Leto XXm., št 99
LJubljana, nedelja t. maja 1943-XX1
UiKivuikv o t Ljubljani, PoocnijM oBcft S*
Telefoo k. 51-22, 31-23. 31-24 iateratm oddelek: Ljubljana, Poccinflc«
ca 5 — Telefoo k. 31-23. 31-26 Podružnica Novo (nestor Ljubljanska cesta <2 Sifoni s ta LpiMfcinafco pokraiinc pd postno* čekovnem zavodu fc. 17.749, a ostale kraje Italije Servmo Coocu Con. PoaC No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglaae is Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblieita Italiana S. A. MILANO
Cena cent. 80
isbal* ?nk dan Naiofaiai ana£a mesečno Lit IŠj—% ta inozemstvo vključno t »Ponedaliskim Ia> trama Lit 36.50.
foasdiijki c
U c ed o litToi UoUiana, Pncrinijera ali ca kev. 3. telefon feev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne »tačajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet la pob-
blicici di provenšenza iraliana ad esteia: Unione Pubblieita Italiana S. A. MILANO
Vlvaci eombattimenti locali sul fronte tunisino
lo velivoli nemici distrutti nei delo della Ttmiaa — Altri 12 apparecchi abbattuti durante incursioni
n Qnartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 1 maggio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1071:
Sni fronte tunisino vivaci eombattimenti di importanza locale.
Le artiglierie avversarie hanno effettuato ecujcentramenti di fnoco particolarmente intensi e prolungati nei settore meridionale. Nos tre formazioni aeree di seorta a convo-glio nei Mediterraneo centrale, impegna-vano forze nemiche superiori di nnmero abbattendo sei «Spitfire» e due «Curtiss»; la caccia germanica distruggeva due altri apparecchi nei cielo della Tunisia.
Velivoli americani hanno lanciato su Messina bombe e ordigni esplosivi facendo dimni iimitati, nccidendo sei abitanti e fe-rendone nno. Dei 21 quadrimotori parteci-panti alla incursione, 5 sono stati distrutti
dalle batterie contraeree e dai nostri caccia-tori; altri 4 si sono poi inabissati in mare al largo di Augusta.
Un' azione di mitragiiamento aereo sui dintorni di Siracusa non causava perdite: tre apparecchi avversari, presi sotto il tiro delle artiglierie della difesa, precipitavano: il primo a levante della citta, ii secondo in mare e il terzo nei pressi delFisola delle Correnti.
In Atlanfcico un nostro sommergibile al comando del tenente di vascello Gianfranco Verbana da Milano ha affondato quattro piroscafi per complessive 29.000 tonn.
Nota al bollettino n. 1071:
Nei eombattimenti aerei, citati dal-l'odiemo bollettino, si e particolarmente distinta nna formazione di cacciatori co-mandata dal tenente Amedeo Guidi da Bologna.
Živahni krajevni bejl na tuniikem bojišču
lo sovražnih letal uničenih v zrak« nad Tuniseun — 12 nadaljnjih letal uničenih med napadi
Glavnf stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 1. maja naslednje 1071. vojr.o poročilo:
Na tuniškem bojišču živahni boji krajevnega pomena.
Nasprotno topništvo je osredotočilo svoj Živahni in dalje časa trajajoči ogenj v južnem odseku.
Naše letalske skupine so v spremstvu nekega konvoja v srednjem Sredozemlja zaposlile v b. jih številčno močnejše sovražne sile in sestrelile 6 letal tipa »Spitfire« in 2 letali tipa »Curtis«; nemški lovci so uničili v zraku nad Tunisem dve nadaljnji letali.
Ameriška letala, ki so metala bombe in eksplozivne naprave na Mesino, so povzročila omejeno škodo ter ubila 6 prebivalcev in enega ranila. Izmed 21 štirim*) tornih le-
tal, ki so se udeležila napada, so protiletalske baterije in naši lovci uničil pet; nadaljnja štiri letala so se nato spustila na morje pri Augusti.
Akcija letalskega obstreljevanja okolice Sirakuze ni povzročila izgub; tri nasprotna letala, kl so prišla pod strele obrambnega topništva, so strmoglavila, eno vzhodno od mesta, drugo v morje in tretje v bližini otoka Morskih tokov.
Na Atlantiku je noša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Giam-franca Verbane iz Milana potopila 4 parni-ke s skupno 29.000 tonami.
Pripomba k poročilu št. 1071: V letalskih bojih, ki jih navaja današnje poročilo, se je posebno odlikovala sku-pina lovcev pod poveljstvom poročnika Amedea Gniilia, iz Bolcgne.
Junaška požrtvovalnost posadke Takrune
Rim, 30 apr. s. V nekem prejšnjem poročilu je bilo poudarjeno junaško zadržanje posadke Takrune, imenovane po vasi na skalnatem vrhu. Višino Takrune je organiziralo po= veljništvo I. armade kot obrambno utrjeno postojanko. Za posadko te čeri izredne taktične važnosti je naše poveljništvo postavilo prvi bataljon 66. pehotnega polka. 3 stotnije. en oddelek 202. skupine in nemški protitankovski cddelek z 20 možmi. Tem hrabrim veteranom afriške bitke sta bili izročeni na dan pred angleškim napadom italijanska in nemška zastava. da bi bil simbol domovine zastopan na tej postojanki, kjer se je moral odpor podaljšati bolj kakor kdaj do skrajnosti.
V prvih večernih urah je angleško topništvo otvorilo strahovit pripravljalni ogenj. Po dol-
Mavrom in Angležem 50. divizije, temveč tudi tolmačem londonskega radia, ki so celo v svoji protiitalijanski zaslepljenosti morali priznati neukrotljivo hrabrost naših vojakov.
V bitki so zastavili svoje sile na življenje m smrt Nemci protitankovske legije, ki so stre* ljali do zadnjega naboja in opravili dejanja velike vrednosti.
Izmed junaških branilcev Takrune je uspel povratek v naše črte kaplanu donu Giuseppu Mjaccariellu, nekemu naredniku in nekaterim vo« jakom. Po pripovedovnaju duhovnika, ki je hodil od postojanke do postojanke in prinašal zadnjo tolažbo umirajočim in po izjavah vojakov je bilo zadržanje vseh hrabrih na Ta-kruni vzvišeno.
Takruna je neizbrisna stran izredne hrabrosti naših borcev v ogromni afriški bitki in ju«
« uničujočem	so začele ,	S3T ^o
ki se uporabljajo kot skrajno vidljivo topni* št v o, ki se naglo premika, v svrho utiranja poti napadalnim skupinam. Novozelandci so navzlic vrzeli, ki jih je naš zaporni ogenj izkopal v njihovih vrstah, naskočili skalovita pobočja. toda proti njim so se nenadoma zagnali naši pešci. Ročne granate so eksplodirale za hrbtom napadalcev in jih ustavljale, tedaj pa so izza zaves ognja pridrli italijanski pešci z bodali v rokah.
Obramba trakrunskega griča se je razbila v sto epizod junaške hrabrosti. Sleherno središče ognja je kosilo med sovražnimi vrstami, ki so vdirale od vseh strani.
Borba se je nadaljevala brez odmora jn oddiha vso noč. Zjutraj je sovražniku uspelo prodreti v majhno vas na višini. Ta vdor je grozil z obkoiitvijo sil naše obrambe in ena stotnija grenadirjev je bila poslana za ojačenje. Čudovitim vojakom je v borbah iz bližine uspelo spojiti se z obrambnimi četami Nasprotni na« padalci so bili pqgnani s pobočja.
V prvih popoldanskih urah sta tudi dve stotniji bataljona »Folgore«- prispeli na postojanko in krepko pomagali pri novem protinapadu s katerim je bil položaj popolnoma vzpostavljen.
Angleško poveljništvo pa ni štedilo s silami, da bi zrušilo greben Takrune. kjer je bitka najbolj besnela. Novozelandska divizija je bila ojačena 9 50. angleško divizijo. Tudi ti napadi so bili zaman. Naše topništvo je z osredotočenim ognjem zatrlo vse ofenzivne sunke in razpršilo v valovih napadajoče sovražne množice.
Tedaj se je pričel eden izmed najbolj s tras« nih topovskih bojev v severni Afriki. Sovražnik je hotel doslovno potopiti v plazu železa in ognja posadko Takrune. Borba iz bližine je postala ntzaslišno silovita. Naslednjega dne je londonski radio poročal, da je bil bran jen vsak meter hriba. Sovražnik se je spričo reakcije naših ognjenih središč obotavljal, toda angleško topništvo je brez odmora streljalo.
Ob 5. popoldne so bile zveze posadke prekinjene. ker je bil pobit radiotelegTafist, ki ga je drobec granate zadel pri aparatu. Do naslednje noči se je bitka nadaljevala in naši oddelki so se med kadecimi se ostanki vasi ali v jarkih na terenu še naprej hrabro borili m branili bojne zastave, kakor so obljubili: Naše orožje ne umolkne, dokler bijejo srca bojevnikov.
Ko je sovražnik v prvih urah 23. aprila sto« pil na postojanke, ki so bile tako žilavo hranjene, je našel samo mrtve in ranjene. Zmagovalec, ki je bil izčrpan v ostri bitki zaradi strašnih izgub, katere so mu zadale številčno slabotnejše sile, se je moral ustaviti in se ščititi v jarkih ter se pokriti z žičnimi ovirami, ker'se je bal nadaljnjih napadov čet ki so se borile do zadnjega diha.
Resnično levja hrabrost naših vojakov v Ta-kruni oi impooirak samo Novozelaodcem,
poveljnika bataljona, ki je z adjutantom kapitanom Lirerjem osebno vodil protinapad do kapitana Giacominija, podporočnika grenadirjev Dilettija in onega vojaka, ki je imel še dovolj sile za šalo ob strašni rani. rekoč: »Če bom izgubil to zdrobljeno nogo, si bom pri-
SEJA ODBORA ZA OSKRBO
POD PREDSEDSTVOM DUCEJA
Ducejeva navodila za nadaljevanje borbe proti špekulaciji z živili in
za sodelovanje prebivalstva pri tej akciji
Rim, 30. aprila, s. Dne 28. od 17. do 19. ure in dne 30. od 17. in 19. se je sestal pod Ducejevim predsedstvom medministr-ski vzporejevalni odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in cene. Navzočni so bili vsi člani odbora.
Stanje prehrane
Najprvo je odbor proučil stanje prehrane, o katerem je podrobno poročal minister za poljedelstvo, odbor je vzel na znanje, da je stanje zbirališč glede na spojitev med staro in novo žitno proizvodnjo zadovoljivo. Potem je poudaril osnovno važnost, katero bo imelo za oskrbovanje od prihodnega poljedelskega leta natančno delovanje občinskih uradov za ugotavljanje poljdelske proizvodnje. Tem uradom bodo morale stati ob strani sindikalne organizacije in to s skrajnim čutom odgovornosti in sodelovanja. Odbor je tudi obširno proučil vprašanje prevozov glede na zahteve oskrbovanja s hrano in je določil, da se mora do skrajnosti v skladu z načrti o racioniranju omejevati prevažanje živil iz kraja v kraj in da se morajo še bolje izkoriščati železniški vagoni s pospeševanjem natovorjenja in raztovorjenja.
Disciplina cen
Odbor je nato proučil že dosežene uspehe po sklepih, ki so bih sprejeti na prejšnjem zborovanju glede ojačenja kontrole in upoštevanja cen ter borbe proti črni borzi.
Duce je poudaril, da je izvajanje teh sklepov, ki je bilo podvzeto z odločnostjo in s polnim zavzemanjem oblasti in organov, zlasti prefektov, pritegnilo široko prebivalstvo in potrdilo, da se mora ta moralo vzbujajoča akcija nadaljevali z nezmanjšano odločnostjo ln potrebno strogostjo. Kjer se ji bo pridružilo aktivno sodelovanje množic potrošnikov, bo s tem doseženo, da bodo zbolšanja plač, ki veljajo od 21. aprila, v celoti dosegla svoj smoter povečanja kupne sposobnosti delavcev m bo s tem omogočena ugodna revizija obrokov za vse državljane.
Vprašanje delovne sile
Odbor je nato proučil vprašanje delovne sile z raznih posebnih gledišč, tikajočih se predvsem najvažnejših proizvajalnih udej-stvovanj države. O lbor smatra za potrebno, da vse razpoložljive delovne sEe ustrezajo na najboljši način zahtevam naroda v vojni V to svrho je bilo potrebno določiti naslednja navodila:
1.	Združiti je treba v en sam organ vse pristojnosti glede raznih faz uporabe delovne sile, tako za tiste, ki izvajajo v poklicih, kakor tudi tiste, katere je mogoče mobilizirati po zakonu o disciplini državljanov v vojnem času. To združevanje bo
.izvajalo posebno pod tajništvo za delo v ministrstvu za korporacije.
2.	Treba je unificirati nameščevalne urade in jih bolje opremiti, tako da bodo lahko učinkovito opravljali funkcije, katere jim nalaga zakonodaja v narodni disciplini delovne sile.
3.	Unificirati je treba v korporativni organ ustanove, ki že obstojajo in ki se ustanavljajo po sindikalnih organizacijah za poklicno izvežbanje delavcev, ter dati na razpolago sredstva za čim bolj učinkovito in neovirano delovanje teh organizmov, Id naj dobavljajo raiznim proizvajalnim udej-stvovanjem kvalificirane in specializirane množice delavcev, katere so neobhodno potrebne za boljšo narodno proizvajalno ureditev.
Osredotočenje vseh nalog delovne službe v posebnem organu ministrstva za korporacije bo temu omogočilo, da se bo posluževalo razen že od njega zavisnih korpo-rativnih in sindikalnih organov tudi organizacije in znatnega doslej opravljenega dela središč za delo, ustanovljenih od PNF. S sklenjenimi ukrepi bo dal ovna služba lahko krila povpraševanje po delovni sili, ki je potrebna za udejstvovanje, za življenje, za obrambo in za učinkovitost naroda v vojni, tako s pomočjo dela vseh tistih, ki običajno opravljajo kako delo, kakor tudi z mobilizacijo državljanov, ki niso pod orožjem in lahko opravljajo duševno ali ročno delo, ki je potrebno.
Dotok v letovišča in zdravilišča
Odbor je proučil vprašanje dotoka v letovišča in zdravilišča v bližnjem poletju in je sklenil omogočiti tudi letos bivanje v teh krajih, v kolikor to dopuščajo razpoložljivost s prostori, možnost prevozov in oskrbovanje s hrano in v kolikor se spoštujejo tozadevna pravila, ki bodo v najkrajšem času izdana od pristojnih ministrstev. Ker je treba preprečiti nakopi-čevanje v krajih vojaškega interesa in pripadajočih področjih, ki so izpostavljena sovražnim napadom, se odsvetuje dotok v vse morske kraje brez izjeme. Bivanje v nekaterih morskih krajih se tudi lahko prepove vsem, ki tam ne stanujejo stalno. Pravila, ki bodo v kratkem izdana glede
tega, so v glavnem ona, ki so veljala ▼ preteklem poletju in določajo obvezno prijavo premeščen ja, katero, je treba 20 dni pred odpotovanjem izročiti prehran j e-vanemu uradu z naslednjimi dodatki in spremembami:
L Po skrbi notranjega ministrstva bodo že nadalje prostori v letoviščih prvenstveno rezervirani za ljudi, ki se morajo odse1 jevati iz krajev, prizadetih od sovražnih napadov. Tisti, ki prihajajo iz takih krajev, se kot odseljenci ne bodo mogli odstraniti iz hotelov, penzionov in gosti-len, sob in stanovanj, kjer prebivajo.
2.	Bivanje v zdraviliščih bo dovoljeno samo tistim, ki so iz zdravstvenih razlogov upravičeni in katere sme spremljati samo ena oseba iz družine. Trajanje bivanja ne bo moglo biti daljše od 15 dni ne vštevši dneve potovanja ter prihoda in odhoda
3.	Bivanje v hotelih, penzionih in gostilnah ali v kakršnih koli prostorih letovišč ne bo smelo biti daljše od 30 dni.
4.	V letoviščih in zdraviliščih, ki so močno obiskana, bo generalna direkcija za turizem v ministrstvu za ljudsko kulturo določila največje število oseb, ki so lahko gostje hotelov, perizionov. sob in stanovanj. da bo v slehernem primeru preprečen prekomeren navaL
5.	Povsod se morajo gostje vesti v skladu z resnostjo vojnega časa in z načelom. da je poletno bivanje v zdraviliščih opravičeno samo z razlogi zdravja in potrebe po oddihu
Druge kulture in svinjereja
Minister za poljdelstvo in gozdove ;:e končno poročal odboru o uspehih, ki «o bili doseženi z določili, katera so bila lani sprejeta za pospeševanje drugih kultur in za svinjerejo. Očrtal je nato smernice, po katerih bodo revidirana letos prejšnja pravila. Odbor je odobril te smernice, katere predvidevajo posebne odloke za pospeševanje svinjereje za industrijsko porabo in one, ki urejajo rejo svinj v domačijah. V zvezi z dosego tega smotra so predvidene določbe za razširjevanje ta razvoj koruze druge žetve.
Poročali in govorili so o raznih vprašanjih minister tajnik Stranke, ministri za poljedelstvo, za promet, za korporacije, za devize in valute, za ljudsko kulturo, za vojno proizvodnjo in za finance, podtajnik notranjega ministrstva, tajnik odbora in predsedniki fašističnih konfederacij Industrijskih delavcev in poljedelskih delavcev. Odbor se bo zopet sestal 22. maja.
hranil en čevdj«, od^ višjega kaprola Sesse, ki je obvladoval sam s puško štiri Novozelandce in ubil dva ter pognal v beg ostala dva, do narednika Bressaninija, ki je bil ranjen napisal z lastno krvjo na košček papirja »Živel Kralji Živela Italija! Rešite Italijo!«, in do prepro« stega pešca, ki je umrl obupno stiskajoč svojo puško.
Takega kova so bili branilci Takrune, takega kova se pokažejo vsak dan v silovitosti tuni-ške bitke borci Italije.
30.
»Odredbenega lista"
Ukrepi za čim bolj prožno delo Stranke
apr. Naredbend list PNF ob-
R*m,
javlja:
Da se v celoti izvrše Duce jeva navodila ter se Stranki da bersaljerki nadih in še močnejši razmah, je neobhodno potrebno, da postane prožnejša. V zadnjih letih so se prvotnemu ustroju Stranke pridružili mnogi organizmi, ki niso več v skladu s tesno potrebo poslovanja. Da se političnemu udejstvovanju Stranke da podlaga, primernejša zaMevam časa, ter z namenom, da postane Stranka udarnejša in da stavi na razpolago Oboroženim silam in ostalemu delu vojnega značaja vse koristne živ-lje, so bili izdani naslednji ukrepi:
1.	Tajnik Fašija, zvezni tajnik in Tajnik Stranke so osnovni elementi hierarhije. Na ta mesta se lahko pride preko dejanskega poveljstva, izvrševanega neposredno v osrednji organizaciji režima, to je v vrstah Stranke. Jasno je tedaj, da se ta mesta ne morejo podeljevati drugače, kakor z dodelitvijo dejanskega politično-organizacijske-ga poveljstva.
2.	Stranka se bo za delavnost, ki jo vrši na zakonodajnem polju, posluževala sodelovanja uradov predsedstva ministrskega sveta, senata, Zbornice fašijev ta korporacij, ministrstva za pomilostitve in pravosodje, državnega sveta in računskega dvora. Zato je odveč zakonodajni urad pri nacionalnem direktoriju. Tajnik Stranke bo imel namesto tega na razpolago tovariša z nalogo, da proučuje in nadzoruje zakonodajne ukrepe, ki so podvrženi odobritvi Stranke ter držati zvezo z zakonodajnimi uradi zgoraj omenjenih organov.
3.	Stranka se bo za svoje potrebe tehničnega značaja posluževala uradov ministrstva za javna dela, v pokrajinah pa uradov civilne ženijske službe. Državnemu direktoriju bo na razpolago tovariš, čigar področje bo proučevanje ta prireditev raznih ukrepov tehničnega značaja.
4.	Tajnik Stranke in uradi direktorija za obravnavo zadev vojaškega značaja se bodo obračali naravnost na kompetentna upravna mesta. Kadar bo potrebno bo imel tajnik Stranke na razpolago častnika.
5.	Ker je urad na upravno prireditev pri državnem direktoriju izvrševal v resnici bolj kontrolna kakor soglaševalni posel in ker bodo morala podrejena združenja svoj proračun predlagati Zbornici fašijev in korporacij, se je izkazala njegova ohranitev za neprimerno. Z druge strani pa so voditelji vseh organizacij ia odvisnih združenj tovariši, ki jih imenuje Stranka, ter je zato logično, da se jim mora dajati popolno zaupanje ter so tudi oni aami odgovorni za upravno poslovanje zaupanih jim uradov. Kadar bo to potrebno, se bo Stranka po služila uradnikov upravne službe državnega direktorija za morebitno kontrolo. Vsekakor pa si tajnik Stranke pridržuje pravico, določiti tudi fašiste, kj so strokovnjaki na dotičnem polju, da zvrše take posebne naloge.
6.	Narodni (firektortj ne more — lz različnih razlogov poslovanja — prevzemati v izvedbo nobenih učinkovitih manjših podpornih akcij. Ta naloga bo zaupana za vse pokrajine fašističnim zvezam, pa tudi za Rim bo prepuščena izključno le mestni zvezi. Zveze bodo dobile vsa potrebna sredstva, da bodo kos naraslim potrebam po podporah. Pač pa se bo pri Narodnem direktoriju ojačil urad za bojevnike, izpopolnile pa se bodo tudi naloge zveze družin padlih, pohabljencev ta invalidov zaradi letalskega bombardiranja.
7.	Preiskave upravnega značaja bodo opravljali vodje posameznih uprav, in sicer na lastno pobudo ali pa po nalogu stranke. Preiskave proti fašistom, ki ne spadajo v upravne zavode, bodo izvajale druge pristojne vladne ustanove. Narodni direktorij stranke bo posegel v disciplinski postopek ne le proti krivcem, pač pa tudi proti tistim, ki jim je bila zaupana preiskava, če bi se primerilo, da ni bila izvedena pravično, nepristransko in strogo. Edino dtelo višjih dostojanstvenikov bo stranka sama jemala ▼ pretira.
8.	Razen ▼ piwv izjemnih primerih ki jih bo ocenjeval strankin tajnik, bodo vsfi za vojaško službo sposobni uslužbenci državnega vodstva fašističnih zvez in drugih stranfciaBi organizacij nadmmjftfcnl a to-
Izjalovljeni ruski napadi
ob Kubanu
Potopitev treh sovražnikovih obalnih ladij na črnem
morju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Nemške in rumunske čete so dosegle tudi včeraj ob kubanskem mostišču velik obrambni uspeh. Sovjetske čete, ki so tamkaj napadale z uporabo močnih topniških oklopnih in letalskih sil, so bile zavrnjene s velikimi izgubami ljudi in orožja.
Na ostali vzhodni fronti je bflo le neznatno bojno delovanje.
Nemški brzi čolni so potopili na Črnem morju sovražni konvoj treh obalnih enot s skupno 1.700 br. reg. tonami.
S brniškega bojnega področja poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanja. Sovražni sunki proti nemško-italijamskim višinskim postojankam so bili zavrnjeni. Na nekaterih mestih so naše čete začele krajevne protisunke.
V hudih borbah na zapadni fronti teniškega. mostišča je sovražnik v času od 27. do SO. aprila izgubil 98 oklopnih, 86 oklopnih izvidnlških in oklopnih strelskih voz, 21 topov ter številna motorna vozila ta več sto ujetnikov. Utrpel je posebno hude krvave izgube.
Angleški bombniki so preteklo noč napadli več krajev v zapadni Nemčiji, med njimi tedi nezaščitene podeželske občine. Bombe na stanovanjske okraje, predvsem v mestu Essenu, so povzročile izgube med prebivalstvom in znatno škodo. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 6 napadajo-čih bombnikov.
Visoke izgube sovjetskega letalstva
Berlin, 30. spriia. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so boljševiki med živahnimi letalskimi 'dvctooji nad južnim odsekom vrfiodne fronte včeraj izgubili 67 letal. — Eno samo nemško letalo je bilo izgubljeno.
Berlin, 30. apr. s. Kakor se doznava iz pristojnega vojaškega, vira, je sovjetsko le-
variši pohabljenci ter invalidi, ali osebami, ki so svojo vojaško dolžnost že odslužile. Morebitna preostala mesta bodo zasedle ženske, zlasti pa ženske iz družin v vojni padlih. Za vojaško službo sposobni moški bodo na razpolago oboroženim silam aa delovno službo ta drugim panogam, ki se tičejo naroda v
talstvo v zadnjih 12 dneh izgubilo 588 letal. V istem času je nemško in zavezniška letalsvo izgubilo na vzhodni fronti 27 letal.
Žrtve angleških letalskih napadov na Francijo
Pariz, 30. apr. s. List »Oeuvre« je objavil izgube Francije zaradi anglosaških napadov v zadnjih treh letih. Ti napadi so zahtevali 11 tisoč 038 smrtnih žrtev, 21.800 ljudi pa je bilo ranjenih. Med napadom na Oran je bilo ubitih 1200 oseb, 2000 pa ranjenih. Ob napadu na Sirijo je izgubilo življenje 4000 oseb 8000 pa je bilo ranjenih. Med napadi na francoska me« sta od premirja do marca 1942 je bilo ubitih po izjavah De Bnnona 1338 oseb, ranjenih pa 3800. Med napadi na francoska mesta od marca 1942 je bilo ubiti hpo »Oevru« 4500 oseb in 8000 ranjenih. K tem številkam je treba dodati kakor izjavlja list, mrtve in ranjene iz Dakarja, Madagaskarja. Francoske vzhodne Afrike itd. Razen tega je v Franciji zaradi hiš, ki so jih porušile anglosaške letalske bombe, 200.000 oseb brez strehe.
Tuja letala nad Švedsko
Stockhobn, 30. apr. V noči cd 28. na 29. aprila je neko letalo, po vsej verjetnosti sovjetsko, vrglo nekoiiko rušilnih bomb na otok v bližini Karlskrcne, ki je največje švedsko vojaško oporišče. Bombe so povzročile škodo na poslopjih, čkveških žrtev pa ni bilo. Letalo je pripadalo oddelku, ki je ponoči letelo nad švedskim ozemljem in proti kateremu je švedsko topništvo otvorilo solen zaporni ogenj. Iz Heleborga po nočajo, da se je tam v plamenih zrušilo v morie neko letalo. Ugotovili so tudi, da so letala spustila, v nnca-je mnogo min v bližini Oresunda. Ti dogodki ao zbudili veliko vznemirjenje zlasti v južnem delu Švedske. (Piccolo.)
Zaskrbljenost Američanov
Buenos Aires, 30. aprila, s. Zasebna ameriška agencija »Foreigne Correspon-dence« objavlja: xRazni opazovalci gojijo nado, da Os ne bo mogla nadaljevati vojne v prihodnji zimi. Toda dejstva kažejo, da bi morala ta skrb obstojati predvsem na strani zaveznikov, kateri ne morejo vzdrževati dveh front, azijske in evropska^ navzlic velikemu deležu Sovjetov, ki pa se po največjem zimskem naporu ne ad|» p reč tako odporni.«
Nova slepila komunistov
Spet se trudijo, da M s sprememba politike v OF nasnfi
peska v oči lahkevernežev
Eno izmed glavnih »načel« komunizma Je. da so dobra vsa sredstva, ki vodijo k cfflju in da v tem pogledu pravi komunist ne sme poznati nobenega pomisleka. Ker Bo se zavedali, da predstavljajo v slovenskem narodu neznatno manjšino, so se takoj vrgli v akcijo za ustanovitev »fronte«, njim tako priljubljenega slepila za množice, ki naj bi zbudilo videz, kakor da je ves narod zbran na isti osne vi, sami pa dra so le del te »akcije«. Toda začetni uspehi so jim prehitro zlezli v glavo in nespretno so prezgodaj odkrili svoje prave namene. Ljudstvo je tako spoznale, da je OF samo slepilo za zgolj komunistično organizacijo ki je pod krinko »sodelovanja z vsemi« hotela izvajati svojo ustrahovalno politiko na širši »narodno-osvcbodilni« osnovi, da bi tako zabrisala svoje sebične strankarske Interese.
Ko so komunisti spoznali svojo zmoto (ljudstvo je namreč opazilo njihovo prevaro in jim ni nasedalo več), so v bojazni, da ne bi estali spet osamljeni, začeli iskati novih poti in ubirati novo taktiko, ki naj bi jiim pomagala rešiti že močno omajani ugled. Organizacija OF, ki je b*la še do nedavna popolnoma in izključno komunistična, naj bi se »poživila« s tem. da bi sprejemala v svoje okrilje tudi nekomunistične življe, da bi tako ustvarila novo slepilo za široke množice, češ: prkret ni več komunističen, temveč spet »narodnoosvobodilnega« značaja.
Seveda pa to razširjenje »fronte« ni bila zamisel slovenskih vodilnih komunistov ki bi najraje sami gospodarili, temveč sa je izvršilo na višji ukaz kominterne, ki menda razpolaga z zanesljivimi poročili o odporu evropskih narodov proti komunistični kugi. Namen tega povelja je bil, da ce s sprejemanjem nekomunističnih življev pomnože vrste partizanov, da bi se tako z nezmanjšano silo nadaljevala partizanska vojna na Slovenskem. Tako naj bi ti slovenski »part"'zani« pomagali posre ino Rusiji, ki je po velikem neuspehu svoje zimske ofenzive v velikih težavah Slovenski partizani naj bi vezali osne čete, ki bi bile sicer uporabljene na vzhodnem bojišču, obenem pa naj bi ustvarili takšen nered v slovenski družbi in druž ni, da bi bili temelji cbeh izpodkopani in vse pripravljeno za tisti čas, ki bi ga k-mmrzem smatral za primernega, ko bi spet ubral staro pot čistega komunizma in uveljavil svoja stara navodila. Akcija naj bi se torej dotlej vodila tako, da bi se lahko reklo, da OF ni komunistična organizacija, temveč izraz »v; lje slovenskih množ c« ...
Tako so si stvar zamislili in v tem smislu so tudi vodili vso svojo propagando v zadnjem času, vendar uspeh ni bil nič boljši kakor prej, kajti ljudje so njihovo taktiko- že davno spoznali in takšnim slepilom in vabam ne nasedajo več. S komunizmom ni mogoč nikak trajen sporazum in sicer ne le iz načelniih hiazlogov, temveč tudi zaradi splošno znane nelojalnosti komunistov, ki jim je samo za zlorabljanje vseh nekomunističnih si v narodu v lastne sebične namene. Zato pa tudi premirje z njimi ni mogoče, kajti vsako premirje bi pomenilo korist za komuniste, škodo pa za vse ostale. Jamstva, ki so jih na primer komunisti dali t stim lahkevernežem, ki so vstopili v OF, meneč, da imajo opravka s poštenimi ljudmi, so bila in so lažniva in nesmiselna, torej navadna prevara. Sporazum med komunisti in nekomunisti je nemogoč, kajti komunizem nekaterih stvari ne more nikdar dopustiti: ne obstoja zasebne lastnine, ne obstoja družine po sedanjem redu, Id je po sv jih čustvenih vezeh in gmotni povezanosti (dediščina, odvisnost od staršev in bratov itd.) izrazito nasproten komunističnemu programu, kakor tudi ne možnosti svobodnega izpovedovanja katoliške (in sploh nobene) vere. Zato je papež Pij Xl-napovedal pravo križarsko vojno komunizmu. Vsega navedenega komunizem torej ne more dovoliti, ker bi se sicer odipovedal svojim teoretičnim temeljem in bi tako zanikal svojo upravičenost.
Premnogi Slovenci so nasedli komunistični sireni, toda v kolikor že niso, bodo prav gotovo slej aH prej razočarani spoznali, da je komunizem samo izrabljal in zlorabljal njihovo domoljubje za pevsean jasne politične in sebične strankarske namene, za svoj »veliki«, a skrbno prikrivani cilj »sovjeti-zacije« Slovenije. V vsakem primeru pa je usoda vseh teh zapeljancev, v kolikor se še niso izmotali iz komunističnih objemov, že odločena. Boris Kidrič (Peter Kalan) ie v svojem zaključnem govoru na kongresu k-munsiitične partije Slovenije, ki se je preteklo poletje vršil v Rogu na Kočevskem, takole obelež'l usodo »krščanskosocialnih« in vseh dragih nekomunističnih partizanov po vojni v primeru zmage tako zvanih »združenih narodov«: — »Obstoj stranke (krščanskosocialne) bi izzval mnogo vprašanj in težkoč pri demokratizaciji (boljše-vizaciji). To bi imelo te^ke posled-ce za enotnost naše vojske ter bi na koncu prisililo katoliške slovenske socialiste, da bi se nujno oprijeli kerenščine. Sledili bi s tem samo svoj usodi in mi bi jiih morali uničit5.« Ali so potrebni še kaki novi dokazi o »dobri volji« komunistov?
nnROfni
Dan tehnike
Rim, 30. apr. s. Dan tehnike, ustanovljen L 1940 po volji Duceja, ki se je osebno udeležil prve manifestacije z obiskom nekaterih tehničnih zavodov v Rimu, bo četrtič proslavljen v vsej Italiji 2. maja in se bo zaključil z govorom ministra Bigignija zvečer 2. maja ob 20.20. Ta manifestacija narodnega značaja ima kakor prejšnje namen, opozoriti na potrebno usmerjanje mla-deničev v šole tehničnega značaja in v tehnično udejstvovanje. Od ustanovitve dneva tehnike je bilo opravljeno obširno obveščevalno in propandno delo, da bi se povečal dotok mladeničev v tehnične poklicne šole in da bi se zajezili vpisi v druge šole, ki nudijo le malo možnosti za primerno zaposlitev. Država potrebuje tehnike za razvoj svojega gospodarstva. Prejšnji dnevi tehnike so že-rodili obilne sadove, število tehničnih zavodov in šol je bilo z nemajhno obremenitvijo državnega proračuna skoraj podvojeno in število učencev se je v zadnjih treh letih pomnožilo za 25 odstotkov. V navtičnih zavodih se je število gojencev povečalo za 39 odstotkov, v ustanovah za geometre za 51 odstotkov, v industrijskih zavodih za 109 olsotkov, v tehnično-polje-delskih šolah za 150 odstotkov, v tehnično-trgovskih šolah pa za 216 odstotkov.
Dan tehnike bo v letu XXI v mejah svečane resnosti zaradi okoliščin proslavljen na isti način kakor prejšnji dnevi. Tudi letcs je bilo opravljeno ob sodelovanju vseh sindikalnih in korporr.cijgkih organizacij propagandno delo s publikacijami, radijem, natečaji in tekmami. Tudi letos bodo tehnični zavodi odprti javnosti in vsi se bodo lahko prepričali o sredstvih in možnostih tek šol, ki združujejo s poukom praktično
delo in poklicno izvežbanje, katero omogoča mladim diplomirancem skoraj takojšnjo zaposlitev. šolskim manifestacijam se bedo tudi letos pridružile prireditve nagrajevanja zmagovalcev v narodnem tečaju za iznajdbe, katerega je s sodelovanjem ministrstva za narodno vzgojo razpisala fašistična nacionalna konfederacija profesijo-nistov in umetnikov. Ta manifestacija prikazuje inteligenco in iznaj lljivost tehnikov in priča o prispevku, Id ga lctiko daje tehnika napredku in rasti naroda.
japonski uspehi na Kitajskem
Tokio, 29. apr. s. Med operacijami proti 29. čungkinški armadi ob železnici Lungaj, južnovzhodno od okrožja Cung-čao, so japonske čete Izločile iz borbe nad <5000 sovražnih vojakov. V borbah proti kitajski 21. oklopni diviziji je bilo ujetih 365 sovražnikov in zajet velik vojni plen. Padlo je 1563 sovražnikov.
Tokio, 29. apr. s. Japonske sile so pod-vzele z meje Hopeja splošen napad na nekatere edinice kitajske 24 armadne skupine, katerim je uspelo izogniti se obkolit vi. Udejstvovanje japonskega letalstva je bilo zelo živahno. Izvedenih Je bilo mnogo napadov na sovražne črte pri čungčaociju in Cungsunsijanu.
Tokio, 29. apr. s. Doznava se, da zasledujeta dve protikomunistični diviziji narodne kitajske vlade pod poveljstvom generala Cao Juija 27. čungkinško armado, ki se umika v neredu. Med temi operacijami je bilo doslej ujetih nad tisoč sovražnikov.
I
■■■'^m&^Jm

Potrt globoke žalosti naznanjam, da mi je odšla v večnost v 70. letu starosti moja ljubljena mama, gospa
Francis
vdova po posestniku
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. maja 1943 ob 16. uri Iz hiše žalosti. Spodnji Logatec št 40, na farno pokopališče.
DOLNJI LOGATEC, dne 1. maja 1943.
IVAN NAGODE
Praznovanje druge obletnice Ljubljanske pokrajine
Tiskovni urad Visokega komisarijata objavlja:
Dne 3. maja ob dragi obletnici ustanovitve in priključitve pokrajine se morajo na vseh poslopjih in javnih uradih izobesiti zastave.
Na univerzi in v šolah vseh stopenj se bo obrazložil Kr. dekret s 3. majem 1941. XIX. št. 291., Id določa posebno ureditev Ljubljanske pokrajine, po načinu, ki ga bodo določili rektor in ostali šolski predstojniki.
•
V ponedeljek 3. maja bo Ljubljana slovesno obhajala drugo obletnico Ljubljanske pokrajine ter bodo zato okrašena poslopja vseh državnih uradov z zastavami, prav tako je pa župan, general Leon Rupnlk, ukazal, da morajo biti vsa mestna poslopja okrašena sv trobojnlcami in mestnimi zastavami. Ljubljansko prebivalstvo naj brez izjeme posnema državne oblasti in urade ter mestno občino z okrasitvijo vseh domov z zastavami. Zastave naj vise samo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda.
Gospodarstvo
		... .		Vi;,;PX,- .' - . .
% -		• isŠ4£<- '.'-'Oh;		
Odrezki aprilskih živilskih nakaznic in druga nakazila
Ljubljana, 1. maja. Mestni preskrbovalni urad bo meseca maj-nika sprejemal odrezke aprilskih živilskih nakaznic in drugih nakazil tako, da pridejo dne 3. maja na vrsto trgovci z začetnimi črkami priimkov od A do Ba. 4. maja z začetnicami Be do C, 5. maja z začetnicami Č do F. 6. maja z začetnico G, 7. maja z začetnicami H do J, 8. maja z začetnicami K do Km, 10. maja z začetnicami Kn do Kr. 11. maja z začetnicami Ku do L. 12. maja z začetnicami Ma. 13. maja z začetnicami Me do Mo, 14. maja z začetnicama N do O, 15. maja z začetnicami P do Pir, 17. maja z začetnicami P1 do R. 18. maja z začetnicami S do Ša, 19. maja z začetnicami Še do Št. 20. maja z začetnicami T do Ve, 21. maja z začetnicami Vi do Za, 22. maja z začetnicami Zo do Z. Peki pa pridejo na vRto 24. maja z začetnicami A jjo J, 25. maja peki z začetnicami K do P1 in 26. maja peki z začetnicami Po do 2.
Posebej opozarja mestni preskrbovalni urad na naslednje:
Če so odrezki od mesečne živilske nakaznice odrezani, jih je treba nalepiti na kos papirja, in sicer ločeno oo vrsti odrezkov. ter jih zlo« žiti tako, da predstavljajo celo mesečno karto, t. j. 30 dnevnih odrezkov skupaj, vendar pa samo ene vrste kart.
Pri lepljenju odrezkov je treba pariti, da odrezki ne bodo nalepljeni narobe ali poševno, ker bi tako lepljenje oviralo štetje odrezkov. Kose tako nalepljenih odrezkov je treba zložiti v snopiče, seveda tudi ločeno po vrsti odrezkov, torej posebej snopiče odrezkov navadnih živilskih kart, posebej odrezke SD I itd. Posamezne snopiče odrezkov je treba povezati z dvema pasicama. Na prvi taki pasici je treba označiti vrsto člaga ki ga predstavljajo odrezki v pasici, nadalje število vseh odrezkov v snopiču, dalje vrsto odrezkov. nato vrednost posameznega odrezka in naposled skupno količino blaga, ki ga predstavlja snopič odrezkov. Na primer: Enotna moka 200 od> rezkov SD I po 124 g = enako 24.80 kg. Druga pasica na istem snopiču mora biti nepopisana in opremljena samo s trgovčevo ali pekovo štampiljko.
Vsi odrezki morajo biti žigosani s trgovčevo ali pekovo štampiljko tako, da ne bo ostal noben dnevni odrezek nežigosan in da bo mogoče s štampiljke razločno prečitati ime trgovca ali peka. Ne smejo pa biti žigosani boni posebnih in bolniških nakazil, ker bi se s tem lahko zabrisala vrednost teh nakazil.
Poleg tako urejenih odrezkov je treba uradu ob oddaji odrezkov predložiti še po dva seznama oddanih odrezkov. Seznam mora biti se* stavljen po vrsti blaga in po vrsti odrezkov tako, da se iz seznama razbere, za kakšno blago so oddani odrezki, kakšne vrste so odrezki, ko-lika je vrednost posameznega odrezka ali bona in koliko znaša skupna vrednost odrezkov ali bonov za posamezno blago.
Oddane odrezke, bone in nakazila bo urad takoj preštel ter po ugotovitvi števila odrezkov. bonov in nakazil takoj potrdil ter vrnil po en izvod seznama oddanih odrezkov bonov in nakazil.
Razdeljevalce opominjamo, naj se natanko ravnajo po tem razporedu ter mij svoje odrezke, bone in nakazila pripravijo natanko tako, kakor je zgoraj predpisano, ker bo urad sicer odklonil prevzem odrezkov ki bi bili dn^ače pripravljeni.
Filov o preporodu Bolgarije
Sofija, 30. aipr. s. Na dan pred praznikom dela je predsednik ministrskega sveta Filov govoril narodu. Šef vlade je predvsem poudaril, da je bil v nesrečni dobi strank in političnih borb v Bolgariji, praznik dela dan izgredov in socialnih sporov, danes pa je v zedinjenem bolgarskem narodu dan, na katerega se praznuje prostovoljno tn navdušeno sodelovanje delavcev in delodajalcev, ki zastavljajo skupno vse sile v službi domovine in za blagor narodne skupnosti. Danes v Bolgariji delo nI sgmo pravica, temveč je najvišja dolžnost slehernega, državljana. Vlada je pod vzela številne ukrepe za zaščito delavcev. Ta politika se bo Se nadaljevala in razvijala. Predsednik ministrskega sveta je potem primerjal tako imenovane demokratične države, kjer so delavci sužnji in predani samovolji maloštevilnih plutokmtov, z državami s čisto ljudskim režimom, kakor so Bolgarija ln njene velike zaveznice, kjer uživajo delavci vso moralno in gmotno zaščito. Predsednik Filov je zaključil s pozivom k sodelovanju, ki naj bo vedno bolj tesno med delavci in delodajalcu To sodelovanje je neobhodno potrebno v teh zgodovinskih trenutkih, ko Bolgarija, zvesta svojim velikim zaveznikom, ki se borijo v sveti vojni za pravico narodov, vse prispeva z vsemi silami za dokončno zmago.___
Novi španski poslanik v Argentini
Buenos Aire*, 1. maja. & Listi poročajo, da je bil za španskega veleposlanika v Buenos Airesu imenovan grof Bulnes, ki je sedaj generalni konzul v Genovi
Portugalsko notranje posojilo
Lizbona, 1. maja s. Shifieni list repubflh« objavlja ukaz, ki pooblašča portugalsko vlado.
da sme razpisati posojilo v znesku milijona
ikudta.
Maksimalni cenik
za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov mjksmalni cenik štev 8. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 3. maja t L naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo. druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepa jiih pa dosedanje cene, kolikor so spremenjene):
Češenj novi 4.25 lire na debelo — 5.05 lire na drobno (doslei 4.15—4.9CD; beluši 9—11 (8.85—10.50); karfijola 2.80—3.35 (2.75—3.25); korenje očiščeno 3—3.60 (2.90 do 3.45); čebu'a zgodnja 2.90—3.45 (2.85 do 3.35); kopre (finoki 2.20—2.55 (2.15—2.85); solata vseh vrst 3.15—3.70 (3.10—3.80); špinača 2.85—3.35 (2.80—3.35); zelena 3.80 do 4.55 (3.75—4.50); marelice suhe 43.35 do 58.15 (43.50—58.50); pomaranče I. a. (Moro Tarocoo) 8.35—9.35, pomaranče II. a. 7.35 de 8.35; limone I. a., 15 cm obsega 4.05 do 4.80, za kos 0.50 (4—4.70, za kos 0.50); orehi Sorrento 26—30, navadni 21.50 do 25; suhe češplje domače 20 do 23.80.
Gornji cenik velja le za uvoženo blago, medtem ko veljajo za domače pridelke v prodaji; na drobno maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. Cene se razumejo brez tare. Kot blago prve vrste velja samo zdravo, za prevoz sposobno blago in so izločenj pridelki. ki so izobličend, poškodovani ali nagniti ter nezadostno sočnatL Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih listov. Ta cenik mora biti izvešen na dobro vidnem mestu, tako v trgovinah na debelo, kakor na prodajalnicah na drobno. Groei-sti morajo iz<Jat- kupcem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tudi preprodajalci morajo na zahtevo izdati tak račun. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, medtem ko mora vsako spremembo navzgor odobriti Visoki komisar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenilca se kaznujejo v smislu naredb z dne 26. januarja 1942-XX., štev. 8. in z dne 25. novembra 1942-XXI.. štev. 215. ter ;x> naredbi z dne 12. marca 194L
Gospodarske vesti
= Davek na gratis delnice in na povišanje normalne vrednosti delnic v Italiji, že v včerajšnji številki smo poročali o spremembah davčnih predpisov proti špekulaciji z nepremičninami in deklicami v Italiji. Dodati je še nove predpise, ki se nanašajo na obdavčenje posebnih transakcij finančnega trga, kakor je razdeljevanje gratis delnic, povišanje nominalne vrednosti delnic na breme rezervnih fondov ali povišanje delniške glavnice z izdajo delnic po ^»čaju, ki je nižji kakor tržna vrednost delnic. V navedenih primerih' se pobira poseben državni davek v višini 7 do 40%.
= Nemčija in Italija se za dot>o vojne ne bosta udeležili velesejmov. Iz Rima poročajo, da sta italijanska in nemška vlada načelno sklenili, da iz vojno gospodarskih razlogov do konca vojne ne bosta prirejali velesejmov in da se tudi ne bosta udeleževali tujih velesejmov. Tudi zasebni razstavljale! iz Italije in Nemčije se ne bodo več udeleževali Inozemskih velesejmov.
= Zasedanje delegatov mednarodne gozdarske centrale. Po dosedanjih dispozicijah bo letos zasedanje delegatov mednarodne gozdarske centrale v začetku septembra v Slovaški. V tej centrali so vključene vse evropske države razen Portugalske in Nizozemske.
= Iz trgovinskega registra. Pri Ljub-Ijansikl kreditni banki v Ljubljani je bilo vpisano, da je podeljena kolektivna prokura tajniku centrale Martinu Bančini. — Pri tvrdki R. Miklavc »pri škofu« v Ljubljani, je bil zaradi izstopa izbrisan javni družbenik Andrej Smld.
= Licitacija za gradnjo zaklonišč. Mestna občina je razpisala po nalogu Visokega komisarijata javno licitacijo težaških in zilrskih del pri napravi cevnih zaklonišč v krajšanem roku kO dni. Načrti, popisi in
pogoji se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2 (II. nadstr. soba 33.). Pravilno kolkovane
ponudbe je vložiti do 12. maja do 11. ure in bo takoj nato sledilo komisijsko odpiranje ponudb.
= Argentina je prepovedala izvoz koruze. Vnovčenje velikih presežkov koruze je povzročalo Argentini vrsto let velike skrbi, ld so se še povečale v zadnjih letih, ko je bil pridelek zelo obilen, med tem ko je odpadel izvoz v Evropo. Argentinska vlada je morala leto za letom olkupovati neizvožene presežke. Ko so bile izčrpane vse možnosti vsklndiščenja presežkov so precejšnje količine stare, deloma pokvarjene koruze poku-rili. Na mah pa se je položaj v Argentini docela spremenil, ne morda zaradi tega, ker bi se o Iprle zopet možnosti izvoza, temveč zaradi tega, ker je bila pri zmanjšani posejani površini letošnja letina izredno slaba. O presežkih ni več govora in danes ima trgentinska vlada skrbi, kako bo v redu krila domačo potrebo. Spremenjeno situacijo najbolj nazorno ilustrira sklep argentinske vlade o prepovedi izvoza koruze. Letošnji pridelek znrša le 1.9 milijona ton, nasproti 9 milijonom v preteklem letu in skoro 8 milijonov v povprečju v zadnjih petih letih Starih zaJlog pa je še na razpolago 1.6 milijona ton.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska petrolejska družba »Uljnik« d. d. v Zagrebu bo izdala za 7.5 milijona kun novih deln-c, tako da se bo delniška glavnica dvignila na prvotno predvideni znesek 15 milijonov kun. Vrh tega bo občnemu zboru predložen predlog za nadaljnje zvišanje glavnice na 30 milijonov kun. — Hrvatski glavni ravnatelj za javna dela inž. Bulič je te dni objavil pod a tire o gradnji mednarodnih cestnih zvez na Hrvatskem. Za ta Himen je določen kredit 4 milijarde kun. Na račun katerega je bilo v letu 1941. potreše-nih 318 milijonov, lani pa 330 milijonov. Kot glavne ceste mednarodnega pomena So dolečene naslednje: 1 Rogatec ob nemški meji — Zagreb — Okučani — Brod — Ze-mun; 2. nemška meja — Varaždn — Zagreb; 3 nemška meja — Sambor — Zn-greb; 4. Zagreb — Karlovac — Sušak; 5. Okučani — Banjaluka Rama — Spalato; 6. Rama — luka Ploče — Dubrovnik; T. od Osijeka do ceste Zagreb — Zsmuu; 6. od Sarajeva do Ceste Banjaluka Rama.
= Načrt za gigantsko elektrarno pri 2*-leznih vratih. Rumunski inž. Dorin Pavli je v rumunskem institutu za izkoriščanje energije v posebnem predavanju prikazal načrte m izkoriščanje vodne sile Dunava pri Zeleznh vratih. Predvidena je gradnja treh ogromnih nidrocentral. b bodo lahko tudi v let h z nizkim stanjem vode proizvajale na leto 5.2 milijarde kilovatnih ur električnega toka Gletie na ogromen obseg potrebnih :nvesticij so gradbeni stroški predvideni na 48 milijard lejev, io je okrog 120 milijonov mark Navzlic tem velikim gradbenim stroškom bo cena p»doblje-nega električnega toka izredno nizka. Električne centrale pri Železnih vratih bodo lahko kt'.e ne samo potrebe Rumunije. temveč tudi znat* nega dela Jugovzhodne Evrope.
= Kmetom v Galiciji se vrnejo posestva.
Ko so sovjetske čete v jeseni 1939 zasedle Galicijo, so takoj razlastile in podržavile zemljiško posest. Po zasedbi Galicije od strani nemških čet in po vključitvi Galicije v Poljsko generalno gubernijo, je Nemčija obljubila, da bo postopno izvedla repriv^-tizacijo zemljiške posesti. V smislu te obljube* je sedaj izšla naredba, po kateri "e z veljavnostjo od 1. maja t. 1. vrnejo prejšnjim lastnikom kmetijska posestva. V prvi etapi bo izvršena, reprivatizacijg. vseh posestev do 20 ha, kar predstavlja 75% površine vseh kmetijskih posestev v Galiciji.
= Proti uničevanju krtov. Nemški listi objavljajo poziv kmetom in vrtnarjem, naj ne ubijajo krtov, ker so zelo koristne živali. V zadnih letih se je zelo razpaslo zasledovanje in pobijanje krtov, vzporedno pa se v vedno večjem številu pojavljajo majski hrošči. Edino krt lahko prepreči nastop majskih hroščev s tem, da v zemlji uničuje ličinke majskega hrošča. Krt je zaradi tega zelo koristna žival in je po naravi določena, da prepreči širjenje majskega hrošča.

Strti v neizmerni boli sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul naš nadvse ljubljeni sin, oziroma posinovljenec in brat, gospod
JESENKO ALFONZ rof. GAČMIK
aktivni inž. podčastnik Pogreb se Je vršil v soboto, dne 24. aprila 1943. Maše zadušili ce se bodo brale v Dravi j ah in na Viču. Ljubljana, dne 1. maja 1943.
Globoko žalujoči: DRAGOTIN, oče; F ANI, mati; SONJA, sestra — ter rodbine: JESENKO, GAČNIK, SKARZA, BERNEK
f
Težkega srca naznanjamo vsem, da je dotrpela, previdena s svetimi zakramenti naša zlata mamica, stara mama, gospa
IVANA MEDEH roj. Preveč
POSESTNICA
Pogreb nepozabne mamice bo v ponedeljek, dne 3. maja ob 4. uri pop. Iz hiše žalosti v Ravnikarjev! ul. 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. maja 1943.
Žalujoči: IVAN, VIKTOR, BORKO, sinovi; MEVO, por. BARAGA, hčerka in ostajo sorodstvo.
Keme priče ljnbljanske preteklosti:
Mestni trg
Sedanja hiša na Mestnem trgu št. 14 odnosno tudi Pod trančo št. 2, kjer so njene duri, in na Cankarjevem nabrežju št. 31 sestaja dandanes iz nekdaj dveh hiš. Ena ie-teh je imela vogal za vodo, ena pa se je raztezala nekako od sedanjih hišnih duri proti trgu. Lastnik prve hiše je bil že pred približno tri sto petdesetimi leti trgovec in mestni sodnik Gašper Hochste. tter, a za njim so jo posedovali Volk Haan (1601—1607), veletržec in (1607 in 1603) mestni sodnik Ahacij Ambšl in njegovi dediči (1608—1636). Potem je bil njsn gospodar prav malo časa, najbrže samo kaki dve leti, Janez Friderik RŽuber, zakaj kot nadaljnji hišni lastnik je b;l oo ohianjenih spisih Krištof Tropp pl. Troppenau s sorodniki, in sicer med leti 1638. do 1670. Toda nato so vedrili in oblačili v hiši Mihael Filipič in nasledujoči ga rodbinski člani kar dolgih šestdeset let. t. j. do leta 1730. Nastopno leto si je pridobil hišo Leopold Caharija pl. Rastem, v čigar sorodstvu je ostala osem in petdeset let. Druga hiša pa je menjavala imetnika takole: Okoli leta 1600. jo je posedoval Jurij Cir-man, a potem njegovi dedni sorodniki (do 1633. leta). Od njih jo je kupil kramar Andrej Kocjančič, čigar dediči kot njeni lastailci izza leta 1650. so jo prodaM 1731. leta sosedu Rast emu. Ta je postal tako gospodar še te hiše, ki jo je združil s svojo prvo. Od njegovih dedičev je kupil združeni hiši dne 3. oktobra 1788. Jakob pl. Vischer. Kot sledeče niene imetnike navajajo stare listine: Janeza Krstnika Ja-gra, leta 1818. Marijo Zachovo, katere last •e bila osemnajst let, dokler je namreč ni :ut>11 od nje dne 31. dec. 1836 Gustav Hei. inann. Ta mož se je rodil dne 20. julija 809. Njegov rojstni kraj Je tržič Schwar-za v Thuringenu v srednji Nemčiji. — ?chwarza ob izlivu istoimenske rečice » eko Saale spada pod okrožje Rudolstadt, te je dandanes čez dva tisoč prebivalcev, velja za zračno zdravilišče ter ima tvorai-re za porcelan in velike žage. V Ljubijjuii ^ je Heimann trgovski izobrazil ter ustanovil leta 1838. lastno manufakturno trgo_ no. Njega ustvarjajoči duh, izredna pod. etnost in plemenito srce so ga usposab-ali za prav uspešno opravljanje marsi-aterih javnih poslov, tikajočih se pred-
Koncert Miloša
V petek je koncertiral v veliki filharmo-čni dvorani tenorist Miloš Brišnik z ob-žnim sporedom, ki je bil v prvem delu motnega značaja s pesmimi raznih tujih domačih skladateljev, v drugem delu pa prinašal! pet opernih arij in eno oratorij-~;o. Spored je torej nudil dovolj prilike, da pevec pokazal kako dobro stran svoje-znanja, bodisi glasovno zmožnost in eno telm-hčno izvežbanost, bodisi muzi-tlno fi aziranje, pojmovanje sloga in primerno čustvovanje. Vendar nas nobena od •h neizogibnih zahtev koncertne interpre-icije ni zadovoljila. žal moramo ugotoviti, a pevska l-iariera ni za koncertanta. Vo-a, s katero se je podal na pot težavnega tudija je zares nenavadna, a pri največji dobrohotnosti je ne moremo smatrati za t iv in pametno usmerjeno. S pridnostjo, je očitna in vse hvale vredna, bo v dru-h strokah, ki so manj kicčljive, a njego-im zmožnostim lažje dosegljive, vršil svoje ■io družbi v prid in sebi v prcspeh, nikar naj slepo na vztraja v stioki ki ni zanj v kateri ne bo dosegel cilja, ki si ga je zastavil.
Odveč je podrobno analizirati mterpre-acijo. Omenim samo, da so bile zlasti sklad-e domačih avtorjev, ki so dcživele že to- , ko odličnih izvedb od dobrih pevcev, po- ; ane medlo in brezizrazno. Dve cd njih sta Lil tudi slabo transporurani (škerjančeva (
-	Lajovčeva). Prav tako se druge skladbe sporedu niso premakn le iz nekega mrt-
ila in so učinkovale prej groteskno kakor ra navdušujoče. Res je, da je bilo med Ste-ilnim občinstvom tudi nekaj takih, ki jim
-	pevčeva interpretac ja ugajala, človek, ki si iz tako težkih razmer kakor Brišnik.
ribori pot na koncertni cder, uživa vselej neke simpatije, kar je med drugim dokaza-alo tudi obilno cvetje, ki mu je bilo po-..lonjeno. Ni pa še rečeno, da sodi ljudstvo udi glede umetniške zmogljivosti pravilno Brišniku samo želim, da se ne pusti zasle-: iti od tistih, ki so mu do sedaj vedeli povedati samo hvalo o njegovem petju. Stro-a presoja njegovih zmožnosti, ki naj jih ventuelno tudi prekontrolira po kakem pametnem in nepristranskem muziku in .obrem pevskem pedagogu, ga bo gotovo odvrnila od nadaljnjega koncertiranja, oc udejstvovanja, za katero smo odgovorni narodu in umetnostnim vzorom samim.
Marijan Lipovšek.
vsem trgovine, trgovcev in nJim namenjenih človekoljubnih — podpornih in zdravstvenih ustanov. Zato je bil tudi svetnik trgovske zbornice, občinski svetovalec, presojevalec pri podružnici Narodne banke itd. Posebno je podpiral tukajšnjo evangeličansko cerkveno občino, za katere cerkev, šolo in pokopališče ie rad zmerom zelo mnogo poklanjal. Za Gustavom Hei man. nom, umrlim dne 28. avgusta 1870, so bili lastniki te hiše (v kateri je imel Janez Jurij Licht svojo knjigotržnico): Edvard Heiman, trgovec na Dunaju, po kupni pogodbi z dne 23. septembra 1875; Franc Krisper po kupni pogrodbi z dne S. februarja 1881; s po eno četrtjo Rajko Krisper v Kranju, Karolina Marinschegg, Marija Gre.selli in Franc Urbane, vsi triie v Ljubljani, spričo prisojilne listine z dne 11. avgusta 1899; Feliks Urbane, trgovec v L ju o-ijani, po kupni pogodbi z dne 23. septembra 1899; na temelju prisojila z dne 31. januarja 1938 pa je vknjižena zdaj lastninska pravica do hiše za gospoda Jožefa Urban ca trgovca v Ljubljani, stanu jočega na Cesti Soške divizije št. 14.
Sveženj starih listin (K 14 1824—45) v mestnem arhivu nam pripoveduje tole, tisoče se te hiše: Skozi hišo ie držal spričo policijskih in požarno varnostnih razlogov, odkar so ljudje pametovali, prehod na sedanje Cankarjevo nabrežje. Le-t6 pa je bilo prav tu, dokler ga niso tik pred
prvo svetovno vojno za časa gradnje betonskih obrežnih zidov vzaolž Ljubljanice razširili, domala za dve tretjini ožje ter je bdla njegova vršina tako globoko, da je omogočavalo dohod na most in z njega na nabrežje pet, šest stopnic. Ko je postal Gustav Heimaan hišni lastnik, je odstranil razvedni napis z besedilom: »Prehod za zid, vendar samo podnevi!«, napravil nova vrata in prehod zaprl, vse, ne da bi mu bil to dovolil mestni magistrat, katerega gotovo o svojem početju tudi najmanj ni bil obvestil. Njegovo samovoljno dejanje je vzbudilo kajpakda med prebivalstvom povsem opravičeno nevoljo. Zato mu je bil ukazal magistrat poslednjega dne meseca marca 1837. leta, da mora: nova vrata, ne da bi količkaj odlašal, odstraniti; dovoljevati slej ko prej prehod skozi hišo cd vzhoda pa do zahoda sonca; napraviti takoj zopet tak napis, kakršen je bil poprejšnji.
O ljudeh s priimkom Heimann sem se namenil tu povedati, ne glede na to, so li bili morda Gustavovi bodisi bližnji ali daljnji sorodniki ali pa sploh ne, nastopno, temelječe na podatkih, ki sem flh izsledil v prav istem spredaj omenjenem svežnju listin kakor tudi v Vin. zvezku Zbornika Slovenske matice, v katerem je članek »Judje na Kranjskem«.
Alojzij Potočnik.
80 letnica gospe Antonije Kramerfeve
Zdrava in čila na duhu ln rta telesu slavi danes osemdesetletnico svojega rojstva ga.
Antonija Kramerjeva. Rojena v ugledni Oannerjevi hiši v Trbovljah se je osemnajst-letna leta 1881. poročila z mladim trboveljskim trgovcem Ivanom Kramerjem. V srečnem in blagoslovljenem zakonu je dolga leta gospodinjila v ugledni Kramerjevi hiši ter posvečala vso svojo skrb vzgoji svoje številne dece. Seveda ji tudi s trpljenjem ni bil« prizanešeno; smrt ji je po-bralte štiri, ljubljene otroke. Na drugi strani pa se je mogla s svojim ljubljenim življenjskim drugom veseliti, da je deca dosegla lepe življenjske uspehe. Najstarejši sin je naš direktor in bivši minister dr. Albert Kramer, mlajši Milko je bil ugleden industrijalec, hčerka Anica pa je žena znanega odvetnika iz Slovenske Bistrice gosp. drja. Josipa Pučnika.
PO smrti svojega moža L 1922. se je ga. Kramerjeva preselila v Ljubljano k svojemu mlajšemu sinu in živi po njegovi smrti pri svoji vnukinji pisateljici Miri Pucovi. Izredni časi so združili lani vso rodbino pod enim krovom in tako proslavlja ga. Kramerjeva svoj življenjski jubilej v krogu svpjih najdražjih, sina, hčerke, vnukov in pravnukov.
Tudi mi se pridružujemo prisrčnim željam njenih dragih ter želimo častitljivi gospe še mnogo zdravih in zalovoijnih let
Razdelitev kuriva za leto 1943-44
Opozorilo Pokrajinskega sveta korporacij potrošnikom
Ljubljana, 1. maja.
Pokrajinski svet korporacij je te dni dovršil destavo nakaznic za kurivo za domačinstva za dobo od 1. aprila 1943 do 31. marca 1944 Do* mačinstva so po številu družinskih članov razdeljena v štiri skupine, ki so raznobarvno označene na sami nakaznici. Vsaka nakaznica vsebuje za vsak mesec poseben odrezek za premog in iste tako za drva, na katerem je natiskana količina, ki pripada dotičnemu domačin* stvu. Za poletno dobo je nakazana samo kvota kuriva za kuho medtem ko je za zimsko dobo nakazana za vsak mesec obenem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Domačinstva se opozarjajo. da je treba s kurivom varčevati, keT ni računati, da bi se mogla kvota povečati ali pa dodeliti izjemoma kakšna dodatna kvota, marveč morajo stranke gledati na to, da bodo 7. nakazanim kurivom brezpogojno izhajale do <1 marca 1944. Zato se posebno v letni dobi priporoča uporaba samokuhalnikov ali patentnih brzoparilnikov. da se čim več kuriva prihrani za zimsko dobo.
Drva m premog se lahko nabavijo pri stalnem dobavitelju, dobe pa se drva proti oddaji odrezkov lahko tudi direktno v skladiščih ljub« '.janske mestne občine. Priporoča se. da si stranke nabavijo nakazano kurivo pravočasno in posebno izkoristijo suho vreme, da pred jesenjo vkletijo potrebno kurivo, da jim ne bi zapadli odrezki neizkoriščeni
Domačinstva katerim so bile po lanskoletnih prijavah stavljene zaloge z odločbami Pokrajinskega sveta korporacij pod zaporo, bodo prejela prihodnje dni odločbe, s katerim se jim oproščajo potrebne količine kuriva za potrošnjo od 1. aprila 1943 dalje. Kclikor blokirane zaloge kuriva ne zadoščajo za kritje pri« padajoče količine kuriva za dobo 1943/44, jim
bodo izstavljene nove nakaznice, ki jih lahko od 10. maja naprej po vrstnem redu. ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarH Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan pl'n odnosno elektriko za kuho. je bila količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne rekla macije se ne morejo upoštevati. Podnajemnikom za poletno dobo do' 1. oktobra ne pripada nakazilo kuriva. Izprcmembe v stanju domačinstva se bodo mogle upoštevati šele pri prihod^ njem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore in pisarne za polehio dobo do 1. oktobra 1943 ne pripada nikako nakazilo kuriva Svote ku riva za ogrevanje poslovnih prostorov v zimi 1943/99 bodo pravočasno objavljene. Za ugo-stiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hre.no Istotako bo zavodom, ki imajo lastne ekonomije, dodeljeno kurivo po številu izkazanih oseb. za katere se pripravlja hrana.
Industrijskim podjetjem bo dodeljevano ku« rivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podjetja morajo voditi o porabi in prejemu kunva predpisani regi6ter ter izvajati pri potrošnji skrajno varčevanje.
Izrecno se opozarjajo vsi potrošniki da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo pošiljatve iz premogovnikov Za to si nihče ne more delatf pravice, da' se mu dodeli samo premog doiočene viste ali določenega izvora marveč dobi vsakdo tisto vrsto, ki je takrat razpoložljiva.
Naročite se na rssnane DOBRE KNJIGE!
in una nostra base aerea ln Tunisia: mentre vengono appronta« i »cacdac per 1» partenza, 1 piloti completaao la tennta di vok> — V nekem italijanskem letalskem oporišču v Tunisu: med tem ko se pripravljajo lovska letala sa odlet, si pilo« oblačijo
letalski kroj
Kladva Vera
Pismo v onostranstvo
Umrla je prava ženska, remičen človek. Pod Kamniškimi planinami je žarelo Tvoje srce, polno nasmejane Vere, vse toplo tolažečega Upanja in kipeče v Ljubezni, ki je nanjo ta svet pozabil. Tvoje uho je sprejemalo vse harmonije zvokov in barv, Tvoje sočutje ni prezrlo tudi najnižji stvor narave in duša Tvoja je željno pila iz večnih studencev Umetnosti. Z otožnim smehom
si gledala na pragu dobe v daljave, a vendar verjela v novega človeka, prihajajočega iz globin trpljenja v zarje boi^ih
Moj Papa:
Ga
(Šop trave za »jezikovno pašo«)
Kadarkoli mi je tako prav slovensko pr duši, grem v gostilno, človek, ki zna živeti, bo vedno izbral primeren kraj za vsa* občutek, ki ga obhaja, če imam pobožne občutke, grem v cerkev; pri umetniških občutkih grem v gledališče ali na razstavo slik; če imam občutek, da mi je prazna glava, grem v urad kakega zavarovalnega zastopnika, kjer mi jo že napolnijo. In tako dalie. In kakor rečeno, če imam slovenske občutke, grem v gostilno.
Vsak narod si je določal in si še določa kraie, kjer se njegov značaj lahko izživlja. Griči so gradili krasne templje, da so tam lahko uživali svojo lepo mitologijo; Rimljani so zidali velikanske cirkuse, da zndoste svojim bojevitim nagonom; Egipčani so postavljali svoje tajinatvene piramide. da so se lahko v njih bavili z astrologijo in čarovnijo; Francozi so ustanavljali viteške dvore, kjer so gostoleli trubadurji; Španci hite v prostrane arene, kjer pleskajo svojim preljubim bikom; Angleži imajo nogometna igrišča; Američani zahajajo v svoje borze, kamor jih vabi večni »business«; Turki žive v svojih ka-fanah, kjer srkajo črno kavo in pušijo naržile; Kitajci imajo svoje opijske bez-nice. No, in Slovenci imamo gostilne.
Ko sem nekoč tiho sedel v gostilni in se vdajal svojim občutkom, me je v mojih razmišljanjih pretrgal naslednji dogodek:
K sosednji miri sta prisedla dva nova gosta. Gostilničar se jima je vljudno približal in gosta sta dala svoja naročila.
Prvi:
—	Prosim četrt litra piva.
Drugi:
—	Meni pa ga prinesite pol litra
Kmalu nato je gostilničar prinesel če-
trtinko piva in pol litra vina. Drugi gost je ugovarjal, da je on tudi naročil pivo, toda gostilničar je vljudno odvrnil:
—	Oprostite gospod, naročili ste mi, uaj Vam »ga« prinesem pol litra. Ped »ga« ni mogoče razumeti drugo kakor vino.
Drugi gost je vzkipel, češ, ko je prvi gost izrecno naročil pivo, je jasno, da je tudi on imel v mislih pivo. Gostilničarju ni bilo do jezikovnih razprav, z mimo be-dedo je odnesel vino in se takoj povrnil z vrčkom piva.
Ta ničevi dogodek je povzročil dolgotrajen vihar pri cosednji mizi. Gosta 'sta se hudovala nad gostilničarjem: Ali je tako omejen, da ne razume logike v govoru, ali pa ju je hotel potegniti. Kaj si vsega danes že ne upajo ti gostilničarji! Predobro jim gre! Ta je lepa! Ni dovolj, da mešajo vino, še jezile bi hoteli mešati.
Tiho sem vse to opazoval in poslušal ter si skušal ustvariti svojo sodbo. Vse Je kazalo. da imata gosta prav. Toda če hočem biti nepristranski, moram upoštevati tudi gostilničarjevo misel. Naenkrat me obide pravcato razodetje: gostilničar je v svojem odgovoru pokazal naravnost presenetljivo tankočutnost za jezikovne odtenke. Gosta delata gostilničarju krivico! Saj vendar pravimo:
—	Pijmo »ga«! 2e dolgo nismo pili »ga«. Bratec privošči si »ga«! Saj pojemo:
Mi smo iz Kamnika.
Pijemo »ga« iz slamnika ...
Saj je celo modri, sveti mož Anton Martin Slomšek zapel:
En hribček bom kupil, Bom trte sadil,
Prijatle povabil, * še sam »ga« bom pil...
Jasino se vidi povsod, da tisti »ga« ne pomeni drugo kakor vino. Da, gostilničar ima prav!
Moje misli so se razpasle. Kako čudovit je slovenski jezik! Kako visoko je razvit.' Rabimo malo besedico »ga«, ki je prav za prav zaimek in Iti lahko nadomestuje katero koli poljubno besedo moškega ali srednjega posla, in vendar vsi razumemo, da ta »ga« pomeni vino, prav vino.
če kmet reče: Letos sem »ga« dosti pridelal«, ve vsakdo, da s tem ne misli ne na žito, ne na fižol, ne na kromprr, ampak samo na vino.
In kadar pojemo:
Primi »ga«, drži »ga«, nič se ne boj!
Saj »ga« je vstvaril stvarnik tvoj ...
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBRE KNJIGE'
tedaj ta »ga« ni ne kruh, ne pes, ne prijatelj, ne jabolko, ne tat, ne sploh kajta draga oseba ali predmet ki se lahko prime in drži, temveč samo, edino vino. * Mimogrede povedano: značilno je za nas Slovence, da smo tem skromnim stihom dali napev, ki bi delal čast vsaki himni. Besedilo bi se dalo z lahkoto spremeniti. No, in tudi če bi ostalo staro besedilo, ne bi bilo nesreče. Zakaj ne bi bili enkrat odkritosrčni in si pogledali v oči?
Nenadno spoznanje o rabi male besedice »ga« me je razvnelo. Kateri jezik na svetu se lahko še ponaša s tako fineso? V vsakem dragem jeziku bi bil smešen in nerazumljiv stavek, v katerem bi hoteli nadomestit: vino z enostavnim »ga«. Edino izjemo tvorijo Hrvati. Tudi oni pijejo: »Pi-mo ga«, plmo »ga« sve do dana bjeloga! Ali: »Zato, bračo, pimo »ga«, dek ne puk-ne zora«...
Da, da, Hrvati niso zastonj naši bratje. Kri ni voda!
Toda, kje so Hrvati, kje smo pa ml? Hrvat rabi »ga« samo v zvezI z besedo »piti«. Naš jezik gre pa dalje. Evo:
Pa mi »ga« žagamo, Pa mi »ga« žingamo ...
če kdo reče v hrvaščini »mi ga pilimo«, bo vsakdo razumel, da misli na les, čok, deblo. Mi Slovenci pa ne žagamo same lesu, ampak tudi vino. A glagol »žingati« je sploh neprevedljiv. »žingati« utegneš samo v slovenščini, a »žingati« ne moreš ničesar dragega na svetu, kakor samo »ga« — vino.
še več! Skoraj polovica Toeh slovenskih glagolov se lahko rabi v zvezi z »ga« in točno, nedvoumno, brez pomisleka vsakdo razume, da ta »ga« pomeni vino. Naj f.h 'u navedem nekaj kar tjavendan:
»Mi »ga« žaehtamo, trkamo, mažemo,
dni. Dala si domu zlat sijaj svoje vse razumevajoče dobrote, svojemu bližnjemu čar svoje plemenite osebnosti ln občestvu svojo belo, široko odprto roko... Le enkrat si nas globoko užalostila, ko je kladvice Tvojega srca prenehalo tolči v neblagi hrup okoli nas. Zdaj je Tvoje srce roža, ki na njej trepečejo rose naših solz, Tvoje mirno zaprte oči nam obljubljajo sanjo o pokoju v zemlji in na Tvojih lepih ustnicah je otrpnil poslednji dih toplega slovesa. Tako je umrl včerajšnji človek, ko je živel kratko, a lepo življenje trodelne simfonije: Adagio.
Molto vivace. Ralletando. Plaho se oziramo lcrog nas in čutimo se same, neskončno same. človek umira. Draga Vera, toda iz Tvoje gomile prihaja do nas tiha blago-vest: Človek bo živel. Hvala Ti za Tvoje življenje, ki nam je bilo en sam velikonočni pozdrav! Ob dolgem razstanku Ti Tvoj pozdrav zamišljeni vračamo z žalnim cvetjem naših čustev!
Maša zadušnica bo v četrtek 6. t. m. ob pol 8. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, pred oltarjem Srca Jesuvega.
VAVPOTlCEVA posmrtna razstava nudi točno pregled 50-ietnega slikarjevega ustvarjanja — saj izvira najstarejša razstavljena slika »Vavpotičeva teta« iz leta 1893. Kakor ta dobro karakterizira talent 16-letnega novomeškega gimnazijca, tako nazorno pripovedujejo ostala dela, porazdeljena no časovnem redu v razstavnih dvorana, o umetnikovih študijskih letih v tujini in o uspehih, ki jih je kot zrel mož dosegel doma. — Dr. Šijančeva monografija o Vavpotičevem življenju in delu je na razpolago prj razstavni blagajni za 20 lir.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 2. maja, ob 15.: V časa obiskanja. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lar navzdoL Ponedeljek, S. maja: zaprto. Torek, 4. maja, ob 18.30: Prava ljubezen. Red B.
Sreda, 5. maja, ob 18.30: VefflH mož. Red Sreda.
E. Gregorin: »V časa oMskanja«. Pasi-jonska drsms
v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva. Jezus — Gregorin, Janez — Verdonik, Peter — Bratina, Juda — Nakrst, Magdalena — Sancinova, Jožef H Arimateje — Košuta, Nikodem
—	Plut, Kaifa — Kovič P., Aminadab — Raztresen, GamalieJ — Presetnik, Joda — Gorinšek, Sadok — Lipah, Levi -»- Blaž, Amos — Brezigar, Poncij Pilat — Pečak, Petromij — Drenovec, Veronika — Sirrv-fičeva, žena — Rakarjeva. Režiser: E. Gregorin, scenograf: inž. arh. K Franz, scenska glasba: M. Tome.
Gherardo GheraTdi: »Jesen«. Komedija ▼ treh dejanjih. Osebe: Riccardo — VL Skrbinšek, Gregorlo — P. Kovič, Teresa
—	Nablocka, Giuditta — Sancinova, Ste-fano — Nakrst, Carlo — Brezigar, Mario
—	Raztresen, Lena — Simčičeva, Giulia
—	Gabrijelčičeva, Attilio — Verdonik. Režiser: prof. O. Sest. scenograf: inž. E. Franz.
Zasedba vlog v D^imonzijevi pastirski tragediji »Jorijeva hči«, katere premiera * bo v začetku maja, je naslednja: Lazaro
—	Levar, Candia — Marija Vera, Aligi
—	VI. Skrbinšek Splendore — Starčeva, Favetta — Rasbergerjeva, Ornella — Levar jeva, Maria — Košutova, Vienda — Sancinova, Teodula — Kraljeva, Cinerel-la — Gorinškova, Monica — Križajeva, Anna — Rakarjeva Catalana — Pipano-va, Maria Cora — Simčičeva, Femo — Bratina, Iona — Peček, starka — Nablocka, kopač — Benedičič, svetnik — P. Kovič, Mila di Codra (Jorijeva hči) — Boltar-Ukmarjeva, obsedenec — Podgoršek, pastirja: Brezigar, Raztresen, žanjci: Nakrst, Vrdonik, Tiran, velik del dramskega ansambla bo sodeloval v vlogi množice, žlahte, zbora žanjcev, zbora ža-lovalk itd. Režiser: M. Skrbinšek, načrti za kostume: J. Vilfanova.
OPERA
Nedelja, 2. maja, ob 16: Janko in Metka.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 3. maja: zaprto. Torek, 4. maja, ob 18: Zemlja smehljaja.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sreda, 5. maja, ob 18: Madame Butterfiy. Red A.
E. Humperdinck: »Janko in Metka«.
Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe: oče — Dolničar, mati — B. Stritarjeva, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj baba — Poličeva, Trosi možek — Barbičeva, Rosi može®: — Urbaniče-va. Dirigent: N. štritof, režija in scena: C- Debevec, zborovodja: R. Simoniti, ko-reograf: inž. P. Golovin načrti za kostume: J. Vilfanova.
oblamo, se jemo, drsamo, mesimo, stroji mo, koljemo, brcamo ...
Sinoči srno »ga« pošteno tesali, klepaH, kovali, gonili, streljali, svirali, rušžii...
Jutri »ga« bomo spet sekali, risali, vrtali, šivali, prali, orali, žulili itd.
Vsak glagol je tako rekoč dober, a povsod in vedno pomeni »ga« le vino. vin© in zopet vino!
Zanimivo je pri tem, da so najbolj prikladni za tako rabo glagoli, katere upor rahljajo rokodelci v svoji obrti. Daleč je pri tem od mene vsako namiga vanje. Ugotavljam le dejstvo. Popuščam in priznavam pa toliko, da težko rokodelsko delo prej povzroča žejo neko kako drugo.
Po to ni še vse! Kratki, jedrnati »ga« niti ne potrebuje glagola; lahko nastopa samostojno, ne da bi pri tem nastala niti najmanjša nejasnost ala dvoumnost. Primerjajte: Zatorej danes dajmo »ga«I V nedeljo smo »ga«, kaj? Seveda, pa še »ga« bomo, če bog da zdravje! Al' »ga« č've en litrček? Vedno »ga« je rad, zdaj pa »ga« ne bo več dolgo. Danes »ga« ne smeš. jutri pa »ga« boš lahko.
Kaj pravite? Vprašam Vas: Kateri narod na svetu še lahko tako govori? Zares, izreden je ta naš »ga«. Ni ne samostalnik, ne pridevnik, ne zaimek. To je pojem zase! Ce bi bil zaimek, bj se moral uporabljati tudi v drugih sklonih z isto veljavnostjo. z istim pomenom. Pa ne gre: Ko slišimo stavke: Popolnoma sem mu vdana, rada sem pri njem. srečna sem ž njim in slično, vemo, da je to mož, zaročenec, ljubček. nikoli pa ne vino. Samo »ga« j« vino!
Kar vrteti se mi začenja v glavi. Ta »ga« je naravnost neverjeten pojav. Povsod lahko zamenja besedo vino. Lahko rečemo: nakladamo vino ali: nakladamo »ga«; točimo vino ali: točimo »ga«; prod*.
%
Kronika
•	Prof. Gini v Romuniji. Profesor Cor-rado Gini, dekan fakultete za statistične vede na kraljevi univerzi v Rimu je bil nedavno povabljen v Bukarešto, da bi tam predaval o metodologiji statistike. Na njegovem pre lavam ju v Bukarešti se je zbralo mnogo odličnega občinstva, predvsem vseučiliških profesorjev. Profesor Gini je nastopil dvakrat, poleg tega pa je predaval o sociologiji tudi v italijanskem kulturnem krožku v Bukarešti. Sedaj je povabljen na predavanje o statisti!* tudi v Brašov in Jasi.
•	Umrl je komediograf Romualdi. Iz Rima poročajo, da je umrl te dni v S. Mari-nelli advokat Giuseppe Romualdi, ki je začel svojo pisateljsko kariero kot sotrud-mk dnevnih listov ter je do leta 1914. sodeloval pri socialističnem tlaku. Tedaj se je pridružil struji intervencijonistov, opustil politično delovanje ter se .lotil kazenskega zagovora štva. Pisal je dialektične komedije in veseloigre, ki jih italijansko občinstvo še danes radio gleda in posluša.
♦	Podelitev kiparske nagrade »Trentaco-ste«. V kiparski šoli kraljeve akademije za lepe umetnosti v Fircnci je bil razpisan natečaj za podelitev nagrade Domemca Trentacoste. žirija je prisodila nagrado trem gojencem zavoda, ki so: Franccsco Achin, Alfonza Boninsegna in Mario Fer-retti.
♦	Nova opera skladatelja Alfana. Italijanski skladatelj Franco Alfano je pred dnevi dovršil svojo novo opero »Dottor Antonio«. Aifano je rodom iz Napoli;a, živi pa v S. Remu, kjer se udejstvuje kot kapelnik.
*	Natečaj za sprejem v pomorsko akademijo. V Rimu jc izšel razp s natečaja za sprejem v pomorsko akademijo. Sprejetih bo 200 gojencev za častniški naraščaj, 70 gojencev za pomorske pionirje itd. Natečaja se lahk;, udeležijo mladeniči -italijanske narodnosti, rojeni po 1. aprilu lota 1923.
»Italijanski vojak je rešil dva Albanca.
Iz reke Ibar je reš 1 pred kratkim neki italijanski vojak dva albanska brata želj-ka in Iveto Basoviča, stara 7, odnosno 10 let. Brata sta se igrala na nabrežju reke, pri igri pa sta pačila z brega in se začela potapljati.
*	Specialne strokovne Inštrukcije za gimnazije in meščanske šole: Za malo maturo v vseh predmetih priprav', lamo dijake-inje 3. in 4. razreda gimnazije in 4. razreda meščanske šole. Učni honorar nizek! Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Informacije in prijave vsak dan o-J 9. do 12 in od 16. do 18. ure: Mussolinijev (Kongresni) trg 2, IL nadstr. Središče mesta^
*	Strojepisni tečaji In posebni steno-grafski — novi eno-, dvo in trimesečni dnevni in večerni — se prično 4. maja. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
IZ LJUBLJANE
u— Na predlog Medicinske fakultete
je imenoval Visoki komisariat g. prima-rija dr. Vladimira Guzelja za honorarnega nastavnika na Kirurgični kliniki v Ljubljani. G. dr. Guzelj Vladimir je pre. vzel 15. t. m. strokovno vodstvo kirur-gične klinike.
u— Novi grobovi. V Dolenjem Logatcu je umrla v starosti 70 let vdova po posestniku ga. Frančiška. Nagodetova. Zapušča sina Ivana. K večnemu počitku bodo nepozabno pokojnico spremili v nedeljo ob 16. iz hiše žalqgti v Spodnjem Logatcu št. 40 na farno pokopališče. — Dotrpela -je gospa Marija Gobčeva. Na zadnji poti bol o blago pokojnico spremili v nedeljo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. —
u— Dne 21. aprila je umrl v Mariboru g. Jožef Vodopivec, učitelj na gozdaraki šoli. Maša zadušniea se bo brala pri frančiškanih v ponedeljek 3. t. m. ob %8.
u— Poročila sta se v torek pri Sv. Petru v Ljubljani g. Artur Jak, prokurist in gdč. Verica Mencingerjeva. Priči sta bila gg. univ. prof. dr. Karlo Lušicky in dr. France Debevec. Mlademu paru želimo obilo sreče!
jamo vino aLi: prodajamo »ga«. Nasprotno pa ni vedno na mestu beseda »vino«, kjer nam mali. mični »ga« popolnoma odrabi. »Brijemo vino« je nesmisel; brijemo »ga« je pa prav krepko! Oe rečeš komu, da si včeraj vino česal, tj bo dal klofuto; če pa poveš: Včeraj sem »ga« česal, se ti bo nasmehnil z veselim razumevanjem v očeh.
V vsakem Slovencu je kos jezikoslovca. In ko tako razmišljujem o tem našem edinstvenem »ga«-ju. se mi prsi širijo od ponosa. Lepo je biti Slovenec! »Ga« se prileže vsakemu glagolu, »ga« celo lahko nastopa brez glagola, »ga« je vedno vino, celo tedaj, ko samo vino ni vino, »ga« odrabi povsod, tudi tam. kjer vino odreče, »ga« je brezdvomno širši pojem nego vino. »Ga« je unikum!
Vprašanje je le. kaj je vzrok temu, da so se Slovenci povzpeli na ta višek jezikovne umetnosti. So pač pijanca, bo kdo dejal. Recimo, da je to res, čeravno osebno tega ne priznavam. Slovenec sem in ne bom si pljuval v lastno skledo. — Toda na svetu ie mnogo narodov, ki so splošno znani kot pijanci, med tem ko Slovenci ne uživamo tega mednarodnega slovesa. (Slovenec nima nikjer sreče!) Dobro: Zakaj ti narodi nimajo kaj takega, ki bi se dalo primerjati z našim »ga«-jem?
Ne. ne! Vzrok je čisto drugje. Mi smo narod jezikoslovcev, mi smo narod Kopitarjev, Miklošičev, Breznikov; le narod, ki ima prirojen smisel za jezik, lahko doseže taly> višino.
Zato naj bo tudi meni dovoljeno prispevati s skromnim kamenčkom k ponosni sltavbi slovenskega jezikoslovja. Predlagana, da se v bodočih slovensk h slovnicah vpiše vbeseda »vino« kot izjema, ki se v duhu narodove govorice sklanja pravilno samo na sledeči način: Vino vina vinu ga
pri vinu z vinom!
u— Poroka. Včeraj sta se poročila v žup-ni cerkvi pri Sv. Petru dr. Jože Cenčič, pravni referent ZSZ ln gdčna. Tončka Ger-jolova. Obilo sreče!
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ljubljana, Karytkova ul. št. 18.
u— Dr. Branko Vlavšek, specialist za notratnje bolezni, je odprl privatno prakso na Tržaški cesti 10/n. Ordinira od 2. do 4.
u—" Spet imamo lepo vreme, kakor se za belo nedeljo spodobi. Qzračje se je po zadnjem, precej'izdatnem deževju shladilo, kar ni nič čulnega, saj je sneg pobelil bližnja pogorja. V petek smo imeli spet sončen dan. vendar je živo srebro doseglo le 17.4 stopinje Celzija, v sobotnem jutru pa smo zabeležili 4 stop. C. Barometer se je dvignil na 768 mm. Nebo je bilo včeraj zjutraj in dopoldne spet popolnoma jasno. Priroda se je po zadnjem deževju vidno osvežila. Marsik: itero drevje že odevita. drugo pa še bohoti s svežim cvetjem. Zlasti razkazujejo svoj kras kostanji .Kjer koli zemlja še ni bila oblelana, jo te dni pridno lopa-tijo ter posajajo r. stline. O včerajšnjih dveh godovnikih govorč dolenjski kmetje: »če je na dan sv. Filipa in Jakoba lepo sončno vreme, ta dva svetnika Hrvatje z vinom polivajo, če pa dežuje, ju z blstom omečejo.« Kdor nima o sv. Filipu in Jakobu še voza krme, ni gospodar svoji živini. Svet Filip napija, Zofija popija.
u— Razstava akvarelov zdravnika dr. Roberta Hlavatyja v kavarni »Slon« je odprta samo še danes, v nedeljo 2. t. m. Slike so naprodaj.
u— Inštrukcije — Novi (Tnrjaškii trg št 5, III. Za lazredne, privatne, nižje in višje tečajne ter završne izpite na sre injln ir- strokovnih šolah pripravljamo dijake zf» nizek honorar trikrat po dve uri tedensko. Instruiramo tudi dijake v vseh pred.retih po dve ir] dnevno. Prijave vsak dan oi 8. čc 12. 'n od 14. do 16.: Novi (Turjaš trg št. 5-HI. Inštrukcije.
u— Nalivna peresa p°pravlja hitro, strokovno in poceni Everest servis. Prešernova 44.
u— Na koncertu Ljubljanskega Komornega dua, ki ga tvorita odlična naša umetnika prof. Anton Trost in prof. Jan šlais, bomo slišali poleg Tartinijeve in Mozartove Sonate še Vomačkovo in Szy-mancvvskega Sonato. Vomačka je kom-poniral svojo Sonato op. 3 pod vtisom očetove smrti in jo je tudi posvetil njegovemu spominu. Skladno s tem trpkim doživetjem je prepojeno delo z globoko resnostjo. Prvi stavek prične s tožnim samogovorom violine, ki ga prevzame klavir in razvije skupno z violino v zanimivem kontrapunktu v trpko razmišlje-vanje o neizprosnosti usode. Skladatelj pa ne ostane pri tožnem spominu, temveč se vzpne v drugem stavku v*»rdit odpor nasproti krivici, ki jo občuti. Ta Scherzo učinkuje v svoji drzoviti kromatiki naravnost demonski. Srednji del je zgrajen na ponavljajočem se basovskem motivu v neko žalno koračnico in se razvije v veličasten žalobni spev. Trejji stavek prične v mistični zamaknjenosti. Ritmični motiv tega začetka vsebuje kal za burno fuga-to, ki ima srdit borbeni značaj, poostren s trpko kromatiko. Sploh je cela sonata tako polna grenkobe, da bi zapustila mučen vtis, ako ne bi skladatelj končno našel vdanosti v usodo in v spokojni žalosti zaključil skladbe, ki je po čustveni strarl programska in je vendar absolutno glasbena umetnina, stroge formalne zaključe-nosti. Koncert Ljubljanskega komornega dua bo jutri v ponedeljek tečno ob 7. zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Novi jezikovni tečaji italijanščine, nemščine, angleščine in francoščine se bodo pričeli dne 10. maja. Zato vabimo, da se prijavite čimprej, ker se bodo tečaji mogli vršiti le ob zadostnem številu pri-javljencev. Tečaji so oblastveno dovoljeni. Honorar zmeren Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17, L
u— Opozorilo« Specialna delavnica za
precizna popravila pisalnih in računskih strojev je Everest servis. Prešernova 44. Popravila izvršuje hitro in po zmerni eenl.
u— Tečaj za električno varjenje. V šolski varilnici Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani bo od 7. do 15. junija tečaj za električno varjenje in avtogensko rezanje. Tečaj bo trajal 8 dni in se bo vršil vsako popoldne od 14. do 18. ure Prijave sprejema šolska uprava (Aškerčeva cesta 9, I. nadstr.) do 29. maja t. L
u— Maturantom gimnazije sporočamo, da bomo v začetku maja pričeli tečaje, v katerih se bo temeljito poučevala in predelala vsa učna snov, ki je pogrebna za višje in nižje tečajne izpite. Poučevali bodo* profesorji.. Javite se pravočasno in ne zamudite ugodne prilike! Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitor«j, Mestni trg 17, L
u— Za poset Obersnelove galerije z razstavo slik in grafike Rika Debenjaka je danes poslednji dan. Debenjakovo delo je bilo ves čas, odkar je bila razstava odprta, deležno velikega zanimanja in splošne hvale. To je po vsej pravici zasluzilo, saj je Riko Debenjak med najzanimivejšimi mladimi likovnimi tvorci, z resnim umetniškim stremljenjem, ki se po svojem načinu Izražanja močno odraža od vseh ostalih naših slikarjev. Na razstavi je obilica raznovrstnih motivov tako tihožitij, krajin, portretov in figuralnih kompoeicij. Posebno pozornost vzbujajo mel drugim študije aktov, s katerimi je Debenjak prinesel v domače likovno ustvarjanje, ki postaja po svojih motivih nekam vsakdanje, zopet nekaj mladostne svežostt. Razstava bo odprta le še
danes do osemnajstih.
u— Ovojne vrečice ln Škatle za pošiljanje svojim dragim dobite v trgovini »Pod Velbom« Stari trg 3.
t— Vodstvo na retrospektivni i®rat»vl umetnin L Vavpotiča v Jak. paviljonu bo v nedeljo ob četrt na dvanajst. Razstava je pomnožena z novimi deli, med katerimi se nahaja tudi fantastična kompozicija »Privid« iz leta 1941. — Razstava bo odprta le še prihodnji teden.
u— Strokovno popravilo Vašega gramofona bo izvršeno v kratkem času in za mal denar le v specialni delavnici Everest ser-v:s — Prešernova ul. 44.
u— Za dobro razumevanje Vavpotiče-vega življenjskega dela je slehernemu potrebna dr. F. šljančeva monografija o p -kojnem J. Vavpotiču. Kartc-nirana knjižica obsega tri pole teksta, 38 zvečine še neobjavljenih reprodukcij in katalog razstave; monografija je na razpolago za 20 lir pri razstavni blagajni in upamo, da ne bo manjkala na nobeni slovenski knjižni polici.
u— Koncert na dveh klavirjih, ki ga bosta izvajali pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak-Valjalo v petek, 7. t m. ob 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1) Cle-manti: Sonata v C-duru; 2) Tarenghi: Variacije na Schumannov tema; 3) Pic-cloli: Burleska: 4) Chopin: a) Etu*a; b) Preludij; 5) Pfeifer: Tarantela. Pianistki sta našemu koncertnemu občinstvu dobro poznani, saj sta priredili že več lepo uspelih koncertov na dveh klavirjih. Izbira programa je najskrbnejša, izvedba bo pa nudila tudi tokrat lep unjetniški užitek. Predprodaja vstopnic je že začela v Knjigarni Glasbene Matice.
u— V°dstvo »Korepetitorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šo., aa se vpišejo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želji tud« posebne ure iz posameznih predmetov (razlaga. naloge, izpraševanje). Važno za one. Ki zele Konec leta polagati razretine m privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. Korepetitorij, Mestni trg 17, I.
PISARNIŠKO MOČ (korespondentko)
s perfektnim znanjem nemščine (stenografije) ln italijanščine — išče tovarna v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »JUNIJ«.
u— »Polica za male«, ki jo izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge kot izbor otroških slikanic, je v četrti knjižici z »Bibo« dobila vrednega vrstnika svojih oku-sno opremljenih predhodnikov. »Bibo« je spesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Gaspari pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Biba« je že s svojo pestro naslovno sliko in po svoji okusni zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po umetniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za deco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite »Bibo«, za kar Vam bo gotovo hvaležen.
u— Dijaki ln dijakinje raznih zavodov, zlasti tudi oni, ki letos ne obiskujejo šole, ima.jo priliko priučiti se strojepisja ali stenografije. Novi poletni tečaji prično dne 4, maja. Eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji! Začetni in nadaljevalni scenograf ski tečaji! — P.ouk dopoldne ali popoldne po želji obiskovalcev. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Domobranska 15.
DR. BRANKO VOLAVŠEK
specialist za notranje bolezni je odprl privatno prakso V LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 10-11 Oiniinira od fc.—4. ure popoldne
u— Mali gospodar sporoča: O krmljenju koz je naslov predavanju, ki bo v nedeljo 2. maja ob 10. uri dopoldne v novi posvetovalnici društva Mali gospodar, Gallusovo nabrežje 33, kamor so vabljeni vsi člani kozjerejci. O perutninarstvu bo daljša razprava v torek 4. maja ob pol 7. urj zvečer istotam. kamor so vabljeni člani perutninarji. O boleznih kuncev in zdravljenju bo razgovor v nedeljo 9. maja ob 10. uri dopoldne istotam, kamor so vabljen; član," kuncerejri. — Kuncerejskj |n kozjerejskl krožek imata sestanke vsako sredo ob 7. uri zvečer, golobarski in pe-rutninarskj krožek pa vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Vsa obvestila glede razdeljevanja krmil in ostalih društvenih zadev so objavljena v izložbi pisarne, Gallusovo ndbrsžjc 33«
u-— Jezikovni tečaji tujih Jezikov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek dne 10. maja. Pouk v začetnem, na-daljevalnehi Jn konverzacijskem oddelka vodijo diplomirani predavatelji. Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — odlični dosedanji uspehi. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. v pisarni ravnateljstva.
u— Mali gospodar — žegoza obveščata svoje člane, da prejmejo za mesec maj do 2 kg riževe zdrobijenke na enoto in sicer počenši s 3 majem Prvi teden (3. V.) prejmejo rejci s <tev i—1000. drugi teden (10. V.) rejci s štev. 1001- -2000. tretji teden (17. V.) rejci s štev od 2001 naprej Krmila delimo samo v porerieljek. torek, sredo in četrtek popoldne od 3 do 6. Za vse dneve velja sledeč abecedni red: Ponedeljek A. B, C C. D. E. F. G; torek: H, I, J, K. L: sreda- M. N. O. P, R: četrtek-S. Š, T. U. V. Z. 2. Kdor ne pride ob določenem času. ne prejme nobenih krmil.
u— Dijaki-lnje 3. in 4. razreda gimnazije ter 4. razreda meščanske šole. prijavite se za posebne inštrukcije v predmetih za malo maturo! Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujejo profesoril, strokovnjaki. Informacije in prijave dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije ln meščanske šole, Mussolinijev (Kongresni) trg 2, n. nadstr. Središče mesta!
Harmonike v najmodernejši izdelavi in zelo dobre kvalitete v največji izbiri dobite po najnižjih cenah samo pri
&e>C£4t
Prešernova ulica 44
Imetniki starih gramofonskih ploSč,
pozor! Z ozirom na vel ko naknadno ponudbo bo tvrdka »Everest« zopet kupovala stare rabljene in zlomljene gramofonske plošče in gramofone od ponedeljka naprej po novi zvišani ceni. Zato vabi interesente, naj prinesejo vse plošče, namenjene za prodajo, takoj tvrdki »Everest«, Prešernova 44.
u— Premog ln drva pri tvrdki »Gori-v o«, Karlcvška 8 Lastnik Lojze Jerancič mlajši.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so sprejeli v petek pet ponesrečencev. S po-
šksdovanim desnim očesom je iskal zdravniške pomoči 14letni pasih -vluko sevock iz St. Rupeita, ki ga je vol sun.l v oko. V gozdu je pcioel in si z.omii ključnico 331et-ni posestnikov sin Alojz Premrov iz Cerknice. Dc-sno nogo si je zlomila pri padcu
13ietna d jakinja Anica Selanova iz Ljuo-ljane, levico pa si je zlomila lale^n* hčerka posestnika Justina Gospodaiičeva iz Trebnjega. Na krožni žagi si je pbrez.1! prste na levici 291etni tesar Josip Tabornik iz Borovnice.
Z Gorenjskega
Dve Irii nemške uprave v Radovljici. O
tem cbš rao poroča v girenjskem tedniku deželni svetnik iz Radovljice dr. K nter-eggcr. Opisuje razdolžitev občin, včlen.,e-nje v nernšk. gospodarstvo, dvig zdiavstva in prizadevanja za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Siolelna G°renjka. Mojstrane »e ponašajo z na .'starejšo občanko. Knezova mati Jera Lahova je pred kratkim praznovala 99. rojstni dan in je torej stopila na prag sv: je stoletnice. V visokih letih je še čila in zdrava. V srečnem zakonu z že leta 1908. umrlim soprogom je vzgojila pet otrok, od katerih žive že trije: hčerka Marijo, večni mlaacn č, daleč čez gorenjsno mejo znani Gregor Lah. ki ;e že prekoračil "0 let, a je še vedno najbolj iatean gorski vednik, ter sin Andrej, gozdar gospodarske zajednice, ki živi na domu v pomoč svoji mater. Ob 99. rojstnem dnevu je mati Jera prejela razne čestitke in tudi darila.
P. zdrav gorenjskih vojakov. Gorenjski fantje, ki služijo v garniziji v Frankfurtu ob Odri, ss sporočili preko gorenjskega tednika velikonečne pozdrave vsem znancem, gorenjskim fantom in dekletom. Podpisanih je 26 mladih vojakov.
N°vl vodovod v Cerkljah je bil 19. aprila izr. čen svojemu namenu. Na okrašenem vaškem trgu se je zbraltt prebivalstvo. Zupan Jakopin je pozdravil goste ter se zahvalil za pomoč podporo. Nato se je krajevni vodja Komelter spominjal nedavno padlega šolskega vedje in svojega prednika Alfreda Huberja. Okrožni vodja in deželni svetnik ata se zahvalila prebivalstvu za vzajemno delo in sta obljubila podporo za vodovod v Spodnjem Brniku in Krštetah. šolska mladina je ob zaključku zapela pesem: »Nemčija, sveta beseda«.
Koncert v Kranju. V Domu stranke v Kranju je nedavno nedeljo nastopil domači crkester pod vodstvom inž. Horaka, Prvič je v Kranju izvajal Havdnovo simfonijo v ci-duiu. Nadalje je nastopila dekl ška skupina pod vodstvom gdč. Glantschniggove, potem po. se je predstavil moški zbor, ki ga prav tak? vodi inž. Hcrak.
V Dobu pri Domžalah je bil nedavno nedeljo vmeščen novi krajevni skupinski vodja, kmetovalec Peter Rupprecht. Dosedanji vodja A. Zischkal je bil premeščen
v	Litijo. K zborovanju se je pripeljal tudi okrožni vod;a Pilz iz Kanin ka.
Gozdni požar. V Senožetih pri Dolu je nastal 19. aprila gozdni požar, ki se je bliskovito razšrjal ip so ga udušill šele naslednji dan. Gašenje je vtdil okrožni gasilski ved. a Tomaž Homar iz Kamnika. Gasilo je 10 gasilskih društev iz kamniškega okrožja ter možje tehnične pomoči iz Kamnika in Litije.
Iz Hrvatske
Ranjenci so bili za veliko noč Pogiavniko-
vi	gostje. Za velikonočne praznike je vodja hrvatske države pozval 25 hrvatskih in nemških ranjencev, da so bili njegovi gostje. Tokrat je bila večina ranjencev iz »Vražje divizije«. Med obedom je Poglavnik ranjence izpraševaJ o podrobnostih iz njihovih bojev in o tem, kako in kje so bili ranjeni. Pred odhodom je svoje goste nagovoril v hrvaščini in nemščini m med drugim dejal, da je zadovoljen in srečen, ker je lahko bratsko in tovariško prebil nekaj časa s tistimi, ki so z borbo in ranami dokazali svoje junaštvo.
Zadušnice za Jurija Francefča se vrste kar naprej širom vse države. Povsod jim prisostvujejo številni verniki in predstavniki vojaških tn civilnih oblastev. Pretekli teden je bila svečana zadušniea tudi v Dubrovniku. Hiše so bile okrašene z zastavami, svečanost pa je oddajala tudi dubrov-niška radijska postaja.
Trgovski akademiki na ekskurziji po Slovaškem. Na velikonočni ponedeljek so odpotovali iz Zagreba maturanti Državne trgovske akademije na Slovaško, kjer bodo med drugimi kraji obiskali Bratislavo. 2ili-no, Turčanski Sv. Martin. Ružonberg ln Tatre. Na potovanju ostanejo 10 dni.
šahovska tekma med Bolgarijo «n Hrvatsko. Kakor smo že poročali, je bila na velikonočne praznike v Zagrebu šahovska tekma med državnima reprezentancama Bolgarije in Hrvatske. Tekma se je odigrala na osmih deskah. Bolgari so poslali močno zastopstvo. Po d veli dnevih borbe so bile odigrane razen ene vse partije z naslednjimi Izidi: Cvetkov-inž. Tekavčič neodločeno, 1:0: Neikirch-šubarič 1:0, 1:0; Popov-inž. Jerman neodločeno, 0 1; Alal-čev-M. Filipiič 0:1, prekinjeno; Karasto.J-Cev-Tonke neodločeno, 0:1; Klprov-Petek 0:1, neodločeno; Dimitrov-inž. Kindij 1:0, 0:1; Kantaržiev-dr. Licul 0:1, 1:0. Stanje po prvem dnevu je bilo 3%:4V» za Hrvatsko. Drugi dan so se igre končale 3%:3Vt, le partija med Malčevom in M. Filipčičem je ostala prekinjena. Filipčič ima v končnici »kakačev kmeta manj, toda ni ravno očitno, da bi njegov nasprotnik mogel svojo prednost izkoristiti za zmago. Zato se z velikim zanimanjem pričakuje nadaljevanje te borbe, v kateri bo padla končna odločitev. Ce Filipčič samo remizira, potem bo Hrvatska zmagovalec, če pa izgubi se bo tekma končaia neodločeno.
Nevihta nad Zagrebom. V no« na veliko nedeljo je besnela nad Zagrebom huda nevihta in je ob tej priliki letoe tudi prvič grmela Vihai je bil tako silen, de je mnoge meščane zbudil lz spanja. Po obilnem dežju se je nebo popolnoma zvedrilo ln naotaJo je krasno eončao jutro^

ILEPOTNA PENA
pospešuje krvni obtok v koži
Vzpodbuja živahnejše delovanje kožnega tkiva
axoMC
Va6 6o pemiadiC
Dobi se v drogerijah in parfumerijah
. Jtll^UliUtiUUIIIlIMlftiiiiUUIlttiiiitiiLUUi^lijtlllillilij lilij iiii li tJ ....................'iS;;;;,, ■
ŠPORT
Spored za danes
Štiri nogometne tekme ter po eno tekmovanje na tekališču in zelenih mizah
NOGOMET Ob 10.30 na igrišču Marsa za Kolin-sko tovorno: Mars - Žabjak (prijateljska tekma);
ob 14. na stadionu Hermesa v Šiški: Hermes rez. - Dopolavoro t. t. rez. (prijateljska tekma);
ob 15. na istem igrišču: Vič - Mladika (prvenstvena tekma II. divizije) in
ob 17. na istem igrišču: Hermes -Ljubljana (prvenstvena tekma L divizije).
LAHKA ATLETIKA Ob 16.45 na stadionu Hermesa v Šiški predteki za izbirno tekmovanje za veliko nagrado na srednjih progah (Gran Pre-mio del Mezzofondo) in
ob 17.45 finale za isto tekmovanje.
TABLE-TENIS Od 14. dalje seniorski del tekmovanja na nagradnem turnirju SK Korotana na Rakovniku.
Opozorilo za občinstvo
Zaupnik CONI-a nas je naprosi?, naj v zvezi z vedno živahnejšim sporedom na naših športnih terenih opozorimo ponovno obiskovalce športnih prireditev, predvsem nogometnih tekem, naj se vedejo na teh prostorih mirno in dostojno in se brezpogojno ogibljejo vsakega vmešavanja v potek tekmovanj in naj z žalitvami sodnika ali nastopajočih tekmovalcev odnosno z drugačnimi nesportnimi kretnjami ne ponižujejo ravni takih nastopov.
Športne prireditve morajo ob vsaki priložnosti nuditi sliko plemenite in vite. ške borbe, ki jI prisostvuje prav taka dobro vzgojeno občinstvo.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 1943-XXI:
8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 8.15: Koncert, izvaja organ st Ireneo Fuser. — 11.00: Prenos pete male iz Bazilike Sv. Pavla v Rimu. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). — 12.30: Poročila v slovenščini — 12.45: Napevi m romance. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Simfonična glasba. — 13.35: Orkester Setra vodi dirigent Barziz-za. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M Šijanec. — Slovenska glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Praktična navodila kmetovalcem — kmetijsko predavanje v slovenščini. —- 17.35: Koncert Tria »Emona«. — 19.30: Poročila v slovenščini.
—	19.45: Politični komentar v slovenščini.
—	20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Petralia. — 20.50: Koncert pianista Marijana Lipovžka. — 21.20: Predavanje v slovenščini. — 21.30: Koncert sopranistke Ksenije Kusej. — 22.00: Modeme pesmi vodi dirigent Zeme.
—	22.45: Poročila v italijanščini.
•
PONEDELJEK, 3 MAJA 1943 XXI
7.30; Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.46: Valčki. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Orkester voli dirigent Petralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. šijanec.
—	Glasba za godalni orkester. 14.40: Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.35: Koncert Kmečkega tria. 17.35: Koncert sopranistke Marije Weiss. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. 20.20; Koncert violinistke Francke Rojec-Ornik — pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo. 20.50; Simfonični koncert vodi dirigent Angelo Questa — v odmoru: predavanje v slovenščini. 21.10: Pisana glasba. 22.30: Pesmi in napevt 22,45; Eocočila v KiHfonžflnv
Mati
KdoT IMe ataftbo plača za vsako besedo L —JO es Or2 tn p rov ta&so —.00. za daianje naslova ali šifro L 2.—. NajmanJSi Iznos ssa te oglase Je L 7.—. — Za Cenitve m dopisovanja je plačati besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.80 za besedo, za d rt ln prov. takso L —.60. na dajanje naslova ali ftlfro L 3.— Najmanjftl tznrw za to oglase le L 10.—
Kratke hlače j
platnene, bele, poletne — prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 7098-6
Prodam:
kredenco u jedilnico, lestenec, oljnate (like in dr. Pred Skotijo 19-H.	8607-6
Damast prte
bele, nove, še staro blago, prodam. Kralj Štefan, fri-zer, Bleiweisovi 55. 7100-6
Čevlje št. 40,
damske, moderne, rujave, "prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7092-6
			
	i	Tel.	
		40	
C			
D	B	V A	
PREMOG			
GOMBAt			
Gledališka 14			
			
j	Deklica
! Od 15 do 17 let stara. pošte-! nih in kršč. staršev se -firej 1 rre v pomoč v gnsi-jodin.ftvu. ! Vsa oskrba v h'ši. Poizve se: Trgovina, S.ari trg 32. 6980-la
Mlajše dekle
| za pomoč v gospodinjstvu in l k 2 otrokoma, se sprejme. > Kasiov v vseh posl. Jutra.
6992-le
Hišni posli
Iščejo službe
Otroška negovalka
gre k otroku za. popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubim deco«.	6948-1
Starejše dekle,
ki bi opravljalo hišna dela in zna dobro šivati, išče službo. Dopisi na ogl. odd. Tutra tod »Zanesljiva«. J 6968-1
Dekle srednjih let
5e!i službo k manjši družini. Kati Simonič, pri Ka-riž, Celovška 32. 7013-1
Gospa,
zelo dobra moč za trgovino, želi zaposleni^ Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrajno zanesljiva«.
7021-1
Dekle
t znanjem italijanščine želi službo gospodinjske pomočnice za v Rim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rim, takoj«.	7026-1
Mesto hišnika
išče ključavničar, kurjač centralnih kurjav, vajen po-pravil vseh v to stroko spa-dajočih del. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6989-1
Dekle,
poštena, samostojna, želi službo k eni do tteh oseb kot služkinja ali postrežni-ca. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Poštena, samostojna«.	6987-1
Gospa,
naobražena, samostojna v gospodinjstvu, želi za dopoldanske ure z.iposlenja pri bo!:ši osebi. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Vestna in pridna«.	7022-1
Mlada gospa
išče mesta k starejšemu gospodu za gospodinjstvo ali za pospravljanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dei.i vajena«.	7027-1
40-letna kuharica
želi spremeniti službo, najrajši za hišnico s sobico. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«.
7074-1
Postrežnica
mlada in poštena, išče zaposlitve m dopoldanske ure. Naslov v vseh posl. Jvtra.
9173-1
Pridno dekle
išče popoldanske zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«. 7118-1
25 letno dekle
želi mesto gospodinje k samemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7195-1
Vdova
srednji let išče mesto gospodinje. Najraje k železničarju ali obrtniku. Starost 40—55 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom*.
7160-1
Hišni posli
dobijo službo
Postrežnica
dob- takoj službo Naslov v vseh fosl. Jutra. 7024-la
Postrežnico
m ves dan ,	hrano a|i od
7. do 9. ure	zjutraj. s prej
mem. Naslov	v vseh posl.
Jutra.	7033-la
Gospod, pomočnico
sprejmem. Predstaviti se med 10. in 14 uro. Friškovee 1.
6914-la
Vzgojiteljico
perfektna v nemščini in slovenščini h dvema otrokoma 4 in 9 let starima iščem za takoj r»«d 2—3 uro. Palača Bita. II. nadstropje.
6861-la
Dekle,
ki kuha in opravlja ostala hišna dela, sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sv. Petra cesta«.	6946-1 a
Dekle,
pridno, pošteno, veščo vseh hišnih del, ljubiteljica otrok — se spreime. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6966-la
Mlad fant
dobi službo pri Ivani Pir-nat, Rožna dolina, Cesta na Brdo 14.	7000-la
Kovaškega vajenca
sprejme Terlep Matiia, Sv. Jerneja 9 Ljubljana VII.
7006-44
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7034-44
Postrežnico
sprejmem pri Sv. Krištofu za nekaj ur dnevno, po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.	6869-1 a
Gospod, pomočnico
z dobrimi spričevali sprejme«! proti dobri plači. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7041-la
Gospod, pomočnico
k tričlanski družini išče: Podhorsky, Streliška 26.
7042-la
Postrežnico
pošteno, za jutranje ure, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	-706l-la
Gosp. pomočnico
ki zna kuhati, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.
7059-la
Sprejme se
boljša in poštena sobarica za boljši hotel v Spalato. Glede informacije predstaviti se v Operni kleti, Gledališka ulica 2 . 7099-la
Postrežnica
dobi takoj službo na Mestnem trgu. Naslov v vseh posl. Jutra.	7102-la
Služkinjo
pošteno, iščem tako!. Plača dobra. Pretner Gledališka 4.
7204-1a
Služkinja
dobi službo k otroku in kot pomoč gospodinji. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7210-la
Postrežnico
za dopoldanske ure, iščem. Poljšak, Gerbičeva 20.
7119-la
Iščem gospodinjo,
dobro kuharico, za 2 osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra priporočila«.	7142-la
Iščem osebo
vsestransko zanesljivo, veščo samostojnega gospodinjstva k 3-članski družini, predpogoj: poštenost. A. Zejn, Mestni trg št. 20.
7145-la
Služkinjo
sprejmem za vsa hšna dela »Ji postrežnico za ve? dan. Večna pot 3.	7014-la
Zdravo dekle
n ves bišna dela in kuho, sprejmem takoj v dobro dvočlansko družino Naslov v vseh posl. Jitm. 7006-la
Kuharica
pridna i» poštena, vajena vieh gospodinjski del. se spre in e ta takoj. Ni*lnr v vseh posl. Jutra.	8945-la
Hlapca
saoesljirtga in poštenega — sprejmi takoj. Poizve s« t GradaSki nlid tt ??. 3978-la
Postrežnico
mlajšo, urno. iščem ■ Naslov v vseh posl. Jutra.
7056-1*
Mlado dekle
lahko začetnica, najraje z dežele, sprejme starejša, boljša gospa. Nauči se kuhanja in dobrega gospodinjstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna in poštena«.	7147-la
Dekle
z daljšimi spričevali, ki zna tudi kuhati se sprejme k 3-članski boljši rodbini za mesečno plačo 300—400 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 3«.
7141-la
Služkinjo
za vsa hijna in vrtna del3 razen kuhanja, .pošteno sprejmem takoj. Jegličpva 24. 7158-la
Knharieo,
m]ajšo in scmosto.no. sprejme boljša družina 3 odraslih oseb. Plača 350 lir. Nastop po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, stalna služba«.	72K-la
Živilsko vajenko
s hrano, spreimem. Naslov v mlekarni Leskovic, Biei-weisova 51.	7097-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. — Salon i Fanči, Kongresni trg 3. | 7083-44 j
Krojaško vajenko
Eprejmem -akoj. Lmnba', kro-jaštvo, Arielle Ren 12.
7:81-4-1
Mrčes
uši -tcncc txi|u. itd.; ts arsljivt jničte f »Toxin« uraškiiin t)ro?fri;» Kanr lovska ulica ' 1	6865-6
Brainorje
n voluiiai.t unif- urrtzkuien< irelčtvo tir-imorin L navofli lom v Irogertji Kane f.idnv *ka ui:wi 1.	6S64-6
Prekle
13 fižol n paradižnike. dobite pri Gospodarski iver. v Maistrov 'iliei 10 6^59 fi
Brezove metle
ic držaje z.. lo^ia *er m't kf dnbiie pr' Go^ioia^k' /vezi. Bleweisi va	f>S~*S H
Brivskega vajenca
in frizersko vajenko, sprejmem po dogovoru. Franc. \Vildmann, Ljubljana, Napoleonov tri 5.
7180-44
F žolovke
l^pe. ošpičene dobi n vsako količino pri Moletu Stani-j.va -.1 za Beži^ndom W5 fi
Doba"i?amo zaboje
po meri vsuko količino Naročila sprejema t»rdka Kobi Gaieva 9 II n
«172-6
ženske bele čevlje,
nove, št. 361/«, prodam. Zaloška c. 13, 1 vrata. 7091-6
Železno posteljo
za otroka do 10 let prodam za 400 lir. Ljubljani, Sv. Florjana ulica 13, III. desno, zadnja vrata (pozvoniti !).	7274-6
Otroški voziček
globok, bel, prodam za 5"<0 lir. Rožna dolina, e. 11-14.
7086-6
Modroček
za dojenčka in 2 paea skih čeveljčkov od 1 2 let, prodam. Naslov vseh posl. Jutra. 708
Otomano
skoraj nerabljeno s plišastim pregrinjalom, zraven preproga 2.10X1.40, se rroda. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Pliš«. 7035-6
Več ženskih oblek
in čevljev št. 38 m 39. prodam. Gerbičeva 26 (Kole-zija). '	" 7057-6
Šivirjsko vajenko
za takoj ali junij sprejmemo. Belhir & Ve'.ey>č. Ciril Metodova (Tvr.eva) 35b.	7155-44
Pekovski vajenec
se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pe kovski vajenec«.
7131-44
Učenko
za šivanje moikcga perila, sprejme takoj Mlekar, S-v>n-burgova 4.	7212-14
Brivskegi vajenca,
pridnega fanta, sprejmem trikov. Saloa »Poianc«, Kopitarjeva 1.	7215-44
Stavbna dela
vseh panog, enako načrte, proračune izvršuje tehnično in solidno, prevzema tudi nadzorstvo, po potrebi z inventarjem. podietje Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški.	6934-3
Kovači,
stavite mi ponudbe za izdelavo motik. z mojim ma-teri-alom in orodjem. Ponudbe na ogi. odd. jutra pod »Motike«. . 7037-3
Čevljarja
2, sprejmemo. Damo delo na dom po zelo ugodni plači. — Triumf, Miklošičeva 12.
7135-3
Zobozdravniško
asistentko
event. zače"nico iaVm. Naslov v vseh po«l. Jutra.
7164-3
Šivilja
z dobrim okusoTi se priporoča cenjenim damam za na d^m. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7193 9
Čevljarje
za delavnico a'i delo na domu za moške zbite čevlje sprejmem po ceni od 50 do 80 lir po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čevlji«.
7184 3
Gospodično,
zmožno samostojno voditi trgovini" z mešanim blagom na deželi, sprejmem -akoj. Naslov v vseh nosi. Jutra.
7217-8
Za maturo
in privatne izpite pripravljam. Poučujem italijanščino, nemščino, angleščino in vse srednješolske predmete. Vrhovčeva 12'(pri Taboru), visoko pritličje,- levo.
7005-4
Francozinja
daje konverzacijo in pouk. Metoda uspešna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7031-4
Služkinjo,
»sladn, zdr»vo iščem akoj. Pretner. (važakova 15.
7203-la
Postrežnico,
nekai ur zjutraj, eventualno tudi služkinio. sprejmem. Ponudbe s pedatki' (rojstni m o dosedanjih službah)- na oglas. odd. »Jutra« pod: »15. maja«.	7286-la
Starejšo žensko,
ki prevzame krpanje perila na dom, iščem. Oglasiti se • Koblarjeva 5. 7285-la
Uradništvo
išče službe
Prevzamem
vsa strojepisna dela. Cena zmerna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
7071-2
Angleščino
poučujem po najnovejši hitri in uspešni metodi. Naslov v vseh posl. Jutra.
7113-4
Ital. konverzacijo
iččem. V zameno poučujem angleščino ali nemžč-no Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ju-rist«.	7106-4
Dipl. matematik
z dolgoletno prakso v poučevanju instruira matematiko, kemijo, fiziko, mine-ralogiio, nemščino. Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »Za uspeh jamčim«. 7287-4

Potniki
Zastopstva
trgovskih tvrdk išče mlad, agilen trgovski pomočnik proti proviziji. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Trgovski zastopnik«.
7281-5
PREMOG
DEVA L Pogačnik
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Gramofon
D pl'f'Ct .•" 'Zf>)*oi i. jriri ma!' odškodnini on .F.vi-resu Prešernova 41. 212 M J
čebulček
in kromn'* *nr nainbuv ntidi po znižani ceni Sev r A- Komn. I.juW'an»	6974-6
Pokrito kočijo
C-ndaver) za enega ali dva l-nn a. z usnjeno streho ter oblogo (tarcciranje"* _ ugodno psodam. Pojasnila _ in ocled v gostilni Možina, \idovdanska 24. Ljubljana.
6851-6
Stekleno garnituro
za pecivo in kompot z« šest oseb iz češkega kristala, gladko brušena, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
6967-6
Prodam:
posteljo, nočno omaro iz trdega lesa, žični vložek, velik zaboj, trgovski pu-del. Naslov v ogl. odd: Jutra.	6993-6
3*100 Ur:
6 visokih stolov (staronem-ški slog), krasna nova miza. zelo lepa visoka om?ra in veliki stenska ura. Gaspo-svetska cesta 153, dvorišče.
6773-6
Otroški voziček
globok, fl-bro ohranjen, pre-am. Vombergar. Medvdova 5.	7205-6
Pleteno košaro
zi kolesin lefo ohranjeno in športni vozičeK ko' nov. pro dam. Gc?t. v hiši Boje ''na-jrprrti Zaloške c. 66). 7177-6
Gtro5ki vcziček
globok, kr. m lep in športni, napro iej. Marenčičeva ui. S.
Zore.
7175-6
Prodam:
ročni voz ček. zelo močan in pripraven, bakren kotel s pečjo, pripraven sa kuhanje per la, 2 teht-aici-decimalki do 100 kg. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7209 6
Otroške vozičke
vseh vrst, ugoono kupi e »H prodaš* pri Prometu (nasproti Križanske cerkve). 7167-6
Športni voziček
zamenjam proti d^plačiju zn globokega. Ponudbe na og i odd. Jiura pod ->Skuf«j 100«.
7161-6
Vrtne stole,
?elerne. zložljive, proda Kristan Franc, mehanična delavnica, Bleiweisova 54.
7003-6
Prodam:
2 žekzni zloži j ivi postelji, 1 furnirano posteljo z nočno omarico, I \ei:ko omaro za obleke, 1 kuhinjsko kredenco, 1 moško črno obleko, 1 moško salonsko obleko. Os'ed iz prijaznosti pri: Oblat, Sv. Petra cesta IS.	7012-6
Zložljivo posteljo
prodam. Naslov v ocl. odd. Jutra.	" 7033-6
Skoraj nova obleka
za prvoobhaianca ali bir-manca se proda. Pajnič, Jegličeva cesta 10, IV.
7039-6
Lep alpaka črnilnik
(kompleten) in garnituro za mehko kuhana jajčka (za dve osebi) prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7040-6
Otroški voziček,
globok, dobro ohranjenj predvojni m-terijal, skoraj nov, proda Simonič, Zvezna 23. Zelena |ama. 7018-6
Gugalni konjiček
dobro ohranjen, se zaradi selitve proda. Poizve se: Kolodvorska 32. 6990-6
Otroški voziček,
globok, skorai nov, pred-vo;ni materijal, naprodaj. Mlekarna, Prediamska 53.
6984-6
Prodam:
skoraj novo moško kolo, plinski štedilnik s tremi gorilniki in pečico. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7046-6
Otroški voziček,
globok, se proda. Poizve se pri hišniku v Gajevi 2 a.
7048-6
Prodam:
športn: in globok otroški voziček ter čevliai^ki stroj za popravila. Vintek. Celovška c. 42.	7050-6
Prodam:
omaro, postelio in otroško posteljico po ugodni ceni. Za gradom 4.	7053-6
Športni voziček
močan, dobro ohranien — prodam, štepanjska 2.
7070-6
športni voziček
nov, bele barve, prodam. Linhartova 6, Liubljana.
7062-6
Rjuhe in kapne
nove, prodam. Sv. Petra c. 52.	7064-6
Otroški voziček
globok, predvojni materijal, dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za istotakega športnega. Gerbičeva 25 — Trnovo, Kolezija. 7073-6
Blago za modroce
d.amast-rožasti vzorec, predvojno bla|#o, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradi la«. 7078-6
Zaboje
vseh veIiko«-i in paradižnikove sode od 25 do 200 1. pri-merne za k;«lo zelje, smolo itd., dobite več,je število r
Kolndvorsk' ul. 3 aa dvori šču.	7112-0
čevlje
št. 43, dvo'ni podplat in št. 41. pn"atr Trdinova ul. 5, podpritličje	7179-6
Jedilni pribor
srebrn in dve vejikj. »liki — prodam. Gori.-.*« ulica !P. prif'., desnn. Šiška. 7180-6
Zapravljenee,
star. d >bro ohranjen, se proda. Karunova 5.
7208-G
Otroško posteljico
leseno, slonokoščene barve popolnoma novo, nerablje no, poceni prodam. Tržaška c. 45, pritličje. 7110-6
Otroške čeveljčke
št. 25, zelo dobro ohranjene, prodam. Naslov vseh posl. Jutra. 6956-6
Otroški voziček
globok, ugodno prodam. — Naslov v vseh posl Jutra.
7149-6
Več parov
damskih čevliev št. 36-37 prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 7114-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen — ugodno prodam. Opekarski cesta 33.	7116-6
Vrtne stole, ^
zložljive, gost.iniške, proda gospodarska pisarna Trfbuč. SodarsKa 2, nad Florijansko cerkvijo.
7192-6
Stol za bolnike,
naslanjač, raztegljiv n« koleščkih poraben v so bi, prodam. Stsnčeva Ul. 6/1.	7194-6
Ugodno naprodaj
dobro ohranjen globok otroški vozček, trije »po miadanski plašč , skoraj novi. ena okrogla m za Naslov v ogl. odd. Jutra 7163 6
Nalivno pero
»Parker«, otroiko kožarc z žimnatm m^drocem prešito odejo s 3 veze nirr.i kapmnr. plaš?ek za deklico cd 4—7 let m več parov čeveljčkov orodamm. Naslov v og' odd. Jutra.	7161 5
Otroški voziček
"P"rt'. skoro nov in otroška košsr* ns.prrdjj Naslov r' ogl. odd Jutra 7109-6
Otroški voziček
globok, nov tapec ran znotraj in zunaj, ugodno prodam. Ogledati v po nedeljek ,xl 9—12. in od 15—17. Naslov v o-r' odd. Jutra.	7121 6
Petelina
rodajlerd za pleme, prodam. Ing. Prezelj Wol fova ul. 3.	7125 6
Železno posteljo,
zložljivo, moške čevlj 5t. 42. športno jopico itd. prodam. NmIov v ogl. odd Jutra. 7126 6
Posteljo
z žičnim vložkom, 2 rju hi. 2 kr.pni, belo postelj no pregrnjalo in blago z\ modro (svetlo) žen sko obleko prodan al zamenjani delao sa l< vila. Naslov v ogl. odd Jutr. a	7134
Otroške vozičke
!n kolesa popravlja, renovfri po nizkih c^iah. Se n^ppro-
~A: T,. Ambrn»ič. mchenTc ' ^iril-Metodova 7L 7219-6
Rabljeno pohištvo:
mare, postelje. kuhinjo :d. najugodneje prodim. Najlov ▼ ogl. odd
7277-6
Valilna jajca
čiste Leghorn, zajamčena, jrodam. Pojasnili: H. Priv-ek, Liubljma, Kolodvorski 7 (Ekonom). 7272-6
Betonsko železo
večjo ko]:čino, kupim takoj. Ponudhe na ogl. odd. Jutra ped »Plačam debro«. 7r.8-T
Kupim staro žimo.
Ponudbe*m *gl. odd. Jutri pod »Stin žimi«.
7276-7
Radio,
dobro ohrinien. kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Dober ridio«. 7283 9
SS	m	
		
železno blagajno,
stoiečo. kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene. A. Kovičič Prešernova 44.
J-262-M-7
Lahek voz
enovpreZni ai tipr^v.jivček. brei peres, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahek voz«	7019-7
Stare obleke,
moške in otroške, kupim. Javite samo v nedeljo dopoldne .' Albrecht Franc, Stari trg 17. I. 6971-7
Kupimo
dve nov« ali dobro ohranjeni poniavi zi vozove v velikosti približno 6X4 m. J Lavrič, Cankirjevo nt-Vrežie 1.	7037-7
V komisij, prodajo
sprejemamo fotoaparate, an-tikvirične in druge dragocene predmete ter umetnine. Pirfumeriji »Venus«, pali-či Bita.	7051-7
Otroške čevlje št. 33
dobre ohrin<ene, kupim. Nislov v ogl. odd. Jutri.
7045-7
Dve jermenici
iz železi zi polni m prosti tek, ci. 50—60 cm premera in ci. 10 cm širine, kupimo. Golob & Ko., tovarni kemičnih izdelkov, Tržaški cesti 40.	7055-7
Drobilec
večje dimenzije zi proiz-vodnio grimoza, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jut« pod »Gri-moz — Vrhniki«. 7075-7
Balonski plašč
malo ribljea, kupim. Ko-lezijski 19, Trnovo. 7060-7
Motorno kapo
(Trockenhiube), kupim. Frizerski salo* Fmei, Kongresni trg 3.	7084-7
Gramofonske plošče
rabljene in gramofone bo zopet t ozn cm na veliko naknadno penudb.. kupovala po novi tvišani ceni tvrdka Everest. Prešernova 44. J-267-M-T
Opeko
rabljeno in rabljene deeke. tudi manjšo količino, kupm. Ponudbe na ogl. edd. Jut a pod »Rabljeno«.	7175-7
Biciklje,
bicikelj-gurne, motorna kolesi, gume zi motorna kolesi in karbid, vsiko količino, kupimo proti dobremu plačilu. Gasogeno Merkur, Puhirjevi 6. 7227-7
Fotoaparate,
ves fotopribor in slične predmete kupujemo po viš-tih cenah in spreiemamo v komisijsko prodajo. Foto-tehniki, Bleiveisovi c. 15.
7246-7
Stare moške obleke,
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuie: Alojziji Drine, Liubljini, Gilluso-vo mbrežje 29. 7150-7
Stensko uro
in daljnogled, kupim. Nislov v vseh posl. Jutri.
7151-7
Kupim:
omaro, pisalno m sa, stole in kauč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Samsk* soba«. 71917
Pelerino
do mofno": *Clepp-r*. sa veliko portavo. kurvr->. °or:udbe na ogl. odd. Jutra p-d »Pelerna-
7162 7
Poltovorni avto »Opel«
p.orin*' 7"' k T tn oseb ni ?teyer 55. zaprt, ugod' no prodim Jag®r Milan to^-arna t me. Sv Peti c. 17. Ljubljani
J-59M
Prodam:
belo birmansko obleko zi dečki, moško obleko iz bu-reti nove moške platnene spodnje bliče, moški površnik. moške čevlje št. 43, več ženskih oblek, nekai b!sg3 za ženske, otroške visoke čevlje št. 27. Naslov v ogl. odd. Jutri. 7001-13
Platnen kostim
felo lep za srednjo v txo postavo in lep platnen klobuk prodam P. ms k a 7. vrata it. 1. 7132 13
8000 kv. m zemljišča
prockam f Industrijske svrhe po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd-Jutri pod »Tudi parcelaciji moini«. 7258-20
Kupim hišo
proti severni stran tudi *ez blok do 250.000 l.r. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takol ku
pim«.	7255-20
2 letna rekelčka
športna, za starost 10 n 15 let se prodasts. 1 to ram tudi 2 para n zk h čevijev sa sto s^rost. Po.zve se pri hišne', cesta 3 Maja št 11.
7123-53
Staro blago
z.-, eno oDieko in »a eno suknjo ugodno predsm. M.kluš Wolfova 10 X.
7135 13
Fiat a\"to prodam.
Ogled od 10 do 12. Ogrinc, Breg 14.	7028-10
Prodam:
dva damska krin^rs pla-Ca. d.v/iski beli vgineni kottira. tame'»e oblek« in da-n^k* Jevl e št. S5 i» Pr'd *ke-
fi!« 19-n.	T2S1-1S
Hišo ali vilo
do 300 000 Lir. kjerkoli v Ljubjan. kupm. Ponudbe r.» ogl. odJ Ju tn o v-1 »S h.po te'r« tudi vtU.__ 7254-20
Parcelo
ji zem.j šče	kup m do
Cir l.tVOOOOO	Ponudbe
nt.	Jutr« *vt*
»Industrijalec«.	7251-20
Enodružinsko vilo
v eentru ali p» v naj bližnji okolici do L r 1.800 GOO kupm. eventu eino zamenjam za par ee!e. ki ležijo na naj lepš: legi mesta. Ponudbe na c«l odd Jutra pod »Reoje ponudbe«. ^	7253-20
Več kuhinj, oprem,
na:novejM »rdeli, f M za-tvn Pn*o?n:k Gni lov^.
Električni motor i vi ni. s f*» w« «b Smartin.
»ki e.. rt. Kri. T-HO-II
Tra\-nik ali njivo
kupm d« L.r 300 000 «li več maniš-h do tetra sne«ka. Ponudbe na ogl odd Jutra poi »Tram-k njivi«.	7252-20
3 ks prodam. Prizve se: Vcrtačnik Fr.. Jenkovi 7.
7030-10
Motorno kolo
98 ccm, prodam. Krulc, Dolenjski c. 1. 7079-10
Poltovorni avto
in motorni trikoliei, nosilnost 1000 kg. zelo ugodno »aprodaj. Vpnšiti pri Gi-soger.o Merkur, Puhirje\-» »t 66.	7244-10
Elektromotor
20 PS, 960 obratov, dobavi Elektro delivnici, Bleiwei-sovi 12.	7146-10
Tovorni avto
Betford. nes lnost do 1500 kg. v dobrem »tanju prodam. B!e;ws sova, preje Tvrševa 35 pri Suha-dolmku.	7186-10
DKW avto
ugodno naprodaj. Blei-weisova 35 pri Suhadol-nik.	7187-10
Elektromotor
3 HP m 6 HP proaam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7155 10
Kupim
ejektromotc: ad 10—IS ks.. lahko rabl en. Naslov v veeh p*l. Jura.	7282-10
Motocikl
S01 do SS"* eem. dobro ohranjen. knpta. Ponulh" na o»l. odd. Jutra ped »Br°rhih»n motor«.	7216-10
a b v n pn b m h rm
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitre to točno Obrnite u oi
RUDOLF ZORE
Gledališki alici 12 Telefon 38-10.
m<t ji runconnom
O posojilih
nepremičnine dobite in-formicije v Ljublimi Beethovnovi 15 lev« pri Jugo-Kredit.	6981-16
Manjše posojilo
m vknjižbo se išče. Ponudbe ni «el. edd. Jutri pod »Vknjižbi LjuHisni«. v	728M6
P&rčsf
Zemljiški kompleks
v :zmeri 29.00.' kv m, v blitini tfiavne cinnarnie« — prodam. Zajeo Anarej. reaii-tetna .. !«ra» uvčarjeve ul. it. 10.	«867»
30 ha gozda
40 let starega nasajenega smrekovega gozda bujne rasti naprodaj tnforraaeije daje: X. Kajftr P rijaosk« 4 v Ljubljani.
DKVV avto
kupi zasebnik iz prve roke. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Cabriolett«
7275-10
Mošlio kolo,
znimke Puch, dobro ehri-nieno. se ugodno prodi., Kimniška 19.	6936-11
Zamenjam
tristinovanjsko vilo z yr tom v lepem delu Liublji ne za eno- ali dvostanovanj sko. Ponudbe ni ogl. odd lutn pod »Zimenism vi lo«	7047-20
Razprodaja bicikljev
več komadov, damskih in moških, po zelo ugodni ceni. Gasogeno Merkur. Pu-hifiev, 6.	7243-11
Več trieikljev,
nblienih in novih, od 1500 lir dalje prodiii Gisogeno Merkur, Puhirjevi 6.
7245-11
Triciklje
predeluje iz kole* in popraviji renovira po w»er«: eeni. Se priporoča: L. Ambrož, meh« nik, Ciril-Metodov« 71.
TS20-11
Pohištva
Kupimo:
vet snažnih sobnih in kuhinjskih opriv. kakor »udi posamezne komade pohi-Itvi, kavče, otomine. po-stelmino. žimnice. zložliive in otroške postelje, ter druge uporabne predmete stilno kupuie nova trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skori vežo. 6957-12
Kupim mizo,
2 stola jn 2 fotelja za pisarn« Naslov v o?[ Odd. Jutri.	7154 7
Pisalno mizo
n m r cj go stroj, novo ali debro ohranjeno, ku-Tvm Pr,n"rtb» na "dd Jutrs pod »Hra-'toa-ca	7137 7
Moško obleko
t>r-. b!a.go sa srednje •no*no postavo, kup rri-"onudbe na ogl. odd. -Jutra nod »Dobro
7105 7
Otroški voziček
športn:. drbro oh-anjen tak o1 kup m i-. hjii tu-nek>j ž:vil. Sam- resne ponudbe r>a osi. odi. 'utra pod »Živila«
7103-7
Gumaste odpadke
t>o izrednih een->h T.Metal1!«, nasprot D"-lar^keea doma. 7122-7
Kupujemo
rabljene tudi rastrgsne cementne papirnate vre-*e. Ponti^be Ma^hiedo, TTI;ca 3 maja 4rtIT
7127-7
Perzijsko preprogo
večjo 'n tfunjšo kupim Ponudbe pM »Preproga« na oel. odd. Jutra.
71?3-7
Posteljni vložek
zložljivo postelio kupim Potočnik. Gnido^čevi
''Ii.-!1 5 (za šolo ob Smar-UOila cesti-Sv. Križ). 7288-7
ili
Spaln'ea
iz vezar.eg»	vehova ko
rorina. kom;i-raa. se pro-ia. L;uhl:ana VII . Polut>ka £». M:zar«tvo Hafner 6?28-i;
Kuhinjsko opravo,
dobro ohrameno. prodam. Streliška uhci 37, zgornji zvonec. Ogled od 14 do 16.
7032-12
Lepo spalnico
moderno s trodelno omaro, trd les, prodam zi 8000 lir. Naslov v vseh posl. Jutri.	7115-12
Trodelno omaro
:z orehove korenine, moderno kombinirana, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutri.	7145-12
Posteljno perilo,
čajn- nani!*ii ici vroč e <tt-ljno irrlo moško tbleko »frak« telo mai" nbljno in kusen f.-n-k: ko?*® 'voln*n) '»"•dana Vae>v » vseh Jbtr«.	«844-1»
Predvojno blago
za moško obleko prodi«. Nislov v egl. edd. Tntr«.
7016-1J
Prodam.
skorij novi, beli obleki z« dečki in deklico zi obhi-iilo ali birmo. Krikovski 5 .	7077-15
Zamenjam
ved ponošenTi oblek in čevljev za 14—15-letne«a fantn za ž'vež Ponudbe • na ogl. odd. Jutra pod *2l\ež*.	7157-13
Vilo ali hišo,
nove šo. kupim v Ljublja m do 700.000 lir, brez po sredovilcev. Ponudbe ai oel odd. Jutri pod »Se ne vselim«.	7852-20
2 stavbeni parceli
V mestu, z gospodirskim poslopjem, pripravnim zi industrijo, zimeniim z« majhno hišo v mestu. Ponudbe ni ogl. edd. Jutra pod »Zameni im«. 7095-29
Polovico nove hiše
s 3 in 2 sobnim stanovanjem i« vrtom, prodam. — Kupim enostanovanjsko hišo z vrtom. Ponudbe ai ogl odd. Jutri pod »Ugodnost«.	7094-26
Parcelo
500 kr » "v rthndnem dcln, prodam z» ?T.(W» lir. Ponud-be na ogl-
»Res poe»ni«	7198-»
Hišo
v strogem eentru. trgovsko, ni pireeli 2060 m' z veli; kim vrtom in komfortnimi stinovanii, donosno, prodamo zi 5,200.000 lir. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Letno 10^.000 lir«. K	7241-20
Hišo,
enonadstropno. stireišo. ob Šmartinski cesti, prodam zi 300.000 lir. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Vn-dukt«.	7240-20
Hišo
v centru, štiristanovanjsko, prodam zi 350.000 lir. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Prodim takoi«.
7239-20
Vilo,
enonadstropno. s tremi stanovanji in 3800 mJ vrti, raz-He!'»negi ni štiri pircele, «korii v centru, prodim zi 800.000 lir. Ponudbe ni ocl. odd. Jutri pod »Razgled«.	723S--0
kupim zx 1.500.000 lir. eventuelno več. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resne ponudbe«.
7197-20
Stavbna parcela
ieiri ure od tramvaja. &e prida sa 40.000 lir. Naslov v ogl. odrd. Jutra.
7152 20
Trgovska hiša
z i., im ; ar.evinjem, nu par-e- li SSX) kv. m, blizu L;ub-I ur,e j« nopiodaj za 37C.OOO i:. 1'er.ucbt na ojl. odd. Jutra ped .Na točki«. 7X8-30
Stavbno parcelo
v epntru aJl v neposredni bi t ni mesta ku-P'm takcl do 500 000 l r Ponudbe na ofrl odd. Jutra rod »Navesti kraj in ceno«.	7250-20
Parcelo
kjerkoli ar Ljubljani, lahko tudi čez blok. ku-d" Vr 70 000 pa-nudbe m ogl.
,ra doo »Tikoj«.
7249-20
Lepo parcelo
t LJubljani, kupim do Lir 200.000. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kupim
Parcelo takoj kupim ' okoliei sv. Kn&a pa tudi dru-eje Ponudbe na oel. odd. Jutra ood »PJaj,a™ dobre«. _n<7-10
Hišo ali vilo
v LJublj-.ni kup-.m do sneska 700 000 l.r. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra ood >H,ša al^v^-
Enonadstropno vilo
na Prulah, W kr. m arta. prodam za	lit. Pon5,d-
U na ogl.	Jutra pod
»Komfortni staBoranja-dra«.
7262-20
Enodružinsko vilo
v centra ]esta. pro !am za 1,850.000 lir. - 6-sobno komfortno stanovanje Ponndbe na oel. odd. Jutri pod »S*"* vrta«.	72«'20
Stara hiša
i rUTbas faretlB ob glavni cesti naprodaj. Pooudbe aa er.. ena.	pod »Trjncd-
«*;pBi«.	7i5-20
Stavbne parcele
ek j i * e.* i i* vilni ai-<t«m ei »06 kv m dal.e, projbiii. C--na ajsdna. »Glo-kii«-«. Pe-rareeva E6. 7224-20
Stavbno parcelo
»ti KI.-ai.tMvi e«pti, pro .am. Per.o »< ei »fl. odd. Ju.ra pod »Piedakai«.
Dve parceli
pri \odovejii eosti, T00 kv. m in 1309 kv. m, pro.lam tako;. Ponudbi na ogl. odd. Jutra pod »Lep okraj«.
7236-30
Hišo,
enodružinek« s krafnim vrtom na deželi biim Ljubljane — prodam za iy..909 lir. Ponudbe na ojl. odd. Jura pod »2«« kr. m«. 7215-20
Vilo,
entma^shcf!!« t Ljubl.anAi okol.ei i 48-M kv. m vrta, prodam sa	lir. Po-
nudb« n* figi »dd. Jutra pod »Motoma«. 7i34-29
Parcelo
tik CirC Me. ode ve ulice, prodam za JS-^.O^O lir. ponudb* na ogl. odd. Ju:-a pod »900 kv. m«.	7233-20
Vilo,
enodruirntki, izven b]oka ■ 8500 kv. m krasnega vrta. prodam ea 1T5.lir. Ponudbe na »gi. ««d. pod »V«-lo peoeni«.	72® 20
Parcelo
v SiSk prodam s« 120 °00 lir 750 kr. m. Ponudbe na	odd .T"tra pod »Lepa«. 7264-20
Stavbno parcelo
lepo 750 kv. m velko prodam sa 125 000 hr. Ponudbe na ogl ocd Jrtra pod »Krasna gt«.	7265-20
Hišo ali zemljišče
de «50.000 lir. kupim. Ponndbe na ogl odd. Jutra pod »PliHm takej«. 7381-20
Prodamo:
HiSa eno nadstropna (ima dovoljenje Kidati trnad-stropno) v Sv. Petrettem predmestju. — H:ša novejša, Tlsokopr.tlična, av» trisobna in ▼ podpritličju eno dvosobno stanovanje. Vrta 700 kv. m-V severnem delu — Hiša enonadstropna s večjimi obrtnima delavn cami in lepim vrtom. ▼ bližini Mestnega doma. — Hiša pritlična b 600 kv. m vrta ob Celovški eesti, v bližini »Uniona<. Z da »e lahko trinadstropn eo. — Hiša nova StiristanovanJ ■ ska r Siiki. — Vila novejša na Prulah. — Rea-litetna psarna Zajee Andrej. Tavčarjeva ul. št. 10.	7202-20
Zemljišče-travnik
3480 m«, 60 X 50 m, prodam po 34 lir za kvadratni meter. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Ob glavni cesti«.	7257-20
Naprodaj parcele:
V Rožni dolini, sa Bežigradom. ob Bleiweisovi c. (Tjrševi), v šiški in v vzhodnem dehi od 55 tiir za 1 kv. m na.prej. — Zajec Andrej, realitetna pisarna. Tavčarjeva ui. 10.
7200-20
Trgovska hiša,
dvonadstropna je naprodaj za 1.100.000 lir Ponudb* na ogl. odd. Juti« pod »Engroe-trgovina«.	72S0-98
Dve parceli
ob Celovški cesti, 950 in 960 m*, prodam ali Mnae njim za vilo. Ponudbe nt ogl. odd. Jutra pod »Ob Celovški«.	7257-20
Trgovsko-stanovanjsko hišo
v centru mesta prode m za 1.200.000 lir. Ponudbe n' ogl. odd. Jutri ood »Prodim«.	7260-20
Prodam parcelo
eb glavni ea=t za 4-nad-s'ropn:eo mt kv. n velik« za	lir. Ponudhe a*
ogl. odd. Jutra ped »3-ed'mi mesta«.	7268-2«
Trinadstropno stanovanjsko hišo
8 komfortnih stanovanj, prodam sa 1,400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Hipoteka« 350.000 lir.	7261-20
Lepo parcelo
prodam za «n.fVX» lir. Ponud-b» na ogl «d<i. Jut-a nnd »Denar rabim«. 7269-30
nišo,
enonadfrropr.o dv^tanovanf-sko. za li »£Tad':.m. na |ar-reli UOO kv. m. prodnm o S50.000 lir. P-ncdl>« na cfl. odd. Jutra nod »Staniorva« r25:-20
Trgovsko hišo
v večjem mestu Delin.sle, dvonadE^-^pno. vpestano^anj-«ko. koniortno a 3 trgovskimi lokali, prodam za goa.ijtl lir. Ponudba na sjl. odd. Jntra poi »Trgati »snt«-«.
7331-30
Stavbno parcelo
ugodno prodam — zravea elektrika :n vodovod. Ponudbe na egl. odd. Jntn pod »Brez posredovalca«.
7148-20
Hišo,
visoko prati 5>.9, vogalno. ristanovanjsko ca parceli r50 kv. m. v Šiški, pročem- za 450.000 lir. Ponudbe na ££!. odd. Jutra pod »Pri tremvaju«.
73.9 20
Četrtino hiše,
novejšo, ie mojore e proFJim stanovan.em, kupim likoj brez šušmarjev. Ij» direktne ponudb« na ogl. »šd. Jutra pod »do fOO.OOC«.	7214-20
Parcelo
v Rožni oslini, n« iTrrjn. m Bežigradom ai: Šiški, kurim tamo direktna »d prodajal-*. Ponudb« i navedbe eene u toSn« lege «a »gl. «dd. Ai-tra pod »od Se 4* lir m kv. m«.	7213 SO
Hišo z vrtom,
še novejšo, v dobrem Stanju, prodam za 180 000 tir na periferiji. Poaudbe t>» ogl. odd. Ja*M pod x4e pod mesto«.	7279-^0
Kupim parcelo
v Šiški ali tudi drug^l Ba L:r 350.000 ali d t* manjši. Ponudbe na opl odd. Jutra pod »Gototi-na pripravljena«.
7199 ?0
Stavbno parcelo
lppo prodam za 207.000 lir. Ponudbe na ogl. o^d. Jutra pod »Vor-cela«.	7266-20
Stavbno parcelo
v bližini koioivora prodam za 250.000 lir. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »650 kv. m.«.
7267-20
Kupim
stanovanjsko al-i trgovsko hišo do 2.000.000 l.r-Ponudb? na cel odd. J vrtna pod »Veletr^r>-vec«.	t2 S6-1G
Trgovsko hišo
za 400.000 do 500.000 lir kupim proti takojšnjemu plačilu, rottudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lopa tec«.	7153 20
3-stanovanjsko hišo
prodam za 350.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novel8*«.
7259«;
ANEKDOT
Angleški učenjak dr. Johnson
Slov ti angleški u6®njak in čudak obenem dr. Johnson se je ženil pri gospodični Pot-ter. Ko sta se tako govorila r znamenju resnih namenov, je menil £uda£Ict dofeter:
—	Z menoj je prw» aa prav tako«, da izviram is preprostega rodu tn tadi nfana.n nobenega premoženji Morda je prav. da vam zaupam fie to, da je Ml edea mojih •tricev obefcn.
—	Ka] W s taSciati aa!enkoetwi. je od> govorila njegova izn ^enka. Tudi moje premoženje je precef sl.romno in. tuli i naše rodbine vislice niso prav daJeč. Re.? je, da med strici še r.ihče ni stal ped nfrr, todapozndm jih na manj dvajset. Iti hi .i zaslužilL
Po tem rasgovom mM dr Tch^-o-nani in njegov n"- "^t- ni b lo ve^ noben i ^p >r-
U..*. \ ctocLUj«
V najem
Gostilno ali bufet
-vzamem v najem ali Da račun na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. J«tm pod »Zmožna«.
6651-17
Gostilno ali bufet
vzamem v najem ali na ra čun oa prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
6651-17
tanovanje
Stanovanje
sob«, kuhinja, kabinet, dam brezplačno ali denarno nagrado tistemu, kdor mi preskrbi službo po možnosti vratarja, sluge, inkasan-ta ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Služba«.	7066-21
Gostilno ali bufet
na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Goetlna«.
7172-17

Brivski salon
v Planini pri Rakeku se takoj proda ali odda v najem. Miro Langerholc, Gor. Logatec._7036-19
Lokal,
obstoječ " iz dveh velikih sob, primeren za trgovino, obrt ali stanovanje, se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.	6723-19
Manjši lokal
ali sobo, tudi na dvorišču, za čevljarsko obrt iščem za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Čevljarska obrt«.	7242-19
Prostor
m skladišče aH mimo obrt se odda. Ogled od 7. do 8. ure. Hišnica. Ko'< dvorska 11. 7183-19
Prodam branjerijo,
odnosno trgovino z mešanim blagom, 17 let obstoječo, zaradi možitve in selitve. Skromno stanovanje zraven. Najemnina 95 lir mesečno. Skromni družini eksistenca zasigurana. Pojasnila H. Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. nasproti mestnega kopališča. 7271-19
Zamenja
se konfartno trisobno
stanovanje v vili za maihno stanovanje. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
718921
Zamenjamo
jepo stanovanje, 4 sob, z vsemi pritiklinam' v centru za enako z vrtom, ne predale? izven m ep ta oz. blizn tram-va:a. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 69069. 7211-21
Manjše stanovanje
(soba in kuhinia) na periferiji, najraje ob Dolenjski cesti, išče za mesec junij mirna učiteljska drmžina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«.
6936-21a
2500 lir nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi eno- do štirisobno stanovanje za takoj ali 15. maj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7038-21a
Zamenjam
dvosobno stanovanje pri Sv. Jakobu za enosobno, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maločlanska družina«.
6724-21a
1118iiii i m 111 n 11julh i»i»11 n i mujljuju .................................juh b »n ■ i»«»n 1111111111» m »u ■ i ■ i»i ■ i
□	VOLNA, BOMBAŽ,
□
§ NOGAVICE, ROKAVICE, R	PLETENINE
KARL PREL0G

NA DEBELO!
GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 1—3
Telefon 26-78 NA DROBNO!
STARI TRG 12, ŽIDOVSKA 2-4 BLEIWEISOVA 22 - TEL. 27-78
□ -
□□□nnrrroxn3aaDDDa3DacaLn it orn ijuuoaama i h i,y n n njLLiuLiLiuuLLti.il ii n miru pi.imDaaaaaaaaDaaaaaaaa^
1 aB 2-sobno
stanovanje
išče mlad zakonski par mestu ali okolici. Naslov v vseh posl. Jutra. 7104-21a
1000 lir nagrade
plačam za prepustitev al oskrbo dvo- ali trisobnega stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uslu ga-stan.«	7093-21a
Znatno nagrado
dobi, kdor preskrbi mladi ma zakoncema brez otrok 1 ali večsobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj, znatna nagra da«.	7080-21 a
Stanovanje
eno-, dvosobno ali prazno sobo, iščem. Plačam za pol leta naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 ose bi«.	7111-21a
Sobo s kuhinjo
iščeta 2 osebi, ki sta ves dan odsotni in točni plač nik. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Miren«. 7138-21a
1 ali 2-sobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami, iščeta mirna zakonca brez otrok za čimprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A, plačam pol leta naprej«.
7058-21a
Inserfeajte v »Jutru«!
2-sobno stanovanje
opremljeno, tudi brez po stelj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.	7139-21a
3000 lir nagrade,
kdor mi preskrbi kon-fortno 3-sobno stanova nje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 3000».	7188-21 a
1-sobno stanovanje
ali prostorno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd-Jutra pod »Takoj ali pozneje 1943«. 7128-21a
2 sobno stanovanje
zamenjam pri sv. Jakobu za enosobno, na 'raje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maloelanska dru Ena«.	6734-21®
KOSILNICE, BRANE, KULTIVATORJI, REFOREZNICE, GNOJNIČNE ČRPALKE, TRIJERJI, MLATILNCE itd
Trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
TJEi
STUPICA
LJUBLJANA, GRADIŠČE 2 (poleg Uršulink)
□ □ □
□ □
D
n □
□
o □
□ □ □
KMETJE, SADITE BUČE!
Korist:
1)	razmeroma ogromna količina bnč za živalsko g krmo, pa tudi za človeško prehrano,	□
2)	bučne peške, ki dajo izvrstno olje in oljnate □ tropine, prvovrstno močno krmo za živino. ^
□	Seme in navodila dobite pri tovarni olja	□
□	□
□	HROVAT & KOMP., Ljubljana, Bleiweisova c. l.a/m., □
□	(v palači Ljubljanske kreditne banke)	□
	□__□
GOnamiJULlLJLJLOni JI LJUUUUULlLIXlUUlJUUDaJDDDDDaDDDa
Iz lesa spominčke, skrinjce naše
Vam le Vavpetič izdela po domače
J. Vavpetič, Ciril Metodova 3§
Mirna stranka
brez otrok, ves dan odsotna, z novim pohištvom išče enosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
7275-21a
Sobo odda
Sobo
elegantno opremljeno, takoj oddam .gospodu. Borštnikov trg 2-1.	6998-23
Sončno sobico
oddam ves dan odsotni osebi. Strogi center. Naslov v ogl. odd. Jutra. 7049-23
Prazen kabinet
s souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu ali za shrambo pohištva za ta koj ali pozneje. Naslov i vseh posl. Jutra. 7090-23
Lepa soba
opremljena se odda bo]j?i osebi. Idrijska 19. 7170-23
Sostanovalca
se sprejme takoj. Rožna ulica 27/11.	7196-23
Prazna suha sobica,
primerna za shrambo pohištva ali podobno se odda. Sv. Petra 39, I, desno.
7270-23
lIJJ.
Opremljeno sobo
s soujjorabo kopalnice, v centru, išče gospa, vef dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančankam.
7016-23a
Gospodična,
ves dan uslužbena, išče opremlieno sobo s posebnim vhodom za takoj ali pozneje. Plača tudi več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.	6997-23a
Iščem sobo
s posebnim vhodom, lepo opremljeno, v južnem delu centra, za takoj ali 15. maj za dvakrat tedensko. Plačam kot stalno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetnik z dežele«.	7025-23a
Skromno sobico
išče ves dan odsoten gospod, najraje za Bežigradom ali v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim-preje«.	7029-23a
Opremljeno sobo
za dve osebi s uporabo kuhinje, v centru ali v bližini tramvajske postaje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ve«tni plačnik«.
7072-23a
Prazno sobo
event. s kuhinjo, iščem za 1. junija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«.
7076-23a
Prav lepo nagrado
dobi, kdor preskrbi mladima zakoncema brez otrok prazno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj proti nagradi«.	7081-23a
Prazno sobo
iščem r.i, periferiji Zg. ŠiSke, Kodeljevega ali Rakovnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«. 7!S2-C3a
Glasbila
Klavir, harmoniko,
manjšo, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Harmonika«. 7017-26
Gramofon
s 27 ploščami prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
7043-26
Klav. harmoniko
črno, 80 basov, troglasna, moderne oblike, prodam. Homan EUa, Sv. Petra 81, dvorišče, levo. 7067-26
Koncertno violino
izigrano, kupim ali dam v zameno klavirsko harmoniko, 120 basov z registrom. Rožna dolina, c. 11-18.
7089-26
2 klav. harmoniki
novi, ena 60 basov, druga 12 basov, prodam. Kokalj, Nunska 3.	7165-26
Klav. harmoniko
120 basov, mah model register, naprodaj za 3300 lir. Poljančki nasip 32-1. 7178-26
Prof. M. Lipovšek
išče za najem dobro ohranjen pianino v študijske svrhe. Ponudbe na naslov Gosposka ul. 10/11.
7206 26
Pianino,
dobro ohranjen, prodam. ! Naslov v vseh posl. Jutra, j 7120-26 I
Hrastovih hlodov
500 kubikov prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.	7035-15
Izgubljeno
Zlata zapestnica
se je izgubila. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
7044-28
Izgnbil sem
taško s prometno dovo-lilno knjižioo od tov. avtomobila evid. štev. EB 1314. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v Florjanski ul. 42.	7169-23
Pisalne
ln računske stroje stalno kupuje po najvišji dnevni ceni ali vzame v račun za nove Everest, Prešernova 44.
J-211-M 29
Elektr. gramofon
v krasni omarici v odličnem stanju ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	7159-26
Koncertno violino
odlično prodam ali zamenjam za lep balonski plašč ali kolo za osemletnega F. P. Gledališka 12/IU.	7130-26
>n
Vola
konja in krav ::«raje va jene vožnje) kupim. Ponndhe z navedbo stanisti in cene na ogi. ocld. Jutra pod »Kmetija«.	7020-27
Prašiča, j esenca
za rejo, cca. 50 kg, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	7065-27
CA 0 +Z
n, ko "p
g. s t
E" S ?
bfl ® P S > ^
V
® — A £ > 8
v ^
® «
U I Q ti
S l| S s*
S £
s ;s
s I
S £
Stražnice
rezkalne, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroie izbranih konstrukcij dobavlja Gustav Levičar, Medvedova 14.	2081-29
Original Singer
krojaški stroj, malo rabljen, proda Franc Kristan, mehanična delavnica, Bleiwei-sova ^4.	7002-29
Pisalni stroj
s pisalno mizo in stolom ter škarje 450 mm dolžine za knjigoveško obrt, rabljene, z rezervnimi noži, po nizki ceni naprodaj. Ileršič, Rimska cesta 13. 70 >4-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, dobro ohranjen, prodam. Naslov se izve v trgovini »Tehnik« Banjai, Miklošičeva 20. 7063-29
Kunce
sivo orjakinjo ter 2 meseca stare mladiče, prodam. Vič, Sattnerjeva 158. 7087-27
Psa čuvaja
zelo hudega, manjše pasme, kupim. Predstaviti se: Novak, Trnovo, Kolezijska 20.
7088-27
Izgubil se je pes
črno-rjav, ostrodlakasti — fojrterier. Najditelja prosim, da ga odda na naslov: Ivanka Leskovic, Ljubljana, Jurčičev trg 1. 7117-27
Morske prašičke
in nekaj sena, ugodno prodam. Jurčkova pot 55 — Ob Ižanski cesti. 7143-27
Iščem sobo
s štedilnikom za dve osebi za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutrrt pod »Takoj«.	7174 23:t
Sobo,
strogo separirano, v bližini centra, s posebnim vhodom, če soliden domačin. Plača dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«.	7280-23a
2 opremljeni sobi
centru s souporabo kopalnice, pri samostojni gospe iščeta dva gospoda domačina. Za hrano bi sama poskrbela, za kuhanje nudita brezplačno hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačava dobro«.
7278-23a
Zatekel se je
kanaiček holandske pasme Boler k mojim ti-čem. L:istnik. ki mu Je ušel. ga dobi pn meni. Ribniška ul. 12. Ljubljana Moste.	7171-27
Zajkljo,
ovnačko. prodam. Glin-ce. Bobenčkova ul. 7.
7163-27
Bela koza
z mladičem se proda. Mala čolnarska 17.
7124-27
Kunce
angora in srebrce. samice z mladiči in samce prodam. Privoz 16.
7129 27
Šivalni stroj
Singer, nove platnene rjuhe, smoking in fotoaparat, prodam. Vprašati: Hajdri-hova 16-1 (Mirje).
7103-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, nerabljen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	7101-29
Šivalni stroj
Singer, pogrezljiv, še skoraj nov, prodam. (Trnovo) Mandelčeva ulica l-Il — Verstovšek.	7096-29
Pisalni stroj
Kontinental. Diplomat-Prasent in Adler, prodam. Ogled: Natlačenova 19. pritličje, levo.
7207-9
Pletilni stroj
novejše vrste. Diamant ali podobno in navijalnik na tri vretena, kupim. Ponudbe na ogi. od i. Jutra pod »Stroj*.
6599-29
Šivalni stroj
Sinsjer. v dobrem stanju in šivalni stroj na ročni pogon, zelo poceni, prodam Kamniška 13. priti, levo.	7136 29
Šivalni stroj
Singer. okrosrel čolniček. dobro ohranjen, prodam. Bree 2/1. Miler. 7107 29
Nov stroj
za popravljanje nogavic in posamezne igle naprodaj. Trgovina Češnovar, Ljubljana. Rimska cesta 2.
7284-29
18 letna gpspodična
želi znanje z inteligentom, v primeru ženitve ima večje stanovanje na razpolago. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost«.
6996-25
Prileten vdovec
osamljen, z idočim krojaškim salonom — v središču mesta in popolnoma opremljenem dvosobnem stanovanju išče primerno žensko za skupno gospodinjstvo. Željena z primernimi lastnimi dohodki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ženitev ni izključena«.	7068-25
Usodo zveste,
zaročenca al' eeproga nn'natančnejše spunate. če pišek-rojstne po'ake psihngrafojopii dr. Mišiču na ogl. odi. Jutra pod »Nezmotljiv« in priložite 30 lir. 7226-31
Razno
I T t L. I
2 9 5 1

C C t T A
in Frančiškanska 10
Obrt
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4
Parketi
dobavljam, polagam, stru-žim ter voščim tudi stare parkete. Brleč, Kolodvorska ulica 28.	5684-30
Masaža
Vas pomiri in ozdravi. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samo dame«. 7140-30
Suho sadje
prodaja aispoaareka '.veza. Bleiu-eičova 29	6933-33
Krmilno peso
prodam. Armič, Vič 4. Vi. ška cesta.	7069-33
-b.
PREVODI
EV VLOGE
v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva IS
I Pilil m perje prodaja t g R. SEVER, Marijin tyg 2 !
IŠČEMO ZA TAKOJ:
HOTELSKO TAJNICO, ki naj obvlada poleg italijanščine in srbohrvaščine tudi nemščino;
DVE SOBARICI, ki naj znata vsaj nekaj italijanščine.
Ponudbe opremiti: z overovljenimi prepisi o dokončani šolski izobrazbi, dosedanjih pogojih, neoporečnem vladanju, z zadnjo fotografijo ter zahtevami. Poslati priporočeno na upravo
Hotela »AMBASADOR«, Spalato, Dalmazia
Nov oaslov:
Frančiškanska ul. 3.
Odontotecnico perfetto
Zobotehnika perfektnega
v eklu sintetični smoli iščemo. Ponudbe ooslati
aceiaio re-im iinterica cercafi Offerte pretese
Unione PubblicttA Italiana Casella 7805
Fiume

IZDELOVALMICA HARMONIK
LJUBLJANA
Bleiweisova 35
Vam nudi veliko izbiro
o ano n diatoniCnih harmonik
MARIJA GOBEC
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, dne 1. maja 1943
Žalujoče rodbine: GOBEC, BANČIC, JEREB
'-i* •»-.'•■.'.■vAAiiv * '' "Š-■ -s v.-.-. £ .«?•'•>-••:	-šičZ^Jn*?.: ■J.&Z***:--'-.'-^c?
' ^	v;	j- i ■ . -»ji**	'V

ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega najdražjega soproga, očeta, dedka, brata, tasta in strica, gospoda
IVANA ŠEMRL-a
šolskega upravitelja v pokoju
smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sočutja. Tem potom se vsem prav lepo zahvaljujemo.
Iskreno zahvalo izrekamo častiti duhovščini, gg. zdravnikom in čč. sestram zavoda dr. Cholevve za vso požrtvovalnost in skrb ter g. primariju dr. R. Neubauerju za veliko pomoč v bolezni. Zahvaljujemo se tudi darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi poslednji poti, zlasti njegovim stanovskim tovarišem in Gorenjcem.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. maja ob 7.30 uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 1. maja 1943.	ŽALUJOČI
A.ALEX ANDKK:
30
POZABLJENI flPEV_
.ROMAN
»Pet in šestdeset sekund!...« je takoj začela Dora. »Šestdeset... pet in petdeset!...« Razen njenih besed, ki jih je izgovarjala z mrtvim glasom, se je slišalo v tesnobni tišini samo rahlo tiktakanje, ki je prihajalo iz zabojčka, in Ciuppikovo piščeče dihanje.
Vročično se je mučil, da bi odtrgal eno izmed stranskih deščic zabojčka, a zaman. Vse nohte si je bil že polomil, in prsti so mu krvaveli... Manjkalo je časa, da bi poiskal kako orodje, ki bi mu olajšalo posel.
»Štirideset sekund!« je z drhtečim glasom rekla Dora.
Ciuppik je glasno sopihal; debele potne kaplje so mu rosile čelo.
»Trideset sekund!« Dorin glas je bil komaj še jek.
»Bežite!« je zdajci zakričal Ciuppik. »Rešite se, preden bo prepozno!«
»Pet in dvajset sekund!« je mirno nadaljevala Dora, ne da bi se ganila. »Vzemite jekleno ravnilo,
ki leži na vaši levici!« je nato dodala. »Morda bo kaj pomagalo.«
Ciuppik je naglo segel po ravnilu. Potisnil ga je v režo med dvema deščicama in pritisnil z vso močjo svojih silnih rok ...
Zaškripalo je ... Nekaj koscev lesa se je razletelo po sobi... Zabojček je bil odprt!*
Še hipec, in Ciuppik je držal v rokah čuden, dokaj zamotan predmet. Spet je vzel ravnilo in ga rahlo vtaknil med kolesje: zavrtil je neki vijak, in tiktakanje stroja je mahoma utihnilo.
»Petnajst sek ...« je začela Dora. Nato je mahoma obmolknila, videč, da je štetje odveč.
15. POGLAVJE
Ciuppik, ki se je bil spustil v naslanjač, si je nekajkrat zaporedoma potegnil s krvavo roko po znoj-nem čelu. Nato je stekleno in brezizrazno pogledal Doro. Tudi mladenka je prazno strmela predse, kakor bi ji bili ti trenutki docela vzela razum.
Zdrznila sta se šele, ko je potrkalo na vrata. »Naprej!« je zaklical Ciuppik s svojim vsakdanjim oblastnim glasom.
V sobo je stopil prokurist Allan z veliko mapo pod pazduho.
»Ne vem, kaj se godi spodaj?« je rekel, kakor da mu beseda ne gre z jezika. »Gospodične so menda vse ponorele, od prve do zadnje.«
»Ta mah me prav nič ne zanimajo,« mu je Ciuppik hladno segel v besedo. »Mi imate povedati kaj drugega?«
Ailan je šele zdaj ustavil oko na čudni pripravi, ki je stala na mizi. Prstena bledica mu je pokrila obraz.
»Pravkar... da, jaz...« je za jecljal, ne da bi odtrgal pogled od peklenskega stroja. »Dal sem spisati odslovilno pismo za gospodično Elmhurstovo. Evo ga!« Tako govoreč je predložil Ciuppiku natipkan list, ki ga je bilo treba samo še podpisati.
»Tako?.. . Spisati ste ga dali?« je Ciuppik zategnil. »Kdo vam je ukazal?«
»Nihče... Toda gospodična Elmhurst je prišla v službo s sedeminpetdesetminutno zamudo... In v takih primerih je pri nas navada...«
»Gospodična Elmhurst ostane!« je Ciuppik hladno odvrnil in raztrgal pismo. »A tisti pisani metulj, ki ste mi ga davi poslali namesto nje... da, ta bo zletel z vso svojo šminko vred... Razumete ?«
»Smem vprašati, kakšen vzrok naj navedem za odslovitev?«
»Zapišite, kar vam drago; kaj meni mar?... Zastran mene lahko rečete, da ne maram uradnic, ki ne znajo ravnati s peklenskimi stroji!« je bil to-gotni odgovor. »In zdaj,« je dodal Ciuppik, ki se je bil v tem docela pomiril, »zdaj telefonirajte policiji in recite, naj pošlje semkaj enega svojih najboljših uradnikov. Nato pokličite Huntingtona in ga prosite, da neutegoma pride k meni. Nu, zganite se!... Kaj še stojite in gledate kakor malik?«
Ko je Allan odšel, je v delovni sobi spet zavladal molk. Napetost na Ciuppikovem obrazu je kazala, da v mislih premleva resno vprašanje.
»Čujte, gospodična... kako se že pišete?« je zdajci zagodrnjal. »A saj ne gre za ime... Povejte mi: kaj vraga vas je baš zadnjo minuto prineslo semkaj? Dobro ste vedeli, kakšna nevarnost vam grozi, zato bi bili morali prej ko mogoče odnesti pete... Zakaj jih niste? Ali je bilo to od vas neumnost ali junaštvo?«
»Najbrže neumnost,« je Dora odgovorila in mu evrsto pogledala v oči. Nato je polglasno končala: »S pogojem, kakopak, da ni kake druge razlage.«
»Da, očitno je moralo biti nekaj drugega,« je rekel Ciuppik, »kajti oba možna razloga, ki sem jih navedel, sta v resnici en sam: v podobnih slučaiih je junaštvo isto kakor neumnost.« Vtaknil je roke v hlačne žepe in jel nemirno hoditi po sobi sem ter tja.
»Ali smem torej vedeti, zakaj ste to storili?« je vprašal znova in obstal pred njo.
»Smejali se boste, če vam povem,« je krotko odgovorila Dora. »Prišla sem, ker mi je tako velevala dolžnost.«
Ciuppik je polglasno zagodel in stresel glavo.
»Lepo vas prosim!« je vzkliknil. »Na svetu ga ni čuvstva dolžnosti, ki se ne bi dalo točno oceniti v dolarjih In ko bi bili, da izvršite to, kar imenujete svojo dolžnost, izgubili življenje, ga ne bi bilo bančnega čeka, ki bi vas mogel primerno odškodovati... To pomeni, da ste bili kratko in malo neumni!«
»Docela se soglašam,« je pritrdila m skomignila z rameni. »Toda vaše ravnanje je v popolnem na-sprotvu z vašimi besedami Pokazali ste ne samo redek, ampak edinstven pogum.«
Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja za koozoreij »Jutra«: Stanko Viraot — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarn arja: Fran Jeran — Za ineeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi z Ljubljani
4848234848532348235323232348485353535353232323485353235323482348234848532348534823482353235323482348010200022300015301000200010101010102230201
02020101532353000200029101532353235391235323482348235348482353234823480102020000020101