v Skadru. Ena divizija je pripravljena v Mc-sini.
Obstreljevanje Skadra.
Iz Sarajeva poročajo, da so težki srbski topovi že začeli obstreljevati Skader. Učinek obstreljevanje je bil naravnost grozen. Skader gori. LS0.000 mož oblegovalne armade pod poveljništvom kralja Nikolaja se pripravlja na naskok na Skader. Brez-dvomno bo mesto v najkrajšem času padlo.
Iz Podgorice poročajo, da bombardira oblegovalna armada zlasti citadelo Stoj. Turki so le včasih odgovarjali. V Skadru sarnem je izbruhnila panika. Kralj Nikolaj se je vrnil v glavno taborišče ter je sam nadzoroval zadnje . priprave za naskok.
Pri Čataldži.
Ranjeni Turki izpred Čataldže pripovedujejo, da je pričakovati v najkrajšem času odločilnega boja.
»Agence telegr. bulgare« pa poroča o bojih pri Čataldži sledeče: Pri Čataldži je napadla ena turška divizija z artilerijo levo bolgarsko krilo. Bolgari pa so Turke krvavo zavrnili. Neka druga turška divizija se je približala na 400 korakov bolgarskim okopom. Bolgari so izvršili protinapad in pognali divizijo v beg. Turki so pustili na mestu 500 mrtvih in ranjenih. Proti večeru ie poskusil sovražnik s 6 bataljoni napad na skrajno levo bolgarsko krilo. Ogenj naše pehote in artilerije pa je preprečil da se Turki niso mogli bolj približati in da so se morali umakniti. Vslea hudega poraza, ki so ga doživeli Turki na svojem levem krilu, sovražnik na tej strani ni poskusil nobenega napada več.
*
Romunska in Bolgarska.
Kakor poročajo iz Bukarešte, pričakujejo tam z nestrpnostjo pri-
hoda Delcassčja v Petrograd in začetka konference veleposlanikov. Romunska vlada ni zadovoljna s tem, da bi se bolgarsko-romunski spor rešil šele po sklepu miru s Turčijo. V diplomatičnih krogih se govori, da se vrše sedaj med velesilami dogovori, da bi se spor izravnal sledeče: Silistrija naj se deli. Eno polovico na holmih, z utrdbami vred, naj dobi Romunska. Romunska pa naj plača denarno odškodnino za javna poslopja in tudi odškodnino Bolgav rom, ki se bodo izselili. Bolgarska pa dobi drugi del Silistrije, ki leži v dolini. ^Romunska dobi tudi kos obrežja ob Črnem morju, da lahko izgradi pristanišče Mangalijo v vojno pristanišče.
•
Vprašanje miru.
V Carigradu se tolažijo s tem, da so baje velesile glede mirovnega vprašanja edine m da hočejo prisiliti Balkansko zvezo, da sprejme njih mirovne pogoje. Turčija upa, da ji ne bo treba plačati vojne odškodnine in da bo obveljala meja Enos-Midia. Velesile bodo najbrže tudi odklonile zahteve zaveznikov po kapitulacij-skih pravicah, pač pa bodo skušale doseči, da dobe balkanske države gotove ugodnosti pri razdelitvi državnega dolga. Baje so velesile decidirano izjavile balkanskim zaveznikom, da je nadaljno krvoprelitje nepotrebno, ker bi se velesile na eventualne nadaljne vojne uspehe ne mogle ozirati.
General Dimitrijev je prinesel, kakor poročajo iz Petrograda. carju lastnoročno pismo kralja Ferdinanda. O političnem položaju se je baje izrazil, da zadene Turčijo krivda na zavlačevanju. Bolgarska je bila zelo popustljiva, vsled žrtev nove vojne pa mora vstrajati na vojni odškodnini. _
Albanija obsojena na propast.
(Dopis.)
V Carigradu, 10. marca.
Tukajšnji listi razpravljajo obširno o albanskem kongresu, ki se je prve dni tega meseca vršil v Trstu.
Vsi listi brez izjeme kritizirajo tržaško prireditev ter so mnenja, da možje, ki so se zbrali na albanskem kongresu v Trstu na povelje in proti plačilu z Dunaja in iz Rima, niso sposobni, da bi ustanovili, še manj pa, da bi uspešno upravljali novo albansko državo.
V dnevniku »Tanin« piše znani publicist Ismail H a k i o tržaškem albanskem kongresu med drugim tudi to-le:
»Dogodki na kongresu žalijo čustva vseh musulmanov in nasprotujejo čustvom večine albanskega naroda. Za to ne moremo smatrati za pravo predstaviteljstvo albanskega naroda kongres, ki prireja ovacije avstrijskemu cesarju, poje avstrijsko cesarsko pesem, a se niti z eno besedo ne spominjajo sultana, ki je vendar duhovni poglavar vseh musulmanov, torej tudi pretežne večine albanskega naroda.
Udeleženci kongresa, ki so Avstrijo aklamirali kot osvoboditeljico Albanije, so zagrešili največjo nehva-ležnost s tem, da se niti z besedico niso spominjali junašili zaščitnikov Skadra in Janine. Da bi padla Janina in Skader takoj v roke sovražnikom, to bi bilo najboljše plačilo za to grdo nehvaležnost.
Na kongresu so igrali prvo vlogo znani avanturisti, katerih imena so že od zdavna na najslabšem glasu, in čisto gotovo je, da bo delovanje teh ljudi doneslo albanskemu narodu samo škodo in nesrečo. Ta kongres torej ni bil izraz pravih čuvstev albanskega naroda, zato tudi pretežna večina albanskega ljudstva ne more biti odgovorna za dejanja nekaterni-kov, ki so navajeni, da se potikajo in potepajo po vsem svetu, in ki se trudijo, da Albanijo okrepe s patenti iz Rima in Dunaja.
Če se posreči gotovim ljudem, ki se potepajo po evropskih glavnih mestih in nastopajo tam kot neke vrste komisijonarji, da izvale Albanijo in da dobe v svoje roke državne vajeti, potem že sedaj lahko povemo, da je Albanija — in naj oživi pod tem ali onim imenom, obsojena na propast hi pogin.
Predsednik kongresa je s tem, da je rekel: »Nadejamo se, da bomo že v kratkem pozdravili evropskega princa kot vladarja Albanije, žalil pretežno večino albanskega naroda v njenih čustvih, zakaj nihče izmed nas Albancev musulmanov se ne more in ne bo navdušil za idejo, da bi tujec kristjan bil vladar in gospodar mu-sulmanske Albanije...«
Ismail Haki, ki je napisal ta članek v »Taninu«, je Albanec, zato zaslužijo njegova izvajanja največjo pozornost, ker je čisto gotovo, da mož pozna razpoloženje večine mu-
sulmanskih Albancev in da so mu prav dobro znani tudi tisti gospodje, ki so igrali glavno vlogo in imeli prvo besedo na albanskem kongresu v Trstu.
Če Albanec Ismail Haki sam preglasa prireditelje tržaškega albanskega kongresa za avanturiste in l)otepuhe, potem si pač lahko predstavljamo, kakšna »lepa družba« je bila zbrana na tržaški prireditvi.
In ti in taki ljudje naj bodo stebri bodoče Albanije, za katero hočejo naši brihtni državniki in diplomatje, kakor sc kaže, pričeti celo vojno!
Prosimo — za tisto Albanijo, o kateri pravi sam Albanec Ismail Haki, da je obsojena na smrt in pogin, in naj oživi pod tem ali onim imenom!
.le pač resnično, da bogovi osle-pe tistega, kogar hočejo uničiti!
Umor grškega Hrolja.
Iz bolnišnice v kraljevo palačo.
Pri prenosu trupla pokojnega kralja iz bolnišnice v kraljevo palačo so nosili krsto izmenoma princ Nikolaj, kraljev adjutant Erankudis in \ cč drugib višjih častnikov. Krsto so spremljali vsi ostali višji grški častniki in zastopniki vseh cerkvenih in civilnih oblasti. Na čelu žalostnega sprevoda je korakal oddelek kretskih orožnikov. Na obeh straneh rakve so korakale garde. Ob 10. dopoldne je prišel sprevod, ki je pasiral tudi mesto nesreče pred kraljevo palačo, kjer je pričakoval krsto pokojnega kralja cel bataljon v paradi. Krsto s pokojnini kraljem so postavili nosilci na krasen provizoričen oder v pritličnem salonu palače. Solunski metropolit je blagoslovil truplo, molil je obredne molitve pred krsto, zastopniki civilnih in vojaških oblasti pa so napravili špalir ob straneh, obšli nato krsto in zapustili dvorano. Ostali so v dvorani grški stotniki, ki so prevzeli častno stražo pokojnega kralja.
iz Soluna v Atene.
Grška vlada je sklenila, da pošlje v Solun vojno ladjo, ki prepelje truplo pokojnega kralja Jurja v grško prestolico. Ta vojna ladja bo takoj odposlana in se vrne iz Soluna bržkotne že v nedeljo. V sijajnem sprevodu, katerega se udeleže vsi zastopniki civilnih in vojaških oblasti preneso v Solunu krsto na krov vojne ladje. V slovesnem sprevodu, katerega se udeleže zastopniki vseh oblasti, mesta in gotovo ogromne število prebivalstva iz mesta in okolice ter zastopnikov vseh evropskih držav, bodo prenesli nato truplo v kraljevsko palačo v Atenah, kjer bo truplo priljubljenega pokojnega kralja več dni na kraljevskem mrtvaškem odru in dostopno vsem podanikom in tujim gostom. Kdaj se bo vršil pogreb, še ni določeno. Odvisno je od kraljevega sorodstva.
Oporoka.
Včeraj je uradno zapečatil ju-stični minister vrata v zasebno stanovanje pokojnega kralja. Stanovanje se bo uradno odprlo še le po pogrebu kraljevem in bo kot prva vstopila v njegovo stanovanje posebna državna komisija. Govore splošno, da je kralj napravil še pred izbruhom balkanske vojne pravoveljavno oporoko. Njegovo premoženje baje ni tako veliko, kakor se je domnevalo, posebno ker je kralj porabil doneske civilne liste, ki so bili določeni na 1.125.000 drahem, večinoma za vzdrževanje kraljevega dvora in za posebne nagrade, plače in penzije dvornih in drugih revnejših uradnikov. Kralj je bil, kar je obče znano jako dobrosrčen, usmiljen in zelo radodaren.
Kraljeva rodbina v Solunu.
Včeraj je prišla v Solun grška kraljica Olga v spremstvu princezi-nje Alice in prinčev Jurja in Andreja. Ko je stopila kraljica Olga v dvorano kraljeve palače, v kateri leži na mrtvaškem odru njen soprog, je omedlela. Iz dvorane so se odstranili vsi navzoči razen častne straže. Obitelj pokojnega se je v tihi in globoki žalosti poslovila od rajnkega in zapustila nato dvorano. Obitelj se vrne takoj v Atene.
Morilec.
Morilec Šinas je rojen v Seresil ter je bil tam šolski sluga. Po okupaciji Soluna je dobil tam podobno službo, kmalu pa so ga zaradi pijanosti spodili. Napisal je nato na kralja prošnjo za podporo, prošnja pa je bila zavrnjena. Zdi se, da je Šinas izvršil umor v pijanosti.
Pri zaslišanju je bil miren in hladnokrven ter ni kazal nobenega znaka kesa. Pri njem so našli številna izsiljevalna pisma na razne osebe v Atenah in v drugih mestih. Tudi več oseb, ^ki so z njim občevale, so aretirali. Šinas pravi, da se je hotel maščevati nad kraljem, ker ni cdgo-
66 §tev
•SLOVENSKI NAROD.
Stran 5,
voril na neko njegovo pritožbo in ker ga je dal njegov adjutant vreči iz palače. Na vprašanje, komu je bila namenjena druga kroglja v revolverju, je odgovoril, da Je hotel izvršiti samomor, da pa do tega ni prišel.
Kralj Konstantin.
Kralj Konstantin je dospel včeraj ob S. zjutraj z avtomobilom v Atene. Dasiravno je bilo šele o polnoči razglašeno, kdaj dospe novi kralj, ga je vendar čakala velika množica, ki ga je pozdravljala z molčanjem. Člani kabineta so čakali na kralja v Phaleronu.
Štajersko.
Iz Hrastnika. Gostilničar Fr. B. nt. je prepovedal svoji soprogi, da-ovati kaj za družbo Ciril in Metoda, t š. da iz njegove hiše ne sme noben cinar v narodne namene. Možakar pozabil, da sc vse premoženje do adnjega vinarja, ki se drži B. hiše, nosili na kup edino in samo slovenji delavci (lahko rečemo tudi našim oc, demokratom) in da bi brez njih '. hiša bila 0.  Pa   še   na nekaj ga »pomnimo: svinje se dobijo za denar pri tem gleda on,   da dobi dobro ago,   za denar   pač ne bo slabega a izbiral.   Narodnosti   in narod-►v pa ni na prodaj. Će pa bi se !alo dobiti za denar, bi Hrastni-,jc gotovo zbirali tudi samo dobro igo! To so značaji. V Zid. mostu sc je ustanovila C. '.[. podružnica za Zidani most. Loko •i oko!. Ustanovni občni zbor je bil soboto dne 15. t. rn. zvečer pri Ju-.iičič!!.   O 'enem zanimanju za na-obrambo je pričala naravnost ' • ■!111111 udeležba vseli slojev. Prišli .  sropniki iz Radeč, Pola i. : i r >vanje je otvori! z navduše-, govorom g. rc videnj J os. Mo-r s\ o , ki ima glavno zaslugo za
■ vite v podružnice in za prija-
Impozantnega   števila čla-. \ ovu podružnica šteje namreč ; l"1' članov. V imenu glavne ovoril potovalni učitelj !! e    < iovorili so še gdč. K o 1-iva in gg. M o h o r k o, O s e t
0 h a :*. V cdbor so bili izvoljeni: \\ o i i o r k o, rcvident juž. žel,
Fr. M e š k o , naduči-.   r  ••• ed-cdnnV,   Frnest Var-
■ o t? .   pristav luž. že!., tajnik; ' . r ?   :. pristav jtiž. žel.. bUt-
Namestnika:    Ant. Firm, Jos.   7. o r n , učitelj . . Od t Dnrki so: Jos. Š k o r c, vv    mojster:   Karel Ožek, _:   A .dr.   M o č i v n i k , .!. S u ! č i č . trg.: AdoK J e -, uuU'!j (Loka); K. Dobršek, '       Iv. Vodišck, čuvaj: . !> .    l • i . uradni sluga. Račun-.;• sta .lak. Jančar, in Al. Bučar,   učitelj. — niča   obeta biti važna
1 / C v ta. 'Dijaški k u h i n j i)
. ,      ' rovali v spomin na o Terezijo dr. Sernečevo: Josip Sernec 200 K, uim   ra ,'r. Janka Serneca v rji , t .mi K.   dr. Pavel Turner v
i ru Ki K. Vsem iskrena hvala! I Srjri lernba občinskega volilne-! reda za mesti Ptuj in Celje. Na zroru nemškutarskega ptuj-i-rogaškega političnega društva sc ori!c tudi o stremljenju opozi-dnega ptujskega meščanstva za -   občinskega volilnega reda a Ptuju. O tem pravi poročilo ii\  iagblatia«   doslovno sledeče: dnik društva (dr. Plachki) je ■.uii stvarno (?) omenil agitacijo uvedbo tajnih občinskih volitev v ;:>tu Ptuju,   katera je privedla do dr/, posl. Malika v parla-11ii. Značilno je, da so podpisali ta »redlog   ie   socijalisti   in pa tržaški unslavist dr. Rybaf. Peticijo, na ka-jro se predlog opira, so pa podpisali _.iulisti,Siovenci in cela vrsta ljudi, se ni za to brigala, kar je podpisa-Obžalovanja vredno je, da se ta-stvar   strankarsko izrablja. Mi, ikor celjski Nemci, ki imajo isti obiski volilni red,   smatramo tajno »vanje pri občinskih volitvah, za cijonaltio nevarnost« V teh stav-ii je toliko hinavščine in zavijanja snice,   da Plachkemu ne moremo tat; odgovora dolini. Nismo si še ...o mislili,   da mora biti nemški lalec v »svetem« boju za nasi-in krivico napram vsakomur, kdor prisega na zastavo gotove sebič-renegatske klike,   tudi lažnjivee. Akcijo za reformo  občinskega volilnega reda v Ptuju,  ki je še iz 60. let m ima danes zadnja kmečka občina ■ernejšega, so začeli opozicijonal-;»i Nemci in nc znabiti Slovenci ali Dcijalisti;   peticijo za to reformo so udi v   prvi   vrsti   podpisali Nemci Vlalikov]  pristaši)   in  potem še le Slovenci in socijalisti.   Pokazalo se ie pri zadnjih  občinskih   volitvah v Ptuju,  da je vladajoča renegatska
klika nastopila napram nemški opoziciji z istim nasiljem, sleparijami in brezobzirnostjo, kakor bi bila nastopila napram Slovencem, če bi ti kandidirali. Ne gre torej za nobene idealne ali nacijonalne interese, temveč za korist znane umazane klike v Ptuju, ki mesto spravlja v gospodarski pogin, sami sebi pa polni žep z javnimi sredstvi. Isto, popolnoma isto velja tudi za Celje. — Sicer pa torišče za moderniziranje občinskega volilnega reda ni na Dunaju, temveč pred vsem v Gradcu. Pozivamo znova slovenske poslance, naj začnejo tozadevno akcijo v deželnem zboru štajerskem, oziroma že pri pogajanjih za njegovo delazmožnost. Ce je Slovenska ljudska stranka pripomogla v Ljubljani Nemcem do zastopstva v mestnem svetu, naj pomaga tudi celjskim in ptujskim Slovencem, oziroma vsem manjšinam v teh mestih do njihovih pravic. Saj se Plachkih, Ornigov in Jaborneg-gov vendar ne boji!
Iz PetrovČ nam poročajo: Do smrti se je opekla posestnica Gajšek v Libojah. ko je zažigala suho travo, sje in suhljad. Ko je veter pognal proti nji plamen, ie hotela bežati, a se je pri tem spodtaknila in padla v plamen, kjer ji je pogorela vsa obleka. Ker ni bilo nikogar blizu, je v strašnih bolečinah umrla.
Južnoštajorsko hmeljarsko društvo v Žalcu ima svoj občni zbor v torek (praznik) dne 25. marca 1913 b 3. popoldne v gostilni gospe E. Hausenbichler v Žalcu. Spored običajen. Po zborovanju si bodo hmeljarji ogledali nove žične nasade v žalski okolici.
Brežice. (V o l i t v e.) Nemci so pri volitvah v mestni zastop skrivno
s vali na volilne listine znamenj .. Slovenci so se pritožili in priza-
bodo kaznovani. Volitev je ovr-žena, kakor se sliši, bodo velikaši vsled kazni izgubili volilno pravico.
S rvem razredu propadejo Nemci. Slovenci pridejo v mestni zastop. Tam bodo povedali, da mi ne bode-ačevali za šulferanjsko stavbo šestdeset tisočakov ter bode najbrže ostala stavba šulvereinu.
Brežice. Gostilno g. Druškoviča prevzel je gostilničar Narodnega doma v Brežicah. S J. aprilom se gosp. KoŠtomaj preseli iz Narodnega doma h g. Druškoviču. Tako so pridobili Slovenci vse največje in najboljše gostilne. Imajo jih sedaj že sedem.
Iz konjiškega okraja.   (Od o b -
s t r u k c i i e nimamo nikakršne škode), tako dokazuje s številkami na uvodnem mestu zadnji Slov. Gospodar.. Ce je temu res tako. naj le slov. klerikalni dež. poslanci obstruirajo naprej ah pa naj uvedejo absolutizem, kar bi bilo še zmiraj bolje, kakor pa taki zastopniki spodnješrajerskih Slovencev, Po našem mnenju ie škodo obstrukcije primerjati v prikladnem razmerju škodi zemljiškega posestva, ki se pusti neobdelano v nemar, zemljiški davek pa je kljub temu treba odraj-tovati! Sedaj — škoda, pozneje — večkratni stroški, da se zanemarjeno spet poravna! Mogoče pa smatrajo klerikalci obstrukcijo za kako tlimo! Tudi prav!
Iz Konjic V zadnjem Slov. Gospodarju- čitamo v listnici uredništva doslovno: >Konjice. V tej obliki bi bilo žaljivo za cel okraj. V obliki pot' ali pa v predavanjih na ieci in v društvih se nam zdi primernejše in izdatnejše. Pozdravljeni!« Tako torej! Kar bi bilo v časopisu žaljivo za cel okraj, se sme brez skrbi povedati na leci. Potemtakem se nam ni čuditi, da posebno mlado du-hovništvo uporablja lečo za politiko, namesto za oznanjevanje besede božje! Pa šc pravijo, da vera peša! Kdo pa je kriv?
Par volov so ukradli   iz hleva.
Neverjetno predrzna tatvina se je izvršila v noči od 17. na 18. februarja na Hribu v Belokrajini. Neznani lopovi so ukradli posestniku Ivetn Dr-gancu iz zaklenjenega hleva par volov pšenične barve, vrednih baje nad 800 K. Lden vol je imel zadaj nad repom belo liso in zelo pokoncu zavihane rogove. Tatovi so opravljali svoj posel tako previdno in spretno, da ni slišal nihče najmanjšega ropota. Mirno so odgnali ta par volov v tiho noč proti Črnomlju. Toda tatovi niso bili le oprezni, temveč tudi zelo praktični. Prišedši z voli do Lokve, so si mislili, da bi bilo dobro preskrbeti si tudi kak voz, da bi bila priprega popolna. Šli so stikat po Lokvah in so res našli v šupi Iveta Graheka lep zeleno pobarvan lojter-ski voz, ki je bil tam spravljen, kakor nalašč za te ljudi. Nič niso premišljali; potegnili so voz iz šupe, vpregli vole in se lepo odpeljali proti Narajcu in Vinici. Orožniki so poizvedovali drugi dan in sc dognali, da so videli ljudje, da je peljalo par volov, kakršni so bili — ukradeni, zeleno barvan lojtrski vnz proti Vinici.
Na Vinici izginja sled in ni dvoma, da je šla vsa priprega čez viniški most na Hrvaško. Tam pa bo zasledovanje silno težko.
C. kr. centralna komisija za varstvo spomenikov. Iz poročila o zadnji seji posnemamo: Načrt za razširjenje farne cerkve v Št. Jurju ob Juž. žel. se ne more odobravati, ker bi se s tem arhitektonična harmonija šentjurske, začetkom 18. stoletja sezidane cerkve zelo motila. Za popravo starorimskih spomenikov pri Hajdini se dovoli 350 K.
Iz Slov. Bistrice. Na štirirazred-ni mešani mestni ljudski šoli je razpisano mesto učitelja. Drugi plačilni razred, prošnje običajnim potom.
Obrtne nadaljevalne šole. »Slov. Narod« je v svoji št. 52. prav dobro označil spodnještajerske nemškutar-ske sleparije. Ponemčevanje obrtno-nadaljevalnih šol na slov. štajerskem je doseglo vrhunec. Nemčurji povsod hite, da vpeljejo obrtno - nadaljevalno nemško šolo ter polove vanjo slov. dečke. Rokodelstva uče se samo slov. fantje, ker so Nemci in nem-škutarji premehkužnih rok. V teh obrtno - nadaljevalnili šolah poučuje se izključno le nemško. Po petdeset do sto in še več slov. rokodelskih dečkov hodi v šolo, a učitelj jih ne razume —. Razumeti morajo slov. učenci nemškega učitelja! Tako ponemčevanje! Povemo danes vsem višjim oblastnijam in inšpektoratom, da število slov. učencev je postavno določeno. Za 50, z* 100 in še več slov. učencev je učni jezik — slovenski. Štejmo v Celju, Slov. Gradcu, Slov. Bistrici, v Brežicah, v Ormožu, Vojniku, na Laškem, v Ptuju učence — sami Slovenci! Slovenski poslanci tirjajte, da se v teh šolah, ko - je vzdržuje država in dežela, nastavljajo učitelji, kateri znajo poučevati slovensko. Slovenskih obrtnih spisov, obrtnih računov, itd. se morajo poučevati v slov. jeziku. V teh šolali se ne sme zapostavljati slovenščino! V vseh zgoraj omenjenih krajih se zahteva toliko in še več slovenskega pouka, kakor nemškega. Zato naj se pod 4. eni kompetentni inšpektorat (Ljubljanski) postavi ves Spodnji Štajer. Gradec naj za omenjene kraje odpade!
Drobne novice. I z C e 1 j a. V torek ponoči smo dobili precej snega. Cela okolica tiči v popolnoma zimski obleki. Veliko noč bodemo torej imeli belo ali pa vsaj zelo blatno. — Iz Maribora. V Laporju je umrl oče not. kandidata Ašiča, posestnik Franjo Ašič. Bi! je prejšnja leta več časa v slovenjbistriškem okrajnem zastopu in je zavzemal tudi v domači občini več častnih mest. Bil je zaveden Slovenec. N. p. v m.! — I z M a -r i b o r a. V Hočah je umrl graščak Friderik Pacher pl. Theinburg. Bil je lastnik gradu Hausampacher. — I z V u z e n i c e poročajo: 171etna Antonija Voh je imela že dalj časa s svojim stricem razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Na Svečnico je tudi porodila otroka, ki ga je prihodnjo noč zadavila. Mrlička je skrila v neko slamnico. Te dni pa so za stvar zvedeli orožniki in so pri hišni preiskavi otroka tudi našli. Dekle so zaprli.
Koroško.
Za praznike. Neki neznanec je vlomil včeraj popoldne v skladišče Pipanovo v Beljaku in odnesel 16 kg slanine in 40 K denarja. Neka soseda ie vlomilca videla, poklicala je gospodarja, ki je poslal za vlomilcem učenca. Ta je dohitel vlomilca na Schillerjevem trgu. Ko je zagledal učenca, je vrgel vrečo na cesto in zbežal. Na begu je izgubil klobuk. Kdo je vlomilec še ne vedo.
Pol leta v vodi. Pri Sv. Štefanu so potegnili iz Krke truplo 181etne Rozi Restove, ki se je ponesrečila že v začetku oktobra lanskega leta. Truplo, ki je ležalo skoraj pol leta v vodi je bilo še nepričakovano dobro ohranjeno.
Prijet tat. V Beljaku sc aretirali zloglasnega tatu Petra Hanžiča, ki je izvršil že veliko tatvin po Koroškem. Oblasti so ga že delj časa iskale.
Iz   državno   stavbne službe.
Stavbni adjunkt pomorske oblasti v Trstu Josip Pavlin je imenovan za inženirja v ministrstvu za javna dela.
Pobegli knjigovodja okr. šolskega sveta v Gorici. Poročali smo že, da je pobegnil pred enim mesecem iz Gorice knjigovodja okrajnega šolskega sveta R o s i n a. Že takrat so govorili, da njegov beg ni brezpomemben. Sedaj je dognala natančna preiskava knjig, da je mož poneveril in odnesel večjo vsoto uradnega, njemu poverjenega denarja.
Krompir v Gorici se je prodajal na zadnjem sejmu v torek po 12 kron ineterski stot.
Nezgoda na železnici. V torek cb polu 5. popoldne se je med postajama Podmelec in Sv. Lucija odtrgala velika skala ob žel. tiru ter je padla čez tir na drugo stran železnice. Pri tem je raztrgala eno tračnico.  V tistem času pride osebni vlak štev. 15., kateri odhaja ob pol 3. z Jesenic in skoči z lokomotivo razen zadnjega vagona z vsemi, potniki natlačenimi osebnimi vozovi s tira. K sreči se ni nikdo ponesrečil. Vozovi in lokomotiva so vsi več ali manj poškodovani. Potniki so izstopili in šli peš v Lucijo ali Podmelec nazaj. Dež je med tem kar lil. Zmešnjava je bila velika. Potniki so med sunkom popadali oziroma bili vrženi s klopi, prtljaga je popadala s štelaž na nje, vse je bilo zelo prestrašeno. Pri poznejših vlakih še celo noč in drugi dan dopoldan so morali potniki prestopiti. Radi bližajočih se praznikov so bili viaki prenapolnjeni, od 300 do 400 pasažirjev v enem vlaku. Med tem se je zgodilo, da je prišel vlak do kraja, kjer se je moralo prestopiti; nekateri železničarji so bili odurni s  potniki. Pri vlaku, ki odhaja iz Trsta ob 4. uri in ^20 min., bilo je veliko potnikov, ve-"čina pripravljena za obiske pri sorodnikih. Vse fino oblečeno. Dež je kar v potokih lil,   spodili so nas iz vagonov na prosto, plazili smo čez klanec, da bi prišli do steze, po kateri bi prišli do drugega vlaka; ljudje so se v gnječi suvali, fini damski klobuki in kovčegi so se valjali čez imenovani klanec. Pomagali smo si drug drugemu, kolikor je bilo pač mogoče. Celo uro smo stali na hudem dežju, marsikatera lepa toaleta je pokvarjena. Dame so jokale, otroci prosili in se stiskali mrazu. Neki želez, asistent iz Gorice z njegovimi neslanimi opazkami in   konfuznostjo, je potnike žalil in jih hrulil, naj bi bil raje pomagal! Večerni vlak, ki bi imel prihajati na Jesenice ob osmih zvečer, prišel je šele okoli dveh popol-noči tja. J. S.
Tržaške občinske volitve. — Slovenci pobrigajte se za svoje pravice. Centralni volilni urad političnega društva »Edinost« deluje v Narodnem domu, kjer se dobe vsa pojasnila glede volilnih reklamacij, tiskovine itd.
Tajna seja tržaškega občinskega sveta. Za župnika na Prošeku je bil prezentiran Aleks. Martelanc. Za magistratnega asesorja je bil imenovan tajnik mestnega sveta dr. M. Novak, na njegovo mesto pa mag. tajnik dr. Karel R a n g a n , za magistratnega tajnika dr. Gvidon du Ban, za podtajnika dr. A. T o s o n i, za prvega pristava obč. knjižnice Ka-mil de F r a n c e s c h i, za podrav-natelja obč. rač. urada H. D a p i s i n, za viš. računovodjo V. D e b e v c , za računovodjo S. P o n e t i in za pristava L. G r o g e r. Stalno vpoko-jeni je namestnik protofizika dr. H. de M e r 1 a t o.
Tržaška porota. — Rop, nasilen obtoženec. Kakor smo že poročali se je porotna obravnava proti H. Gi-raldiju in Ant. Negodetu zaradi ropa prekinila vsled zahrbtnega napada prvoobtoženca na glavno pričo Bre-lihovo. Obravnava se je nadaljevala popoldne po zaslišanju prič, ki so potrdile obtožnico skoro v polnem obsegu. Nato sta izrekla psihiatrična izvedenca soglasno, da je Nego-de sicer epileptik, vendar se svojih dejanj poleg nekoliko omejene odgovornosti popolnoma zaveda, Giraldi pa, ki je silno nasilen, je za svoja dejanja popolnoma odgovoren, kljub temu, da je abnormalen, duševno manj vreden in degeneriran. Med razpravo so morali Giraldija večkrat odpeljati iz dvorane in so ga le z veliko težavo ukrotili. Sodišče je stavilo porotnikom več vprašanj glede ropa, nasilstva, težke telesne poškodbe, žaljenja straže, tatvine i. dr. Po pra-voreku porotnikov je obsodilo sodišče Giraldija na 10 let poostrene ječe, Negodeta pa na 7 mesecev ječe. Obema se všteje v kazen petmesečni preiskovalni zanor.
Samomorilka v vodnjaku. V torek so potegnili iz nekega globokega vodnjaka v Sovranišču šiviljo Ano Koče var jevo, ki je izvršila samomor vsled nesrečne ljubezni.
Ženske pogodbene uradnice. Na zborovanju pogodbenih uradnikov v Trstu je bil stavljen tudi predlog, da bi se sprejele kot članice tudi ženske pogodbene uradnice, ki so prosile za sprejem. Več govornikov se je toplo zavzemalo za ta predlog. Toda kljub temu je bil predlog zavrnjen in ženske pogodbene uradnice lahko pristopijo k društvu samo kot podporne članice.
Mednarodni ponarejale! denarja. Gorica-Trst-Italija. Poročali smo, da so aretirali v Gorici dva zloglasna ponarejevalca denarja različnih držav, Donaggia in Colombanija. Obenem pa so zasledili tudi njihove tovariše v Trstu in jih aretirali. Policija v Trstu ni objavila imen aretiran-cev iz policijskih interesov. Sedaj je
znano, da so aretirali kot tovariše in sotrudnike te mednarodne zveze po-narejalcev bankovcev v Trstu Um-berta Grego, lastnika drogerije v ulici Farneto, Gvidona Pavana, uradnika špedicijske družbe »Adriatica«, Umberta Camerinija, mešetarja, Laura Marchigo, stavbnega asistenta, in Luigija Barbicrato iz Pavije. Vsi ti so bili v zvezi s prvoimenova-nima in pomagali ponarejati in razpe-čavati ponarejene bankovce. Tržaško sodišče se je izreklo v tej zadevi nekompetentno, vsled česar bodo odpeljali vse aretiraiice v Gorico. Višji komisar Kurzman iz Trsta pa se odpelje v Benetke in Padovo, da se posvetuje tam glede te zadeve z laškimi oblastmi glede postopanja proti ponarejalcem.
Stavka v Stabilimento Tecnico končana. Konflikt med delavci strojnega oddelka in med vodstvom podjetja je končan po štiridnevnih pogajanjih med zvezo delodajalcev in organizacijo kovinarjev na Dunaju, kateri je bila zaupana naloga rešiti sporne točke, končno poravnan. Vodstvo bo pri tržaškem magistratu zopet dvignilo delavske knjižice iz-prtih delavcev in delo se bo zopet pričelo. Samo treh delavcev vodstvo še noče sprejeti. Na praznik zvečer se je vršilo v Delavskem domu v Trstu zborovanje eksekutivnega vodstva delavskih strank in izprtih delavcev. Na zborovanju so se prebrali delavcem pogoji, katere so delavci sprejeli. Oni trije delavci, ki so Še izjavili, da ne morajo, da bi trajalo iz-prtje samo zaradi njih še naprej, posebno še, ker se bodo vršila tudi glede njih nadaljna pogajanja glede zo-petnega vsprejema. Delavci prično delati v sredo po Veliki noči.
Canadian Pacific-Austro-Ameri-cana. Včeraj opoldne je odplul iz Trsta prvi parnik družbe Canadian Pacific »Ruthenia« in sicer v St. John v Kanadi. Parnik je odpeljal 700 izse-ljenikov, večinoma Rusov. Dalje je naloži! parnik 2000 ton tovora.
Dreadnought »Tegetrhoff« je odplul včeraj iz Trsta v Pulj, kjer ga oborože, nakar prestopi v aktivno službo.
Zadrško garnizijo je inspiciral včeraj armadni inšpektor feldcajg-majster Potiorek. Nato je obiskal namestnika grofa Attemsa, ki je priredil njemu na čast slavnosten dine.
Dnevne vesti.
-f Oblastni pa smo! Včeraj na večer se je sklenila vodopravna razprava zastran projektov, ki sta ju vložila mestna občina in pa deželni odbor glede izkoriščanja vodne sile, ki se pridobi pri bodoči zatvornici v Ljubljanici pod Št. Petrskim mostom. O teku te razprave, ki se je bila pričela v ponedeljek na licu mesta in se potem nadaljevala v magistratih dvorani, priobčimo natančnejše poročilo v jutrišnji številki. Danes pa naj zabeležimo zanimivo epizodo, ki se je pripetila proti koncu včerajšnje razprave. Ko je bil dopoldne pravni zastopnik mestne občine dr. Majaron predložil svoje in svojih veščakov izjave proti projektu deželnega odbora in uprave državnih železnic, sta oddala svoje mnenje državna tehnika Bloudek in Krenner. Nato je zastopnik deželnega odbora dr. Lampe okoli V4L začel s svojimi splošnimi izvajanji, jih pa kmalu prekinil, češ, da jih bo nadaljeval popoldne ob 5., ker ima med 3. in 5. uro sejo. Pri popoldanski razpravi so oddajali tehniki deželnega odbora na zapisnik svoja mnenja, dokler ni prišel ob 5. dr. Lampe in nadaljeval svojo izjavo, ki pa je bila le bolj kratek uvod k naslednjemu »triumpfu«. Deželni odbornik dr. Lampe je namreč končno dejal: »Upoštevajoč vse te razloge, je deželni odbor kranjski v svoji seji danes, dne 20. marca sklenil, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri občine ljubljanske, zgraditi na Ljubljanici elektrarno in ne bo dovolil sredstev v ta namen, oziroma ne bo stavil deželnemu zboru tozadevnega predloga. S tem je mestni projekt nemogoč in nadaljna obravnava brezpredmetna.« Po tej enunci-aciji je nastalo splošno začudenje z živahno veselostjo. Deželni odbornik dr. Lampe, ki ga je še dr. Majaron ironično vprašal, ali mu po vsem tem kot zastopniku mesta še dovoli besedo, pa je vzel klobuk in odšel, češ, da je že vse opravil. Torej med tem, ko so se deželni tehniki trudili dokazati večjo gospodarsko važnost svojega projekta, je pa deželni odbor »sedel« in z največjo lahkoto onemogočil mestni projekt in zaključil vo-dopravno razpravo. Ta se je pa vendarle nadaljevala z izvajanji dr. Ma-jarona, ki se je končno zavaroval zoper to, da bi sklep deželnega odbora le količkaj vplival na tek in rešitev zadeve v smislu prošnje mestne Občine, ki je v stanu tudi brez dovoljenja deželnega odbora financirati svoj projekt. Tudi je vzlic »brez-predmetnosti obravnave« drugi pa«
Stran 4.
ENS
A R OD.
66 stev.
vzoči zastopnik deželnega odbora podal še eno izjavo. Tako je bil sklep deželnega odbora — ker smo že pn vodi — zgolj »udarec v vodo« in le dokazuje, da hoče deželni odbor korist svojega projekta uveljaviti s pritiskom, ne pa s stvarno upravičenostjo, kako** bi se edino spodobilo za prvo avtonomno oblast v deželi.
-r Ljubljanski Nemci na pritožni
^oti. Zgledi pač vlečejo. Kregar in btefe sta s svojimi večnimi pritožbami na deželni odbor okužila tudi naše Nemce, da so nastopili pot pritožbe na deželni odbor. Ni jim po volji, da se v službeni pragmatiki za ma-ristratne uslužbence -izrecno ne zahteva znanja nemškega jezika in da se daje možnost, da se sprejmo v magistratno službo tudi prosilci, ki so absolvirali svoje študije v učnih zavodih na Hrvaškem in v Bosni. Zato so se nemški občinski svetniki pritožili na deželni odbor, ter zahtevajo, da se v službeno pragmatiko sprejme kot pogoj nameščenja v magistratno službo znanje nemščine in da se določi, da se smejo v občinsko službo sprejeti samo tisti, ki se izkažejo s spričevali avstrijskih učnih zavodov. Pritožba, o kateri smo prepričani, da ne bo dosegla svojega namena, je pomenljiva v toliko, ker Nemci ž njo izpričujejo, da že resno računajo z možnostjo, da lahko nastopi čas, ko se na ljubljanskem magistratu ne bo več rabila nemščina. Samo za ta slučaj se da razumeti nemško stremljenje, da se v službeno pragmatiko sprejme določba o zna-nju nemškega jezika. Zakaj, dokler bo uredba in uprava v naših dežela h taka, kakor je sedaj, mora itak \ sak, ki pohaja srednje šole, znati nemško, zato pač ni potreba, da bi se od absolventov teli šol še posebe zahtevalo znanje nemškega jezika. Ako pa sedaj Nemci zahtevajo, da se v službeno pragmatiko sprejme izrecno kot pogoj nameščenja znanje nemškega jezika, pomenja to toliko, kakor da bi naši Nemci z vso resnostjo že računali na to, da pride že v najbližji bodočnosti v naših pokrajinah do takih radikalnih izprememb, da se na naših šoiah ne bo več obvezno poučevala nemščina. S svojo pritožbo na deželni odbor vzbujajo torej gospodje nemški občinski svetniki domnevanje, da računajo že v najbližji bodočnosti z možnostjo uvedbe — trializma. Ako pa računajo že s to možnostjo — njihov veliki strah jih je v tem oziru izdal — potem je jalov tudi drugi del njihove pritožbe glede veljave spričeval z učnih zavodov na Hrvaškem in v i)osni, ker v slučaju — trializma bosta Hrvaška in Bosna itak tvorili z našimi deželami eno državno skupino, kjer bodo veljavna spričevala vseh slovenskih in hrvaško - srbskih učnih zavodov. Prav zares, gospodje pritožniki! Sicer pa gospodom Nemcem povemo, da so bile one določbe, ki jih tako razburjajo v novi službeni pragmatiki že tudi v stari pragmatiki in so veljala na mestnem magistralu že desetletja, a kljub temu še ni bil na magistratu sprejet v službo še nihče, ki bi ne znal nemškega jezika, ali ki bi bil imel spričevala hrvaških ali bosanskih učnih zavodov!
Nemško-avslrijsko srednješolsko zborovanje na Dunaju dne 17. marca se je bavilo z navalom k šo-lanim poklicem, s službeno pragmatiko profesorjev, s poukom nemščine, z gojenjem govorništva na srednjili šolah, s telesno vzgojo in stanovskim vprašanjem telovadnih učiteljev na srednjih šolah. Na zborovanju se je konstatiralo, da je v Avstriji 490 gimnazij in realk s pravico javnosti ter 158.000 dijakov. Število dijakov je v zadnjih desetih letih narastlo za 40 tisoč. Vsled tega tudi ogromen naval k akademičnim poklicem. Izpit za srednješolske profesorje je v zadnjem času napravilo povprečno 800 kandidatov vsako leto, nameščeno pa je bilo samo po 300 profesorjev. To je ogromna nadprodakcija. Zato se naj srednješolci posvečujejo praktičnim produktivnim poklicem, ne'pa v toli-i števila vseučiliškim študijam, tik de bodočnosti slovenskih filozofov daje precej zanesljive informacije Društvo slovenskih profesorjev« v Ljubljani. Na dunajskem zborovanju je bil zastopnik naučnega ministrstva in nižjeavstriiskega deželnega šci-skega sveta. Pri nas pa se za profesorska zborovanja nikdo ne briga. Na skupščini slovenskih profesorjev je bil namesto zastopnika šolskih oblasti — policijski komisar.
— »Vošn jakova korespondenca« in »Matica Slovenska«. »Matica Slovenska« izda v uredništvu g. dr. Drag. Lončarja v Idriji koresponden-eo f dr. Jos. Vošnjaka. Ker je bil pokojni dr. Vošnjak eden izmed naj-agilnejših naših mož v zadnji tretjini prošlega stoletja, bo ta korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I. Pisma, ki so jih drugi pisali Voš-njaku. II. Pisma, ki jih je pisal Vošnjak. Dopisovali so Vošnjaku n. pr.:
A. Aškerc, dr. J. Bleiweis, Caf, Cim-perman, dr. Costa, A. Einspieler, P. pl. Grasselli, Freuensfeld, A. Funtek, Fr. Govekar, Iv. Hribar, grof Hohen-wart, dr. B. Ipavic, Jurčič, Klodič pl. Sabladolski, dr. št. Kočevar, Komel pl. Sočebran, dr. Gr. Krek, Fr. Levstik, Lutman (župnik na Koroškem), Macun, dr. D. Majaron, Fr. Ks. Me-ško, Ogrinec, dr. Prelog, Rapoc, dr. Razlag, dr. F. Sernec, Spinčič, Stritar, L. Svetec, Juri Šubic, dr. Ivan Tavčar, Tomšič, A. Trstenjak, dr. P. Turner, baron VVinkler; nadalje: Apih, Erjavec, dr. Pražak, B. Raič, vitez Schneid, Šuman, Dav. Trstenjak. — »Matica Slovenska« se obrača s tem do vseh p. n. gg., ki hranijo katera Vošnjakova pisma, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco za omenjeno Matičino publikacijo dati na razpolago. Naravno je, da se bo iz te korespondence, kolikor se tiče Še živečih oseb, izločilo vse, kar bi segalo v čisto privatno življenje ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
— Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani, Wclfo-va ulica 10, I. nadstropje, se tem potom iskreno zahvaljuje gg. I. C. iz Ljubljane in I. Č. iz Gospe Svete na Koroškem za krasne darovane knjige. — Simon Gregorčičeva knjižnica ostane na velikonočno nedeljo in ponedeljek za občinstvo zaprta.
Sneg izdajalec kurjega tatu. Iz Novega mesta se nam poroča: V zadnjem času se je v bližnji okolici novomeškega kolodvora večkrat opazilo, da zdaj temu, zdaj onemu zmamkajo kokoši. Sum je letel na cigane in na — lisice. Novi sneg pa, ki je zapadel v noči pred sv. Jožefom, ie izdal pravega »lisjaka«. Bila je viharna noč. V tej viharni noči zasliši posestnik Meglic iz Grubelj kokodakanje med kokoši. Ko gre vun pogledat, zapazi, da mu manjka več perutnine. Sneg je padal naprej in v njem so se videle stopinje človeka, ki je odšel izpred hiše. Takrat še neznani prijatelj tujih kokoši je bil zvit lisjak. Tudi on je vpošteval svojo sled v sveže zapadlem snegu. Poskusil je vse mogoče načine to sled za seboj izbrisati. Pa Meglic ga je le sledil do Čefidlovcga skedna v Bršli-nu. Potem pa se je sled zopet našla v smeri proti kolodvoru. S pomočjo obveščenega orožnika se je sled sledila do kurilnice. Sled je bila značilna po odtisku prišitka (bieka) 13a podplatu enega čevlja. Pri preiskavi se je našlo nekaj perutnine v vreči v kurilnici na mestu, kjer je počival strojnik. Drugi del perutnine (baje dva purana) so našli na — stroju. Spričo teh dejstev so aretirali osumljenega strojevodjo G. (češki Nemec iz Morave). Osumljeni je večkrat hodil v to okolico jajca nakupovat. Mož je mislil svoji družini napraviti poceni vesele praznike, pa ti prazniki bodo žalostni zanj in za družino.
Tramontini - Cedolini pred novomeškim sodiščem. Znani predrzni laški slepar Peter Tramontini, ki se je izdajal kot Cedolini, o katerega drznih sleparstvih je »Slov. Narod« že opetovano poročal, je na Veliki četrtek stal pred novomeškim civilnim sodiščem. Tožil ga je namreč Edmund Kastelic, trgovec v Kandiji za znesek 100 K, kateri znesek je Tramontini po zvijači izvabil od tega trgovca, pri katerem je preje naročil za cel voz blaga. Tramontinija je pripeljal jetničar iz preiskovalnega zapora. Ima res nastop, kakor akor-dant. Obtoženec je bil takoj pri volji v poravnavo. Predlagal je, da bi vsem dolžnikom nekaj izplačal. Sodnik dr. Levičnik pa je bil mnenja, da ie bolje, da najpreje Kastelica odpravi, potem pridejo drugi na vrsto. Tramontini je bil tudi s tem zadovoljen. Je pravil, da dobi s 1. majem službo pri nekem železniškem podjetju in da bo vse dolgove poplačal. Za enkrat je ena prvih njegovih žrtev g. Kastelic svoj tožbeni zahtevek na tukajšnjo izplačilo ugotovil, če bo pa tistih 100 K tudi dobil, to je seveda drugo vprašanje. V kratkem bo Peter Tramontini pred kazenskim sodiščem, kaj več povedal.
Na ljubljanskem ribjem trgu je bilo zadnje postne dni obilo raznovrstnih rib, odlikovali so se zlasti lepi krapi in Ščuke. Tudi klinov, čr-novk in drugih rib manjše vrednosti je bilo dovolj. 2ab letos ni bilo veliko, posebno malo pa je bilo polžev. Cene so bile razmeroma visoke in blago se je lahko spečalo v denar.
V mestni klavnici so zaklali od 2. marca do 9. marca 73 volov, 6 bikov, S krav, 195 prašičev, 159 telet, 29 koštrunov in 100 kozličev. Vpeljali so 690 kg mesa, 5 zaklanih prašičev, 34 telet, 2 koštruna in 14 kozličev.
Nesreča. Ko se je včeraj popoldne po Tržaški cesti s kolesom peljal krojaški pomočnik Avgust Jezer-šek, mu je vsled posute ceste spodrsnilo, da je padel na hodnik ter se za-
del v učiteljevo vdovo Leopoldino Cebinovo tako močno, da je tudi ta padla in obležala nezavestna. One-sveščenko so mimoidoči spravili k zavesti, potem jo pa spremili domov.
Pomotoma je zamenjal  dne 18.
t. m. ob 7. zvečer na glavni pošti g. Leopoldu Stibilu nekdo črn polsvil-nat dežnik s svitlorjavim pikčastim držajem za skoraj enakega, a slabšega. Dotičnik naj izvoli svoj naslov javiti g. Stibilu v Rožni ulici št. 8.
Zaradi prepovedanega povratka sta bila aretovana 551etni Osvald Kotnik iz kamniškega okraja in 36-letna Alojzija Jančarjeva iz Do-brunj. Oba so izročili okrajnemu sodišču.
Ukradena je bila ta teden v »Mestni hranilnici« čez dva metra visoka, dvojnata svetla lestev, vredna okoli 30 K.
Izgubil je neki nadporečnik sre-brnato tobačnico, na kateri sta bili vrezani črki K. K. in napis »Wei-nachten 1906.« — Ga. Berta Sch\va-rova je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je bil molitvenik in srebrn rožni venec. — Tapetnik Adolf Francek je izgubil denarnico z manjšo vsoto denarja. — Soproga gledališkega mojstra Marija VValdstein je našla denarnico.
V vozovih električne cestne železnice so bili od meseca sušca lanskega leta pa do sedaj najdeni sledeči predmeti: 10 dežnikov in solnčni-kov, 9 različnih* sprehajalnih palic, 4 pare rokavic, 1 par otroških čevljev, pelerina, 5 parov manšet, prtič, denarnica z manjšo vsoto denarja^ obrisača z milom in glavnikom, ženska ročna torbica z rožnim vencem in robcem, otroška denarnica z robcem, dekli~na havbica, črna prazna pompadura, slovenski molitvenik in črn muf.
Priloga. Današnji list ima priložen prospekt knjige An con Novačan: Naša vas II. del. Knjiga velja broširana 3 K, vezana 4 K 50 v. Dobi se v vseh knjigarnah.
Telefonsko in Immm
Kralj Nikola? Gdkionii demaršo. — Ultimatum.
Dunaj, 21. marca. Od zanesljive strani se zatrle, da je kralj Nikolaj na demaršo avstrijskega poslanika odgovoril v bistvu negativno.
Kralj je avstrijsko zshtevo, da naj dovoli civilnemu prebivalstvu Skadra prost odhod, odklonil. Izjavi! pa je, da je naročil črnogorski in srbski artileriji, da naj v prihodnje bolj pazijo, da ne poškodujejo nevtralnih pošlo?)!?.
Na zahtevo, da naj se kaznujejo oni črnogorski funkcionarji, ki so zagrešili dozdevna nasilja na parni-ku »Skodra«, je odgovoril Nikolaj, da tudi to zahtevo odklanja, da pa bo preiskava dognala, ali in na kak način zadene kaka krivda črnogorske funkcijonarje.
Zahtevo, da naj skupna komisija preišče zadevo siurii frančiškanske ra patra Palica, je zavrnil z motivacijo, da v to ne more privoliti, ker je Črna gora suverena država, ki bo preiskavo izvršila sama brez tuje intervencije.
V avstrijskem zunanjem ministrstvu ta odgovor ni zadovoljil, zato je dobil avstrijski diplomatični zastopnik na Cetinju naročilo, da naj urgira nov odgovor v najkrajšem času. Će bi tudi novi odgovor ne bil zadovoljiv, ie avstrijska vlada pripravljena dati
Črni gori ultimatum.
Belgrad, 21. marca. Politični krogi ne pripisujejo dogodku pri Sv. Ivanu Meduvankem velikega pomena, ker so obveščeni, da je dunajsko časopisje tudi to afero, kakor afero konzula Prochaske napihnilo in pretiralo. Po poročilih iz Medue je jasno, da bodo črnogorske oblasti dokazale, da so v bistvu korektno postopale.
Dunaj, 2i. marca. Oficijozno poročilo o avstrijsko - črnogorskem sporu, ki je bilo izdano danes popoldne, se glasi sledeče:
Naznanjen korak na Cetinju se je izvršil.
Glede Skadra je izjavil kraij Nikolaj, da obžaluje, da mora slišati,, da je Skader toliko trpel. Zapovedal pa bo, da se bodo obstreljevale pred vsem le utrdbe.
Poročilo pristavlja: Samo ob sebi je umevno, da s tem odgovorom ni dosežen cilj naše rešilne akcije (?) Treba bo odrediti nadaljne korake, da izvedemo svojo akcijo.
Glede umora frančiškanskega patra Palica, je črnogorska vlada udeležbo avstrijske vlade pri preiskavi odklonila. Tudi tozadevno bo treba n?daljnili korakov.
Glede incidenta ladje »Skodra« vztraja monarhija na tem, da se krivci ostro kaznujejo.
Budimpešta, 21. marca. Ogrskim listom je konflikt med Avstro - Ogrsko In Črno goro še premalo. Na vsak način se trudijo, spraviti še Srbijo v ta konflikt. »Pester Llovd« prinaša tozadevno članek, ki pravi: Resnica je, da Črna gora ni sama kriva, marveč, da ima sokrivce in zapeljivce na eni strani in pomagače na drugi strani. Brez panslavistične-ga liujskanja, brez srbskega navajanja in podpiranja ne bi bila Črna gora nikdar vzdržala svojih namenov glede skadrske trdnjave. Kar je Srbija v razmerju z ruskim panslavizmom, to je Črna gora v razmerju s srbskim sosedom. Oba sta voljna za-peljanca.
Berolin, 21. marca. Diplomatični krogi potrjujejo, da je odgovor Črne gore nezadovoljiv in da je pričakovati s strani Avstrije kratkodobnega ultimatuma.
Posredovalna akcija velesil.
Belgrad, 21. marca. Včeraj popoldne so storili zastopniki velesil nadaljne korake v zadevi posredovanja velesil. Korak velesil ni imel značaja konkretnega odgovora na noto Balkan, zveze in tudi niso velesile storile utkakega protipredloga.
Velesile so poskusile le v splošnem sondirati, ali bi zavezniki bili pripravljeni, privoliti v to, da vzamejo velesile rešitev v svoje roke. Zatrjuje se, da kaže ta korak v Bel-gradu, da velesile glede posredovalne akcije in njenih pogojev niso edine in da mirovno vprašanje še ni posebno aktnalno,ker bo tudi v slučaju, če se velesile popolnoma zedinijo, preteklo še precej dolgo, predno bodo balkanske države odgovorile.
Italija ne bo kooperirala z Avstrijo!
Belgrad, 21. marca. »Tribuna«, ki je v ozki zvezi s srbsko vlado, javlja, da ni Italija izročila Črno gori nobene note, ki bi imela značaj ultimata, in tudi v bodoče ne misli na kako energično intervencijo na Cetinju.
Dunaj, 21. marca. Včerajšnji dunajski listi so trdili, da je kooperacija Avstro - Ogrske in Italije sklenjena stvar in da je italijanska vlada že najela v Ženo vi štiri parnike za transport vojaštva v Albanijo. Na teh vesteh je samo toliko resnice, da se je Avstro - Ogrska res trudila Italijo pridobiti za kooperacijo, a da se ji to ni posrečilo.
Po informacijah v poučenih diplomatskih krogih je italijanska vlada odklonila kooperacijo z Avstro-Ogrsko, pač pa je sama v prijateljskem tonu vprašala na Cetinju, če je res, da so črnogorske granate porušile v Skadru več hiš italijanskih podanikov in če se je to zgodilo namenoma. Z odgovorom črnogorske vlade je bila Italija popolnoma zadovoljna.
Rim, 21. marca. Vladno glasilo »Tribuna« piše: Vest, da je avstro-ogrsko vojno brodovje zapustilo Pulj in odplulo proti južni Dalmaciji in da pripravljata Avstrija in Italija demonstracijo na črnogorski obali, je izzvala veliko vznemirjenost v evropskem časopisju.
Časopisje je jelo govoriti o neke vrste avstrijsko - italijanskem ultimatu srbskim in črnogorskim oble-govalcem pred Skadrom. V položaju smo stvar pojasniti na temelju točnih informacij na najkompetentnej-šem mestu tako-le:
Res je, da so bile vojne ladje poslane na dalmatinsko obal, ker je obstreljevanje Skadra terjalo žrtev tudi med civilnim prebivalstvom, toda te ladije bi naj služile tudi v to, da sprejmo na svoj krov civilno prebivalstvo iz Skadra v slučaju, da bi se le - temu dovolilo zapustiti obstreljevano mesto. Odhod avstro - ogrskega vojnega brodovja v južno Dalmacijo torej nima značaja pomorske demonstracije. Popolnoma neutemeljene so tudi vesti, da bi Italija kooperi-la z Avstrijo, zlasti ako bi se ta ekspedicija avstro - ogrskega brodovja na jug Dalmacije spremenila v kakšno pomorsko demonstracijo. Djakovica 2n Skader.
Belgrad, 21. marca. Odlični diplomat je izjavil, da vprašanje Dja-kovice in Skadra med Avstrijo in Rusijo ni rešeno. Vprašanje je še vedno v istem stadiju, kaor pred meseci. Še tekom tega tedna pričakujejo padca Skadra. S tem bo nastopil v mednarodni krizi odločilen moment.
Skader.
Dunaj, 21. marca. »Reichspost« poroča, da je bombardiranje Skadra trajalo tri dni. Generalni naskok je pričakovati vsak trenutek. Kralj Nikolaj je izjavil, da hoče priti kot osvojitelj v Skader, ali pa se živ ne vrne več na Cetinje.
Položaj v Odrlnu. Belgrad, 21. marca. Položai v Odrinu je nespremenjen. Bolgarsko-srbska armada nadaljuje z obstreljevanjem trdnjave, vendar pa se generalni naskok še ni pričel. Odrinska
posadka strelja neprestano, a bre* vsakega cilja, iz česar poučeni krogi sklepajo, da skuša Šukri paša z neprestanim streljanjem samo dvigniti pogum že popolnoma obupanega prebivalstva. Drugi pa so mnenja, da Sukri paša namenoma trati municijo, da s pomanjkanjem municije upraviči predajo trdnjave, ki je neizogibna. Srbija.
? Belgrad, 21. marca. Šef generalnega štaba Putnik je ime1 včeraj dolgo avdijenco pri kralju. Danes je odpotoval Putnik iz Belgrada v Skoplje.
Belgrad, 21. marca. Vojaški novinci bodo letos vpoklicani mesto 20. marca, kar je bilo do sedaj običajno šele 7. aprila.
Vojvoda Putnik v Belgradu.
Belgrad 21. marca. Vojvoda Putnika je sprejel kralj Peter v dolgotrajni avdijenci. Avdijenca je veljala v prvi vrsti položaju na bojišču. Danes se je vojvoda vrnil v Skoplje.
Turško poročilo o uspehih.
Carigrad, 21. marca. Poveljnik drugega turškega vojnega zbora v centrumu turških pozicij pri Čataldži je imel baje uspeh. Abuk paša je baje udri v bolgarske pozicije in prisilil Bolgare, da so se umaknili.
Carigrad, 21. marca. Turška vojna mornarica, ki je podpirala akcijo desnega turškega krila, je napravila baje Bolgarom pri Kadikeju mnogo škode.
»Hamidie«.
London, 21. marca. »Mornfng Post« poroča, da je »Hamidie« zopet potopila dve grški torpedovki, ne pove pa niti kje, niti na kak način.
Bolgarsko - srbski spor. Dunaj, 21. marca.   Iz Belgrada se poroča, da je odpotovala specijalna misija v Peirograd v zadevi bolgarsko - srbskih diferenc glede mej.
Truplo umorjenega kralja Jurja. Solun, 21. marca. Nemška kri-žarka »Goeben« je dobila povelje, da naj ostane v Solunu tako dolgo, da prepeljejo truplo umorjnega kralja Jurja v Pirej in da naj ta transport spremi.
Belgrad, 21. marca. Prestolonaslednik Aleksander se odpelje v Atene na pogreb umorjenega grškega kralja Jurja.
Volilna reforma za Galicijo.
Dunaj, 21, marca. Iz Lvova pf> ročajo: Narodni demokrati so sklenili preprečiti, da bi se sklenila volilna reforma na podlagi kompromisa med poljskimi strankami večine in Ukrajinci, če treba tudi z obstrukci-jo. Odsek za volilno reformo bo imel takoj po Veliki noči dnevno po dve seji. tako da bodo dela najbrže že 5. aprila končana. Kakor se zdi, bo sodeloval centrum z vzhodnegališko skupino konservativcev. Če se te skupine res ne bodo udeležile razprav v plenumu deželnega zbora, je gališka volilna reforma ogrožena.
Novi francoski kabinet.
Pariz, 21. marca. Rešitev francoske ministrske krize se še ni posrečila. Govori se, da bo sedanji vojni minister Barthou sestavil novi kabinet. Barthou je Poincarejev prijatelj. Pichon je pripravljen pivezeti v tem ministrstvu zunanje zadeve.
Francosko ministrstvo. Pariz, 21. marca. Bartou prevzame predsedstvo, če se mu posreči pridobiti ministre, ki se bodo obvezali, da bodo za triletno vojno službo.
Pariz, 21. marca. Novo ministrstvo bo sestavljeno sledeče: Predsedstvo: Bartou, zunanje Pichon, finance K 1 o t z , notranje D u p u y, vojna E t i e n n e, mornarica B a u d i n , jus V i v i a n i, trgov-stvo M a s s e , javna dela D e s P 1 a s , poljedeljstvo David in kolonije L e b r u n.
Policijski predsednik Lepine odstopil.
Pariz, 21. marca. Dolgoletni policijski predsednik Lepine stopi v kratkem definitivno v pokoj. Star je 6/ let. Rojen je bil v Lyonu in se je udeležil nemško - francoske vojne.
Ruska demobilizacija? Lvov, 21. marca. Poljski listi poročajo, da v varšavskem in kijev-skem vojaškem okraju baje ni bil še odpuščen niti en rezervist. Poljskim rezervistom se ni baje dovolil niti velikonočni dopust.
Rusija in Perzija. Petrograd, 21. marca. V tukaj* šnjih vojaških :n političnih krogih vedo, da obišče koncem aprila perzijski regent ruskega carja v Petro-gradu.
npnfte pridno srečke „SploS. ženskega društva" v korist slovenskih umetnikov- 200 krasain dobitkov, slik doma-Mh slikiuiev. Srečka a t S.
nfinHHaH^^ *—
66. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Snan 5.
Društvena naznanila.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okra] naznanja svojim p. n. članom, da se vrši letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom prihodnjo soboto, dne 29. t. m. ob 8. zvečer v klubovi sobi restavracije »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica št. 3.
Gremij trgovcev ima svoj redni občni zbor dne 6. aprila ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani >Mestnega doma .
Društvo slovenskih   učiteljic je
zborovalo včeraj dopoldne v prostorih St. Jakobske šole   v Ljubljani. Poleg običajnega društvenega porodila je bilo na dnevnem   redu tudi predavanje gdč. Jerice Zemljanove in sicer »vedenje pri jedi«.   Dasi je i crna kaj prozaičen, so   mu sledile učiteljice vendarle z največjim zanimanjem, dokaz, da so te vrste pre-davanja nova, pa jako potrebna sploh za ženstvo. Med raznoterostmi je bil ^prejet predlog gdč. Janje Miklavči-e. naj društvo slovenskih učiteljic vloži prošnjo na c. kr. vlado, ki naj /posluje pri deželnem odboru pod-<>ro tudi tistim učiteljicam, ki so bile do sedaj popolnoma prezrte pri azdeiitvi istih. Še z večjim odobra-anjem, kot prvi je bil sprejet pred-log gdč. Jerice Zemljanove, naj društvo slovenskih učiteljic priredi v le-ošniih počitnicah samaritarski tečaj a svoje članice. V to svrho naj društvo naprosi društvo zdravnikov za tozadevna pojasnila in nej naprosi tudi zdravnike, ki bi hoteli v tečaju poučevati. -   Rešila so se še druga vprašanja. tičoČa se raznih stanovskih stvari. Zborovanja se je udcle-ilo mnogo učiteljic, česar v naših Mostnih razmerah niti pričakovati i! bilo.
PfOSBBt
3.
Iz gledališke pisarne.   Ker naš
'/ost za   Kralja na Retainovi , gosp. Ignacij Borštnik i/ Zagreba ne ute-■. "v ostati v Ljubljani do srede, se je c objavljeni repertoar za praznike premeni!, in sicer tako - le: na veli-
0 nedeljo, dne 23. marca, ob 7. zve--   za   nepar   Puccinijeva opera losca«. — V ponedeljek ob 3. po«
. > Idnc (izven abonnementa, lože nepar) opereta   Jesenski manever«, v oucdcljck ob 7. zvečer (par) »To-:a . V t(,rek ob 3. popoldne (izven abonnementa, lože nepar) »Orpheus podzemlju*. v torek zvečer ob 7. u> Cankarjev  Kralj na Betajnovi« doi   Borštnikom kot gostom vlogi Kantorja. Ta program je ne-ekiicen, kar služi posebno občin-■'vli z dežele v blagovoljno uvaže-anje.
tridesetletnica gospoda Ignaci-ia Borštnika. V torek, dne 25. marca -  stuje naš ožji rojak, odlični jugo-ovanski  umetnik   gospod Ignacij iiorštnik in s tem gostovanjem je v 'vezi prosla\a tridesetletnice njego-igralstva. Rojen ie bil leta 1859. Cerkljah na Gorenjskem, prvič je istopil leta 1882. Dramatično dru-•\ ) ga je poslalo na Dunaj, kjer je lel   /namenite   učitelje Biirdeja, ■uumeistra. Krasila; odločilen vpliv j ie imel nanj pristaš realistične ►stnvnosti. igralec - namralist, Ty-d. ki je pokazal mlademu Sloven-
1 moderno smer. Nato je bil v Ljub-ani M let du^a vsega gledališkega
Jbanja, doživel je otvoritev novega edališča in osnutek opere:   bil je ežiser, učitelj, upravnik dramatič-cga dr^Stva, pisatelj in prevajalec. «ilumil je ljubimce in   glavne- juna-. mlade, stare, pa tudi šaljive vlo-.cc, povsod krepak in markanten. L. ! *94. ga ie angažiral tedanji zagrebški intendant Miletić v Zagreb, kjer i »stal nepretrgoma do danes. Prva t, ko je bil Fijan v Bclgradu, ga le nadomestoval v Zagrebu Borštnik kot Hamlet. Kean i. dr., pozneje ga je spopolnjeval   poglavitno v naturali-ni smeri, kjer je iskati temeljne tc Borštnikove umetnosti. On poda ie v svoji umetnosti človeka, iz-ogibajoč se šablone   in banalnosti, prepuščajoč se varno   svojemu naravnemu, smelemu instinktu, ki ne velikih gest in afektacije. nego finuč nijanse. V Sloveniji mu je tekla zibelka, tukaj je krčil pot in pomagal v težkih borbah naši mlad) umetnosti naprej, srce ga vleče v domovino ni, tridesetletnico svojega delo-anja bo obhajal med nami, bodimo eli njegovega razvoja in počastimo njegovo gostovanje,   kakor zasluži velik umetnik: sebe slavimo v njem. ____
Razne stvari.
* Sufragetke požigajo. Iz Londona poročajo: V Engleiield - Green
gorela hiša, ki je bila last ladv \Vhitte, vdove generala sir Georga VVhitteja. Najbrže so zažgale sufra-1 'etke.
• Ljubavna žaloigra. Iz Monako vega poročajo: Carinski uradnik
Josip Hoche je svojo ljubimko Ano Spachtholz, hčer nekega trgovca, ustrelil v stanovanju njenih staršev ter se nato ustrelil.
* Aviatlska nesreča. Iz Brna poročajo: Aviatik Primavesi iz Lu-gana je pri poletu, iz Milana v Luga-no padel v Lugansko jezero ter izginil v valovih. Dozdaj so našli le ostanke njegovega aeroplana.
* Velika tatvina na pošti. Iz Budimpešte poročajo: Iz karlovškega poštnega avtomobila so predvčerajšnjim neznani zlikovci ukradli denarno vrečo, v kateri je bilo 160.000 K. Domnevajo, da je tatvino izvršil neki poštni uslužbenec.
* Nadporočnika ustrelil. »Sile-sia« poroča iz Opave, da je rezgrvni korporal Pagacz ustrelil nadporočnika Šrarneka pešpolka št. 13. Vojaki so se vračali z vaje. Umor je korporal izvršil baje iz maščevanja, ker ga je Častnik zaradi neke nerednosti poklical k raportu. Morilca so prijeli.
* Eksplozija. Iz Krakova poročajo: V Vadovicah je eksplodirala v neki hiši bomba. Vsa oprava v hiši je bila razdejana. Eksplozija se je zgodila v stanovanju kramarice Wolf. Njen mož jc še z dvema drugima tovarišema fabrieiral bombe. Do danes pa se še ne ve, čemu so rabili bombe. VVolf sam je bil težko ranjen, njegova dva tovariša sta pobegnila. V stanovanju so našli še več drugih eksplozivnih predmetov.
Oospodarstuo.
Gospodarski položaj na Kranjskem.
(Poročilo zborničnega predsednika gosp. Ivana Kneza.)
(Konec.)
F. Trgovina.
Trgovina bo zaznamovala za preteklo leto med'e. mestoma naravnost jako slabe kupčije. Položaj je bil izredno težaven spričo trajne draginje, ki nalaga trpko varčnost vsakemu gospodinjstvu. Prevede se malo blaga, ljudje trosijo le za najpotrebnejše, pa pri tem zahtevajo, da dobe mnogo na upanje. Trgovec ima jako težavno in mučno stališče.
V blagu so vezane dandanes občutno znatnejše vsote. Za drag kredit, ki zuli in gara, mu gre trda. Režije naraščajo v vseh komponentah, zlasti se dvigajo izdatki za kupčijske lokale, ker hišni lastniki pred vsem pri naiemščini za kupčijske lokale iščejo pokritja za obresti in odplačila zazidane glavnice. Pri tem grosi-stoin plačila zastajajo, ker je detaj-list v mestu in na deželi prisiljen razupati na dolge roke svojim odjemalcem, če jih hoče obdržati. Če mora sam pristati na to, da mnogo upa in na dolge roke, je naravno, da tudi sam počasnejše plačuje. Pri tem pa sredi slabih časov naraščajo razna bremena, davki, doklade, izdatki za socijalno preskrbo. Razupanega denarja gre mnogo v zgubo, detajli-stu pri konsumentih in grosistu pri malem trgovcu. Jako slabo leto so imeli manufakturni trgovci, zlasti v vinorodnih krajih, pa tudi drugod, jesenska kupčija je bila silno medla. Neugodne so razmere naravno osobito pri onih trgovinah, ki prodajajo robo, ki služi lepotičju ter več ali manj luksurijoznim potrebam. Če sila časov sili ljudi držati denar do najpotrebnejših izdatkov, seveda odpravijo trgovci z laže pogrešno robo najslabše. V lesni kupčiji se je lansko leto vsled vojne v Tripolitaniji upravičeno tožilo, da se s težavo in le počasi dobiva denar. Pri tem je bil dostop do kreditnih vrel vedno bolj otežkočen. Kreditnemu vprašanju je bilo treba posebno pozornost obračati. Pičel kredit za skope obresti dela trdo silo tej stroki z velikimi kreditnimi potrebami. Za rezano robo je bilo še precej povpraševanja ob sprejemljivih cenah. Za okrogel les in pa za rezano bukovino, za te-stone in tavolete, je zaznamovati le jako mršave kupčije. Dogodki na Balkanu so ukinili izvoz na Grško in v Turčijo, kamor gre dokaj in to najlepšega lesa.
Labilnost  gospodarskega položaja je povzeti   iz sledečih številk:
V okolišu deželnega sodišča ljubljanskega je bilo leta 1911 eksekucij 14.215, od teh v Ljubljani 5186, leta 1912 pa 16.021, od teh v Ljubljani 5668. V okraju okrožnega sodišča v Novem mestu, je bilo leta 1911 eksekucij 7271, od teh v Novem mestu 349, leta 1912 pa 8464, od teh v Novem mestu 224. Žalostna priča o kritičnih razmerah, ki so zavladale, je številnost konkurzov v zadnjem času. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bilo leta 1911 otvorjenih 13, leta 1912 pa 25 konkurzov. Pri okrožnem sodišču v Rudolfovem je bilo leta 1911 otvorjenih 8, leta 1912 pa 5 konkurzov.
Gospodarsko nezdrav pojav je za našo deželo brezdvomno dejstvo,
da gre v itak tesnih in medlih časih brez resnične potrebe mnogo denarja iz dežele za tako robo, ki se v dobri kvaliteti za cenejši denar more dobiti pri domačih nastanjenih trgovcih in obrtnikih. Ne priča o pravem domoljubju,   če se daje zaradi gole kaprice in nezdrave gizdavosti prednost izven dežele naročeni robi. G. Obrt In Industrija. Prestopajoč k industriji je omeniti,   da je v stavbenem   obrtu bila lansko leto jako medla konjunktura. Stavbena delavnost je bila lansko leto od potresa sem na vsak način najmanjša.  Dejstvo,  da se je le nekaj objektov zidalo,   je seveda prizadevalo neugodno vse profesijoniste, ki kakor   kamnoseki,   tesarji, krovci, ključavničarji,   kleparji, mizarji, slikarji, pleskarji, instalaterji sodelujejo pri gradbah. Stagnacija je zadela dalje   kupčijo z apnom, cementom, stavbnim   železom,   peskom. Slab odjem, zlasti v strešni opeki, so imeli opekarji,   malo   zaslužka so našli prevozniki. Čevljarska industrija bi bila imela   precej normalen odjem, da ni prišel obrat, provzročen vsled pričetka vojske na Balkanu. Odtlej so kupčije pešale in se je proti koncu leta  eksport   na Balkan popolnoma ustavil. Tudi domača kupčija je zadnje mesece vsled napetosti položaja močno trpela.   Železna industrija je imela   sicer do   jeseni zadovoljivo kupčijo, naročil je bilo dovolj, odjem je bil gladek. V zadnjem četrtletju se je položaj   vsled   vojnih zapletkov obrnil na slabše,   kupčija je polagoma pešala, potem so jo vojni dogodki ukinili, o cenah za gotove izdelke se trdi, da nišo mogle priti do one iz-mere,  ki   bi jo bile pravzaprav zahtevale močno podražene cene siro-vin. Industrija v papirju in lepenki je bila po pričetno   precej normalnem poteku na jesen   občutno prizadeta po posledicah,   ki jih je izzvala vojska na kupčijske razmere v balkanskih državah in Turčiji. Predilnice in tkalnice morajo označiti preteklo leto kot skrajno neugodno. Že itak napet položaj, ki je izsilil redukcijo produkcije za eno tretjino, je dal po izbruhu vojske mesto uprav desolat-nim razmeram. Dobri obeti, ki so se kazali za tekstilno   industrijo v Le-vanti vsled vojske z Italijo, so šli v nič.   Kar posebno deprimira,   je žalostno dejstvo, da kupčijska razruše-nost zadeva ravno našo državo, do-čim je drugod v prvi vrsti v Ameriki   in na Angleškem   vladala jako ugodna konjunktura. Vzcvit naše industrije za prihodnjost bo le mogoč, če dobre trgovinske pogodbe uglade pot in delo naši produkciji v Orijen-tu. Izdelovanje mila trpi pod premočno severno konkurenco. Obrtnost v vosku je imela v tuzemstvu normalne kupčije,  v inozemstvu pa je vojska zaprla pot. Kemična industrija je posredno   prizadeta   vsled vojske, ker  se   oglaša  papirna industrija vsled utesnjenega  odjema z znatno manjšimi zahtevami. Ta stroka omahuje tudi pod silo neugodnih tarif. Industrija za kavne surogate je znatno prizadeta   vsled   vojnih zapletkov. Sitarska industrija je imela do oktobra meseca   srednje dobre kupčije, potem pa je kupčija skoro popolnoma prenehala, Balkan je zanjo važno razpečevališče.     Vsled -opešanega odjema se je nakopičilo obilo zaloge, čeprav se je omejila  vsled sile razmer produkcija.   Plačila so počasna pri odjemalcih, dodajalcem žime pa treba v gotovini plačevati. Industrija v strojih je imela ob negotovem položaju in   občutni   draginji denarja precej   mrko leto.   Naročila so bila redka in vrhutega Še često pogojna, če ne pride do vojske. Izbruh vojske je izrazito sla'bo učinkoval, in je položaj te stroke označiti  kot odločno nezadovoljiv. Tudi usnjarska stroka, zlasti  kolikor  je navezana na eksport, upravičeno toži o težkih časih. Cementna  industrija  je imela proti letu 1911 manjši odjem. Prvo polovico  so   kupčije  precej zadovoljivo tekle, prestopile pa v občutno medlost v drugi polovici preteklega leta, ker   je   stavbna delavnost zamrla vsled podražitve   kredita   in vojnih
dogodkov. Neugodno je na obrat j učinkovala podražitev kuriva vsled štrajka v angleških premogokopih. Napetost položaja ob sklepu leta in depresija v stavbni stroki ne obetajo ugodnega preobrata v bližnji bodočnosti.
Gospodarski pregled za preteklo leto tako žal podaja skoro le senčne in temne strani. V takih odnošajih je pač neodbitno potrebno, da se produktivnim slojem prizanaša z novimi bremeni in ne napenja strun. V iako kritičnih časih je gospodarstvo skrajno občutljivo za vsako obteži-tev. Med te bi bilo izvestno tudi Šteti s čudovito žilavostjo vzdrževano namero, uvesti ob reformi dohodnine obligatoričen vpogled v kupčijske knjige. Proti temu je nastal odločen in umeven upor, ki je vseskoz upravičen in izvestno zasluži, da se ga upošteva.
O zborničnih rednih poslih na tem mestu ne bom razpravljal. Redni tek zborničnih agend je itak povzeti iz poslovnih poročil, omenjam naj Ie to, da zlasti prometne zadeve zahtevajo obilo dela ter da se trajno množi obseg informativne službe v zbornični pisarni. V preteklem letu je bilo poleg treh plenarnih sej 15 odseko-vih sej. Poslovnih številk je bilo v preteklem letu 5242, število ekspedt-cij pa je znašalo 5346.
Bratskim društvom
naznanjamo, da je »Slovenska sokolska zveza« poverila zalogo gramofonskih plošč k  zletnim   prostim vajam,
edino le bratu Milko Krapešu,
v Ljubljani. Originalne plošče fabrikat svetovnoznane tvrdke »Odeon« stanejo skupaj kron 9'— s poštnino kron 10—. Plošče, katere so v vsakem oziru kar najbolje uspele, toplo priporočamo. Na zdar!
Predsedstvo slovenske sokolske zveze.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. marca: Marija Štrukelj, hiralka. 59 let, Radeckega cesta Štev. 9.
Dne 17. marca: Monika Amalija Regorschek, zasebnica, 67 let, Mestni trg 24.
BjsmsBmBBBmBssEsaBssEmm&Msm f      Fayeve pristne
Borzna poročila«
Ljubljanska
»Kreditna banka v Ljubljani*.
Uradni kani doaajske bone 21. marci 1913
■aUlbaal paplr]S.
4% majeva renta .... 4*2°/0 srebrna renta .... 4*/« avstr. kronska renta . .
*•/• ogr. • •
4°'„ kranjsko deželno posojilo 4°/» k. o. Če8ke dež. banke .
Srečke Iz !. 1R60        . .
„ „ „ 18S4.....
„ tlite......
„ zemeljske I. izdaje ,i ♦»      o.    ,, •
n ogrslre hlpotečne . .
„ dan. komunalne
„ avstr. kreditne .  . .
M ljubljanske ....
M avstr. rdeč. križa   . .
u ogr. m     . .
„ bazilika.....
„ turške......
Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne dražbe . .
Južne Železnice.....
Državne žeieznlce ....
Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske b«nke.   .  . .
Valuto.
Cekini Marke Franki Lire . RublJI.
Deaarnš	Blagom
8310	83-30
8545	8565
8340	83 60
82 05	8225
—•—	94*50
88 —	89 —
452 —	464 —
644 —	656 —
296-50	308 50
282 —	291-—
252-50	264 50
239-50	249 50
484'—	496 —
484' —	496 —
64 tO	69 50
51 —	55 —
31-—	35 —
27 50	3150
22525	228*25
417 —	418 —
627 75	623 75
514 —	515 —
1 11175	112 75
700 hO	701-50
1054-50	1055 50
361'—	365 —
266*50	267-50
11-41	11-46
118-30	i 118-65
95-70	95 90
K  94 —	' 94-20
11 254 —	j 254-75
Višina nad morjem 306-2
I  * Stanje1
3     I'    baro- S>
a   opazo- ^f-^
E   vanja v mm £B
Srednji iračnl tlak 735 mm
Vetrovi
Nebo
20
21.
2. pop. 9. zv.
736-1 737 1
11-0 j p. m. zah. 8'5   sr. zah.
7. zj.   737-1 j   10-0 ! si jjzah.
oblačno
Srednja včerajšnja temperatura SS", norm. i'^ Padavina v 24 urah 0'6 mm.
Za podjetje v Opatiji se sprejme takoj 1094
lamo, Kunanto
in hlapca.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda*.
Gostilna
*y večjem trgu na Kranjskem
se odda na račun;
ozira se na dobro kuharico. Več pove = Josip Elsner v Litiji. =
1059
ii
se irdelniejo !z zdravilnih vrelcev III in XVIII občine kopališče Soden ob Taonosu in so se
že stoBetja
pri kašliii, hripavosti. nialnein katarju
izvrstno obnašale.
Ponaredte zavračajte. Cena S 125 za ikatlfo. Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Za praznike
o
u ..Vinski kisli". Šoleniiuroova ulice 6.
Zahvala.
Za nam izkazano sočutje povodom teike izgube, ki nas je zadela vsled smrti drage sestre, oziroma tete, gospodične
Monlhe Amalije temtiM
izrekamo najglobjo zahvalo, istotako se zahvaljujemo za veliko udeležbo pri pogrebu in za podarjene lepe vence. 1077
V Ljubljani, dne 20 marca 1913.
Žalujoči ostali.
Dobro je, se od časa do časa spomniti, da je izmed vsega, kar mora moderni Človek storiti, da si ohrani zdravo telo, pravilno negovanje zob skoro najvažnejše. Pomislimo — in novejše preiskave so to zopet enkrat eklatantno dokazale — da kakovost zob na splošno naše počutenje vpliva mnogo bolj, kakor največ ljudi sluti. Za pravilno pa lahko označimo samo tako negovanje zob, ako zobe razdirajoče snovi, pospeševalce gnitja in kisanja, ki se vsak dan na novo stvorijo v ustih, tudi vsakdan napravimo neškodljive. Pri tem pa je, na kar po nekolikem premišljevanju vsak sam pride, treba ukreniti, da se take snovi odstranijo ali najmanj odstrani njih škodljivi učinek. Za mehanično odstranjenje
nesnage, ki se zob naravnost drži, služi do neke meje zobna ščetka, pa le do neke meje, ker šČetka deluje samo na površini, škodljive kali pa se vselijo povsod v ustih v sleznico, zlasti v kotih in gubah, kamor Ščetka ne moie blizu. Zato rabimo poleg ščetke Še Odol, ki pride v najbolj skrite dele ust in vse Škodljive snovi uniči in odstrani. Kar Odol posebno odlikuje pred drugimi ustnimi čistili, je njegova posebnost, da po izplaknjenju usta prevleče s tanko pa gosto antiseptično plastjo, ki učinkuje še na ure potem, ko smo si izplaknili usta. Ta trajni učinek, ki ga nima noben drug preparat je, ki človeka, ki rabi Odol vsak dan, zagotavlja, da ima usta zavarovana proti pospeševalcem gnitja in kisanja: uničevalcem zob.
Stran 6.
SLOVENSKI NAROD.
66 štev.
Nowa» stara • I
992
vse lasten pridelek,
prodaja v poljubni množini
Fr. Feritne v Šmarja pri Jelšah«
i
Vdova, dvaintrideset let stara, primerne izobrazbe. Čez 19.000 kron denarja, z eno hčerko, se želi poročiti z dobrim in miroljubnim gospodom, kateri bi imel približno 2000 K letne plače, pravico do pokojnine in bil star 30 -45 let Izključen ni vdovec brez otrok. Pisma s sliko ako je mogoče do 25. marca pod JfldBiflOSt* na upr. »Si. Nar.«. Tajnost zajamčena. 941
senilna ponudSa.
Uradnik IX. pl. raz. trt kiini posestnik, vdovec, Jp l. star, % otroki, bi se takoj poročil s gospodično ali vdovo brez otrok, sta*-o od 28—40 let, s premoženjem. — Samo resne ponudbe s sliko naj se pošljejo do jo. marca ipij na uprav. ,,Slov. Naroda" fod šifro, l rel. noč /pij J07S S
Spretna
blosalnlHorka 2
Mala raUjaaa In dobro ohranjena ve
a srnin v vetja Spicerijsks ftinlii i Ui&Haii.
Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod šifro „Blagajnlč&rka". loeo
Vabilo
na
redni občni zbor
.Posojilnice na Slapu pri Vipavi1,
reg- iadruge i neomejeno zavezo,
ki se vrši
v soboto, dne 29. marca 1913 ob pol 2. uri popoludne v svoji zadružni ----pisarni v Vipavi. -
DNEVNI RED;
1. Poročilo načelstvo.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje letnega računa za leto 1912 in razdelitev čistega dobička.
4. Privoljenje remuneracij načelstvu in nadzorstvu. 108O
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug ( občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
za čevljarje in
1047
1 Mi stroj za Hffl
se ceno prodajo.
Natančneja pojasnila v gostilni g. Jakoba Bevca, Dunajska cesta.
stoječ v enajstem službenem letu, v starosti 31 let, z majhnim premoženjem, se želi seznaniti z gospico, ne čez 25 let staro.
Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1066
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica
Ltjubijana, Selenburgova ulica 5.
874
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
A
■■■■■■■■£■ Ljubljana ssssssssss
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
llustrovani ceniki na razpolago.
moderno nakitene,
oblike, kakor vse potrebščine za modistke
prodaja najceneje
. Horvat
Ljubljeno, Stari trg Zl.
Popravila točna in cena.
ZADNJE NOVOSTI!
Priporoča sc največja izbira spo-mladnih kostumov, modernih jop in plašče v, vrhnjih kril za
dame in deklice, za gospode m dečke
velika izbira oblek, površnikov, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence.
Konfekcijska trgovina
A. Lrukič, Ljubljana
Pr d Škofijo štev. 19.
\ Najmodernejših
\ klobukov
1 za gospode in dečke
I ima
ima najbogatejšo izbiro
Ljubljana, Mestni trg 8.
Klobuki se sprejemajo v popravilo. Cene od K 2*20 naprej.
EMSKA WODA
Iza pitno zdravljenje in izvrstna namizna pijača.
EMSKA VRELSKA SOL
DEfflMSHI ZAVITEK
Zl n$H[ KDPEU.6R6MNJIINHMACUtU4. D0B<VA St PO LEKARNAH. DROSERUAH i Ld SER ZA5T &SCH0PPER DUNAJ VIII*
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani.
¥ F• ^•lgl priporoča v elegantni obliki
VlZliniCc Narodna tiskarna*
Št. 251/pr.
1065
Pri kranjskem dež. stavbnem uradu je namestiti
Stavbni adjunkt dobi prejemke VIL plačilnega razreda deželnih uradnikov t. j. letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K, stavbni praktikant pa vživa adjutum v letnem znesku 1600 K,
Za ta mesta se zahteva dovršitev tehniških študij in izpitov, kakršni so potrebni za sprejem na enaka mesta v državni službi. Za mesto stavbnega adjunkta se poleg tega zahteva vsekako še praktična izvežbanost v tehnični stroki.
Prosilci za eno razpisanih mest predlože naj svoje s krstnim in domovinskim listom, s spričevalom o fizični sposobnosti, z dokazili o strokovni vsposobljenosti ter s spričevali o znanju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje
do 20. aprila 1913
podpisanemu deželnemu odboru.
V prošnji je tudi navesti, Če je prosilec še podvržen vojaški dolžnosti.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. marca 1913.
Deželni glavar: dr. Susteršič.
..Gremija trgovcev" v Ljubljasii,
ki se bo vršil
dne 6. aprila 1.1. ob devetih dopoldne, v slučaju nesklepčnosti :: pa eno uro pozneje, v veliki dvorani „Mestnega doma". ::
1. Pozdrav načelnikov.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1912.
4. Računski zaključek za leto 1913.
5. Proračun za leto 1913 in določitev doklade.
6. Volitev gremijalnega načelnika in načelnika šolskega odbora.
7. Morebitna volitev naČelnikovega namestnika, odnosno odbornika.
8. Volitev dveh odbornikov in enega namestnika v razsodniški odbor.
9. Raznoterosti.
10.5S
K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
m
; Za Veliko noč.
sem prejel
nad 4000 kom. oblek za gospode,
najnovejše mode   .   . od K 12*
nad 2000 komadov oblek za dečke
najnovejše mode   ,   . od K 8
nad 2000 komadov pralnih kostumov za otroke .   .   . od K 2
nad 1500 raglanov v najnovejših
barvah za gosp. in dtčke od K 14'
nad 3000 modnih hlač    .   ,   . od K 4%
nad 1500 pelerin   .   .   .   .   . od K 10*
naprej
— naprej
— nap%ej
naprej naprej naprej
B3
nad 15000 damskih kostumov ::
raglanov, prašnih plaščev, bluz in kril po čudovito nizki ceni.
Postrežba točna in solidna.
1054
, Angleško skladišče oblek1 :: O. BEBNATOV1Ć ::
-Ljubljana ■ Mestni trg 5 ■ Ljubljani^*
1^54972^291562
46
5462
74