Uto XL1V - št. 45 - CENA 17 din Kranj, torek, 11. junija 1991 Vrhpol/e 170 YU-61240 Kamnik telefon & fax (061) 832-875 Glasova preja: slovenska liberalca Vitomir Gros in Jožef Školč Je liberalna vrlina denar ali pamet Na petkovi Glasovi preji sta se brezkompromisno soočila dva slovenska liberalca, ki oba resno kanita zasesti slovenski liberalni prostor in postati člana Liberalne internacionale: ustanovitelj Liberalne stranke in kranjski župan inž. Vitomir Gros ter predsednik Liberalnodemokratske stranke Slovenije Jožef Školč. Dvoboj, ki ga je spretno usmerjala novinarka Televizije Slovenija Ljerka Bizilj, je razvnel tudi polno dvorano hotela Creina in jo razdelil na dva tabora, ki je gostoma zastavila blizu 70 vprašanj. Kranj, 7. junija - V gosteh imamo poslanca, ki Pogosto razburita duhove v slovenskem parlamentu, pa tudi kje drugje. Gros in Školč sta se prvič srečala lani poleti, ko sta se oba potegovala za liberalno ime stranke. Takrat je zmagal Grr-s, ob naslednji bitki, namigujejo nekateri, bo zmagal Školč. Kdo je pravi liberalec, kdo bo vstopil v liberalno internacionalo, Gros, Školč ali Rupel, je gosta vprašala voditeljica Glasove preje Ljerka Bi-*ilj. Jožef Školč, ki mu je dal Vitomir Gros kot go-s'u prednost pri odgovoru na to vprašanje, je odgovoril: "Liberalizem je bila pač na Slovenskem dosti prekleta beseda in ko so stranke iskale svoja [jhena, je bilo to nekaj časa nezasedeno, ker je bil ''beralizem po vojni in tudi pred njo ena od naj-"ujših psovk. V slovenski politični prostor smo jo P* glede na zgodbe, ki so tekle kasneje, vpeljali ?}' in si prvi dali ime ZSMS - Liberalna stranka, kasneje je vse teklo pod vtisom, da je liberalizem Wko običajno pridobitništvo, neka drža brez vsa- ega posluha za solidarnost, da gre za ideologijo grabežljivega in brezobzirnega zgodnjega kapita-l— r z Radiom Triglav Jesenice NOVINARSKI VEČER v Ljubnem sobota, 15. junija, ob 19. uri v dvorani TVD Partizan Podelili bomo priznanje krajevni skupnosti Ljubno, po prireditvi pa bo v dvorani in na prostem veselo rajanje z domačimi gasilci. Pokrovitelj Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj t,*?"°««yV#n Gorenjskem glasu, ki ga pošiljamo vsem gospodinjstvom v skup*n'JkuPno!lt'> obširneje pišemo o delu, življenju in ljudeh v krajevni Tokrat ram ponujamo: Prejšnji teden smo Vam pripravili športno prilogo »Glasova stotinka«, danes ponujamo posebno teniško prilogo, v kateri se predstavljajo proizvajalci in prodajalci teniške opreme, lastniki oz, upravljala teniških objektov. Skratka; vse o itbelem športm, kar je možno zapisati na štirih straneh. Ker je časopisnega prostora zmanjkalo za vse, ki bi Vam radi predstaviti svttj del teniške ponudbe, bo zanje nekaj prostora v nori prilogi Gorenjskega glasa, ki bo izšla na preddopustniško tematiko čez štirinajst dni Tistim rednim naročnikom, ki ste očitno make pozabiti na naročnino Gorenjskega glasa za drugo trimesečje, naj gre naslednje sporočilo: rok za plačilo naročnine je Že potekel in s tem tudi ugodnost naročniškega popusta v višini 20 odstotkov. Vse ostale naročniške ugodnosti pa seveda ostajajo in Vas rabimo, da jih čimholje izkoristite (popust pri malih oglasih, itd.). Ker Gorenjski glas gostuje v soboto zvečer z »Kovinarskim večerom« v Ljubnem, smo danes poskrbeli za dostavo Časopisa tudi v tistih nekaj tjuhenskik hiš. kjer (še) ni naših rednih naročnikov. Iskreno vabljeni na prireditev v soboto zvečer! Želimo Vam prijetno branje! Gorenjski glas Premeteni lisjak se ne da Včeraj dopoldne še ni bilo uradnega potrdila, ali bo vodstvo slovenske skupščine sprejelo izziv predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markoviča, da sam predstavi slovenskemu parlamentu in s tem tudi slovenski javnosti svoj pogled na razreševanje jugoslovanske krize in osamosvajanje Slovenije. Prvi, neuradni odzivi predstavnikov Slovenije na to ponudbo, izrečeno na sestanku Kučana, Drnovška in Peterleta z Markovičem, Kadijevičem in Kam-bovskim v Beogradu, niso bili negativni. Peterle je dejal, da ne bi imel nič proti, če Markovič stopi na govorniški oder našega parlamenta. Predvsem zaradi tega ne, ker je trojica iz zvezne vlade pretekli teden pokazala več razumevanja za slovenski predlog za razdružitev in za osamosvojitev in je prvič priznala, da je plebiscit legitimno dejanje slovenskega naroda, ki ga je treba spoštovati, in da se je treba pogovarjati tudi o takih vprašanjih, kot je problem Jugoslovanske ljudske armade, ki naj bi se postopoma umaknila iz Slovenije. Reakcije slovenske politike na ponudbo Markoviča so različne, odvisne od temeljnih pogledov na osamosvajanje Slovenije in na odnose z Jugoslavijo oziroma z njenim ostankom. Radikalnejši del namreč zagovarja popolno zaporo do juga po plebiscitnem 26. juniju, drugi del, v katerem predstavlja večino opozicija, pa sodi nasprotno. Markovič tudi tokrat kaže, da je premeteni politični lisjak. Predstavnike Evropske skupnosti je znal prepričati, da je njegov koncept reševanja jugoslovanske krize med vsemi najbolj realen, da je federacijo mogoče popraviti (za ta koncept mu je Evropa obljubila tudi izdaten denar), pred štirinajstimi dnevi, ko mu je skupščina izglasovala zaupnico, pa se je spet pojavil s svojim značilnim smehljajem. Tudi tokrat, v primeru slovenske osamosvojitve, ima v žepu svojo taktiko. Našemu osamosvajanju ne nasprotuje več odkrito, skušal pa nas ho na vse načine vezati na federacijo, če ne obdržati. Markovič tudi dobro ve, da slovenski pogledi na osamosvajanje niso enotni, da je po zadnjem nastopu ministra Sešoka v skupščini marsikaterega zapustila korajža, in iz tega želi kar največ iztržiti sebi v prid. Tudi izjava slovenskega člana v zveznem predsedstvu dr. Janeza Drnovška, da bi Slovenija lahko še naprej Živela v prenovljeni federaciji, je voda na Markovi-čev mlin. Mislim, da ne bi bilo prevelike škode, če bi jutri prisluhnili zveznemu premieru, škoda pa bi bila, če bi mu popustili in mu ne bi ponovno povedali, da je naš prvi korak osamosvojitev, da smo se pripravljeni o razdružitvi razumno pogovarjati, o kakršnihko-lih povezavah pa bomo razmišljali kasneje. Mislim, daje taka zaveza slovenskega plebiscita. • J. Košnjek Turistično gostinski dan v Križah Zgled za vse šole Križe, 7. junija - Turizem in gostinstvo naj bi postali pomembni slovenski gospodarski panogi. Tega se v Tržiču dobro zavedajo in že vrsto let s turistično gostinskimi dnevi na osnovni šoli v Križah za to smer izobraževanja navdušujejo šolarje. Sobotni, 6. turistično gostinski dan v Krizah, je obiskal tudi minister za izobraževanje Peter Vencelj. Živahno je bilo ta dan na kriški šoli, kajti ob lepem dnevu so se aktivnosti preselile tudi na šolski vrt, kjer so otroci pekli pizze, cvrli krompirčke, vlekli vrv, tekmovali v tem in onem, na vratih pa so vas pričakala dekleta s slikarijami na steklo, pozdravile živahne monotipije po stenah, v jedilnici pa bogato obložena miza za cocktail party. Živila Kranj so bila tokrat glavni pokrovitelj in njihovi kuharji so skupaj z otroki pripravili okrog 50 vrst hladnih jedi in bogato ponudbo sladic. Tako naj bi se seznanili s samopostrežnim načinom strežbe, ki jih po novem uvajajo hoteli. Vsaj petdeset otrok sedmih in osmih, pa tudi šestih razredov je sodelovalo pri pripravah in strežbi. Z vso resnostjo so se lotili dela, vse je potekalo po programu, v zadovoljstvo organizatorjev in obiskovalcev. Zelo pohvalno so se o prireditvi izrazili minister za izobraževanje Peter Vencelj, kije kriško prireditev obiskal že tret- jič - prejšnja leta kot dolgoletni aktivni turistični delavec Kranja - predsednik komisije za turistični podmladek pri Gorenjski turistični zvezi Marjan Trtnik in predsednik tržiškega izvršnega sveta Tržič, Frančišek Meglic. Vsi so si bili enotni, da bi take in podobne dneve morali organizirati na vseh gorenjskih osnovnih šolah, kajti mlade je treba za izbiro poklica turističnega ali gostinskega delavca navdušiti dovolj zgodaj. Kot je omenil g. Pe- Dobro so pripravili mizo, ocenjuje kriško prireditev tudi slovenski minister za izobraževanje Peter Vencelj. - Foto: D. D. ter Vencelj, Slovenija predvideva, da bi v bližnji prihodnosti dobila tudi višjo in visoko gostinsko - hotelsko šolo. Ena od predvidenih višjih in visokošolskih centrov za turizem in gostinstvo bi lahko bil tudi Bled. • D. Dolenc Kranjska Gora, 10. junija - Turistično društvo Kranjska Gora in kulturno in športno društvo Alternative so letos prvič organizirali Vandoto-ve dneve v Kranjski Gori. Pripravili so vrsto lepih kulturnih in športnih prireditev, osrednja slovesnost pa je bila odtvoritev Vandotove sobe v Liznjekovi domačiji. Slavnostni govornik je bil član predsedstva republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl.- D. S. - Foto: Gorazd Šinik ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Oblast v vicah :)ve leti sta minili od krvavih dogodkov, ki so onečastili Trg nebe-kega miru v Pekingu in pretresli svetovno javnost. Bili so, čisto io naključju tudi povod za moj prvi komentar, objavljen na tem nestu. Dvojna obletnica torej in zadosten razlog za razlago seda-njih razmer na Kitajskem. 4. junija 1989 je bil na kraju nebeškega imena pravi pekel; na trgu samem in po ulicah okrog njega so pobili več kot dva ti-soč študentov in drugih za demokracijo zagretih demonstrantov. Malenkost, za kitajske razmere, bi rekel kak balkanski trdorokec. Pa vendar: v pričakovanju obletnice so kitajske oblasti storile vse, tla bi onemogočile kakršnokoli obujanje spominov na preminule :udi in še vedno žive ideale. Ko je prišel pričakovani dan, je bilo na trgu res tako. kot je v njegovem imenu: mirno. A glej: točno »polnoči so se odprla okna študentskih sob, skoznja so poletele steklenice in se glasno razbijale v nočni tišini. Hrupen in za ljudi t posluhom grob, sicer pa nadvse tankočuten protest - za Kitajce; za nas pa le, če vemo, da ime voditelja Deng Xiaopinga v kitajšči-:i zveni enako kot beseda "steklenička"! Mir, ki vlada na Kitajskem, je torej le navidezen in daleč od icbeškega. Če bi rekli, da so razmere v tej deželi peklenske, pa bi pretiravali. Zato recimo, da živijo Kitajci v vicah, v stanju pričakovanja sprememb, za katere upajo, da prinesejo kaj boljšega, čeravno tudi slabše ni izključeno. Ko smo analizirali svetovna dogajanja leta 1989, v katerem so eden za drugim zatonili realsocialistični režimi, smo ugotovili Kitno dejstvo, da se ti najbolj kljubovalno držijo tam, kjer so se razvili iz lastnega revolucionarnega naboja in moči. Zato so tako rekoč brez odpora padli tam, kamor so bili uvoženi, v vzhodnoevropskih državah. Več odpora so nudili v deželah tretjega sveta (v Angoli, Etiopiji...), vendar so se zamajali v trenutku, ko je zmanjkalo sovjetskih injekcij. Počasi in kljubovalno, a vendarle, se spreminjajo v SZ, Jugoslaviji, Albaniji. Trdno, vsaj navidez, se držita le še Kitajska in Kuba. Kambodža in Vietnam, režima, ki sta organsko povezana s kitajskim oz. sovjetskim, se slednjih krčevito oklepata in se gotovo ne bosta spremenila pred njima. - Poudariti želim dejstvo, da je Kitajska razvila svoj tip socializma iz lastnih moči; in če temu dodamo še njeno tradicionalno zaprtost in ločenost od ostalega sveta, potem lahko razumemo, zakaj je tako trd(n)o prestala pretres v usodnem letu 1989. Kitajska je še vedno svet zase, v katerem čas teče počasneje kot drugod in se tudi oblast ne menja kar čez noč. Konfucij piše na začetku XVI. knjige svojih Pogovorov o propadu države in navaja, kaj je o tem dejal mojster Kong: Če v deželi vlada red, daje pobude za kulturo in umetnost, pa tudi za kazenske pohode, nebeški sin. Če v deželi ni reda, izhajajo pobude za kulturo in umetnost, vojne in kazenske pohode od fevdnih knezov. Kadar izhajajo od fevdnih knezov, traja to redkokdaj dalj kot deset rodov, da jim opeša moč. Če izhajajo iz plemstva, traja redkokdaj dalj kot pet rodov, da izgube svojo moč. Kadar si fevdniki prilastijo oblast v državi, traja malokdaj dlje kot tri generacije, da jo spet izgube." - Kdo je potemtakem na oblasti zdaj? "Nebeškega sinu" zagotovo ni več, ne pri njih ne pri nas (Mao, Tito). "Fevdniki" pa je tudi (še) nimamo. Na oblasti so torej "fevdni knezi" in "plemstvo". Sicer pa imena oblastnikov in leta njihovega vladanja niso bistvena. Bistveno je skrito v besedah, ki jih je veliki mojster dodal že navedenim in ob katerih vas vabim, da jih razložite sami: "Če v deželi vlada red, vodstvo ni v rokah plemstva. Če v deželi vlada red, med ljudskimi množicami ni govoric." Izbran znak tržiške 500-letnice Tržič, junija - Posebna komisija, ki ji je predsednikoval g. Ko-bal od Mladinske knjige, je pregledala predloge za znak, ki bo ob praznovanju 500-letnice tržiških trških pravic kar tri leta obeleževal vsa tržiška dogajanja, od turizma do gospodarstva; znak naj bi nosil vsak izdelek, ki bo prišel iz tržiškega gospodarstva, ob koncu praznovanja 500-letnice pa naj bi ostal znak Tržiča. Komisija je prejela tri predloge in sicer od dveh domačinov, Enčija Krnaiča in Marije Šmid ter Klemena Rodmana. Zmagal je predlog znaka Klemena Rodmana: znak v modro zlati barvi simbolizira prehod čez Ljubelj in prehod iz obrtništva v industrijo. Predstavitev znaka bo v kratkem v vili Bistrica *had Tržičem. • D. D. Osamosvajanje Slovenije RADIATORJI JUGOTERM 48 0 ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORINJSKI (il.AS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar- kom na dogajanjih na Gorenjskem___ Predsednik Časopisnega sveta: Kan Bizjak____ Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Valjavec____ Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj____ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger, Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-?.lchir, Andrej Ž.alar, Štefan Žargi___ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada 1'revc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Šinik_ Tisk: Podjetje PELO — TČR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Moše Pijadeja I. telefon: 211-860. 21 1-835. telcfux: 213-163_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JI.A 16. telefon: 218-463. tclefax: 1064) 215-366 ______ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno, na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7,—13.30, ob sredah do 16.30 (Cesta JLA 16). _ Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 17.00 din. Naročnina: trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L, RS 7.'91). Beograjski primež popušča Na pogovorih Kučana, Peterleta in Drnovška v Beogradu je zvezna vlada prvič priznala, da je osamosvajanje Slovenije legitimno in da priznava tudi plebiscit, vendar bodo potrebni še dolgotrajni pogovori. Ljubljana, 7. junija - Vse kaže, da bo premier Ante Markovič jutri govoril poslancem slovenske skupščine in predstavil svoj pogled na razdružitev Jugoslavije, s tem pa pomenu 26. junija ne misli oporekati. Tako je predlagal med zadnjim srečanjem s Kučanom, Peterletom in Drnovškom, ki so v Beogradu prvič sedli za skupno mizo z Markovičem, generalom Kadijevičem in zveznim pravosodnim ministrom Kambovskim. Ta pogovor, ki mu bodo sledili še novi, tudi o vojaškem vprašanju, postopnem odhodu JLA iz Slovenije in nabornikih, je znak, da beograjski primež popušča, da pa bodo še poskusi, da bi Slovenijo še naprej zadrževali in trdno vezali na ostanek Jugoslavije. Da Slovenija odhaja, je bilo znano tudi na petkovem sestanku predsednikov republik in predsednikov predsedstev v Sarajevu, kjer je bilo o Sloveniji malo govora, več pa o dogovarjanju med Srbijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Slovenija pa, po burnem dnevu v skupščinL ko je novi finančni minister Sešok povedal, da smo za samostojno življenje slabo pripravljeni, prehaja po besedah predsednika vlade Lojzeta Peterleta v drugo fazo osamosvajanja. Konec tedna se je sestal projektni svet Iz radovljiškega parlamenta Kaj je narobe s sedanjim načelnikom? Radovljica, 7. junija - Delegati občinske skupščine so na zadnjem zasedanju zavrnili predlog, da bi mag. Mihaela Tolarja iz Hlebe pri Radovljici imenovali za načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Ker je predtem predlog zavrnila že tržiška občinska skupščina, je Marko Bezjak (socialistična stranka) dejal, da imenovanje, za katero morajo dati soglasje vse skupščine gorenjskih občin, ni uspelo, da bi bilo postopek treba ponoviti in da se postavlja vprašanje, ali je o predlogu sploh smiselno glasovati ali ne. Vladimir Silič je v imenu stranke demokratične prenove vprašal, zakaj se izvršni svet ni opredelil do sedanjega načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko in kaj je pravzaprav z njim narobe. Jože Resman, predsednik izvršnega sveta, je pojasnil, da postopek vodi kranjski izvršni svet in da se radovljiški izvršni svet o sedanjem načelniku Zdenku Renku ni izrekel ne pozitivno in ne negativno, ker pač za njegovo imenovanje formalno ni dobil predloga. Izvršni svet je prejel le predlog za imenovanje Mihaela Tolarja, na predlog pa tudi ni imel pripomb in gaje dal v skupščinsko obravnavo. Delegati vseh treh zborov so že po nekaj dodatnih informacijah "začutili", da ima postopek tudi svoje "ozadje", in so predlog, ne da bi izrekli eno kritiko ali pripombo na rovaš kandidata Mihaela Tolarja, zavrnili. • C. Z. Hierarhija med spoloma Kranj, 12. junija - Ob izidu knjige Družbena konstrukcija hierarhije med spoloma doktorice socialoških ved Mace Jogan bo jutri ob 18. uri v sejni dvorani 16 Skupščine občine Kranj pogovor o problematiki odnosov med spoloma. Pogovor bo vodila sociologinja dr. Ana Barbič. Povabljene so tudi predstavnice različnih grupacij, ki se ukvarjajo z vprašanji položaja žensk v družbi. Jožica Puhar, ministrica za delo Republike Slovenije, Sonja Lokar, podpredsednica SDP, Metka Mencin, predesnica komisije za žensko politiko Skupščine RS, Marija Cigale in Eva Bahovec iz strokovne skupine žensk za politiko pri LDS, se bodo pogovarjale o aktualnih problemih zaposlenosti, družine, splavu, položaju žensk v novi ustavi. • D. Ž. DAN KRIVDE, ODPUŠČANJA IN SPRAVE Je kaj v tebi po božji podobi, človek, poglej! V trajen spomin na največjo tragedijo v vsej narodovi zgodovini, ki se je zgodila v junijskih dneh 1945. leta, in v odločenosti za spravo, ki smo jo 15. junija lani izpovedali z Deklaracijo o narodni spravi, združeni ob Lipi sprave, v prepričanju, da je to tudi volta večine slovenskega naroda, RAZGLAŠAMO 15. JUNIJ ZA DAN KRIVDE, ODPUŠČANJA IN SPRAVE. Naj bo to tudi dan spomina na vse vojne žrtve in žrtve boljševističnega nasilja na naših tleh, da bi se po kritičnem pogledu vase, med seboj spravljeni, vedrejših lic zazrli v prihodnost. Slovesnost bo v soboto, 15. junija, na ljubljanskih Žalah. Ob 17. uri bo v cerkvi Sv. Križa sveta maša, ki jo bo vodil slovenski metropolit in nadškof dr. Alojzij Šuštar, ob 18. uri pa bo na svetem kraju ob Lipi odkrita in blagoslovljena Odrešenikova skulptura, kot simbol trpljenja, odpuščanja in upanja. Nato bo beseda o pomenu dneva in kulturni spored s pevskim zborom dr. Janez Bleiweis iz Kranja. Združeni ob Lipi sprave: Stanislav K lep Franc Šetar Stane Vezjak Zdenko Zavadlav Nova ustava ie julija Pretekli teden se je sestala na zaprti seji komisija za ustavna vprašanja in obravnavala ustavni zakon o neodvisnosti in akt o neodvisnosti. Za zdaj še ni jasno, ali bo to eden ali pa bosta dva dokumenta. Ob tem bo sprejeta tudi preambula, v kateri bo zapisano, zakaj se Slovenija odloča za samostojnost. Stališča okrog tega so različna. Del članov ustavne komisije meni, da je treba takoj pretrgati vse vezi s federacijo, drugi del pa meni, da ne, saj kaže federacija sedaj več razumevanja za slovensko osamosvojitev. Razprava o osnutku ustave pa je končana, strokovna skupina pod vodstvom dr. Lojzeta Udeta meni, da bi jo bilo mogoče sprejeti do sredine julija. Delovno besedilo predloga je pripravljeno, o šestih spornih področjih pa bi se lahko tudi sorazmerno kmalu dogovorili. Liberalnodemokratska stranka predlaga, da bi ustavni zakon o osamosvojitvi sprejeli skupaj z ustavo. Danes se ho ponovno sestala ustavna komisija. za osamosvajanje, ocenjenih je bilo vseh 14 programov, o naslednjih korakih pa bo vlada ta teden poročala skupščini, obenem pa bodo zvezni vladi poslana konkretna izhodišča za pogovore. Upajmo torej, da bomo jutri lahko o tem v slovenski skupščini slišali kaj več. O teh stvareh so se konec tedna pog«" varjali na zaprti seji vodstva Demosa, seveda pa razni medsebojni očitki, tudi na račun predsednika vlade Peterleta, v domači in tuji javnosti niso ostali btei odmeva. • J. Košnjek Izjava kranjskih učiteljev Predstavniki sindikata osnovnih šol kranjske občine so 29. maja podprli zahteve, ki so jih delavci, zaposleni v šolstvu, izrazili na stavki 27. maja. Čeprav se stavke niso udeležili, želijo opozoriti na vse slabši finančni položaj osnovnih šol v kranjski občini. Kljub sprejetemu finančnemu načrtu za leto 1991, ki namenja osnovnim šolam 11 odstotkov več denarja za materialne stroške in 13 odstotkov za plače, bodo namreč šole od maja naprej prejemale za 20 odstotkov znižano mesečno dotacijo. Zmanjšanje dotacije je bilo sprejeto administrativno, brez rebalansa ali drugega sklepa skupščine. Drastično znižanje dotacij bo za 10 odstotkov ali več znižalo tudi sredstva za osebne dohodke zaposlenih, kar bo po povzročilo še hujše razvrednotenje dela učiteljev, ki so glede na izobrazbo med slabše plačanimi delavci v naši republiki. Ob vseh predvidenih ukrepih v šolstvu pa za druge porabnike proračunskih sredstev ni predvideno nikakršno zmanjšanje. Gre torej za dvojna merila. Kranjski šolniki zato zahtevajo od izvršnega sveta, da takoj prouči materialni položaj osnovnih šol in zagotovi nadomestilo materialnih stroškov ter omogoči izplačilo osebnih dohodkov delavcev v šolstvu v razmerju, ki jih zagotavlja drugim delavcem v javnih službah. Zahtevajo, da se v finančnem planu realno zagotovijo sredstva za izplačilo regresa za letni dopust, saj do sedaj znašajo po planu le 3120 dinarjev na zaposlenega. Ker se zahteve brez uspeha ponavljajo že več let, se bodo z novim šolskim letom pridružili stavkajočim v okviru republiškega sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Odgovor občinskega sekretariata Na izjavo, ki sojo kranjski šolniki poslali občinskemu izvršnemu svetu, sta odgovorila sekretariat za družbene dejavnosti 1,1 sekretariat za finance. Pravita, da je neresenična izjava, da je Sf" kretariat za družbene dejavnosti obvestil šole, da bodo od maj3 naprej prejemale za 20 odstotkov znižano dotacijo. Res je, daje sekretariat 14. maja obvestil vse uporabnike proračuna, ne sam0 šole, da "smo spričo pomanjkanja prihodkov proračuna začasn0 prisiljeni zmanjšati obseg mesečne dotacije. Republiški sekretariat za finance nam je za obdobje januar-maj 1991 priznal 40 odstotkov sedanjega obsega proračuna oziroma dopolnilnih repu' bliskih sredstev. Zato tudi mi proračunskim porabnikom zagota' vljamo sredstva maksimalno v tej višini; do vključno z majem vam bomo nakazali 40 odstotkov letne dotacije oziroma do na' daljnjega 8 odstotkov na mesec." To pomeni, pojasnjujeta sekre-tariata, da bodo do nadaljnjega vsi porabniki prejemali mesečne dotacije v višini 8 odstotkov in ne 8,3 odstotka letne vrednost'-Torej gre za začasno mesečno znižanje le v višini 0,3 odstotka let' ne dotacije (oziroma 3,62 odstotka znižana mesečna dotacija)- Sredstva proračuna se delijo med letom praviloma enak0' merno. Sprememba je predvidena v 5. in 9. členu odloka o prorj5' čunu občine Kranj za leto 1991. Višina dotacij torej ni bila op1"3' vijena administrativno. O tem je sklepal izvršni svet, skupščin pa bo obveščena v pisni obliki. Osebni dohodki v občinski upravi in strokovnih službah s od L januarja letos izplačujejo v skladu z novo zakonodajo R publike Slovenije. Sredstva za letos so bila na višini zadnjega <-e trtletja 1990 oziroma na nekaterih dejavnostih celo znižana, me drugim tudi pri funkcionarjih. v Sredstva za izplačilo regresa za letni dopust so upoštevana dvanajstinah letne dotacije in nikjer ni določeno, da mora pror3 čun zagotoviti vsa sredstva za regres že v prvem četrtletju, za ^° nec pojasnjujeta sekretarja Jože Javornik in Marjan Kne. Torek, 11. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN wmm^mGLAS STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Prvi kongres Socialdemokratske unije Slovenije Za gospodarsko trdno in socialno pravično Slovenijo pod programskim geslom: Socialdemokracija - mirna moč sprememb, je bil na prvem kongresu SDU sprejet program in statut decembra preteklega leta ustanovljene stranke levice. Številni gostje, ki so kongres pozdravi v imenu sorodnih strank iz Slovenije, Jugoslavije in tujine, potrjujejo odprtost te stranke, kar je tudi eno Pomembnejših programskih načel za urejevanje slovenske družbe. Ljubljana, 8. junija - V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je danes ves dan zasedal prvi kongres Socialdemokratske ""»je Slovenije, ene izmed že petih slovenskih strank socialdemokratske usmeritve in ene izmed osmih strank, ki se na političnem °dru Slovenije razvrščajo na levico. Največja pozornost je podarjena gospodarskemu položaju in razvoju, kar tudi zaradi članstva znanih gospodarstvenikov v SDU, ni presenetljivo. Na kongresu so sprejeli tri resolucije: Za gospodarski preporod Slovenije, Za kvaliteto življenja in Za socialdemokracijo. Med gosti, ki so na začetku kongresa pozdravili navzoče, so največ pozornosti vzbudili dr. Peter Glotz, podpredsednik Socialdemokratske partije Nemčije (SPD) in eden najvidnejših evropskih teoretikov socialdemokracije, dr. Ivan Đurić za Narodno liberal-n: forum Srbije ter dr. Marko Selan predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije. Medtem ko je prvi uvrstil SDU kot člen evropske levice, smo od drugega slišali zanimivi beograjski pogled na aktualne dogodke. Dr. Selan pa je zatrdil, da se bo uveljavila tista stranka, ki bo uspela preseči boljševizem in kardeljanstvo, delati z ljudmi in ne za ljudi ter se zavzemala za Slovenijo v Evropi regij. Mnogi pozdravni nagovori so izveneli sicer bolj kot Promocija lastne stranke, skupno pa je bilo prepričanje, da taksno število strank z zelo sorodnimi usmeritvami, v tem položaju ne drobi sil, pač pa afirmira socialdemokratsko misel, ki v Evro-Pi prevladuje. Poročilo o šestmesečnem delu je podal predsednik glavnega °dbora SDU dr. Rado Bohinc. V razmerah, ko vladajoča koalicija fnanipulira z velikimi zgodovinskimi temami, dodobra ideološko 'n nacionalno obarvanimi in je vse manj prostora za prave človeške in splošno družbene vrednote, se SDU poskuša uveljaviti z kulturnim dialogom, razumom in stroko. Razvila je tri forume: ?a gospodarstvo, za kulturo ter za razvoj socialdemokratske misli in v glavnem odboru ter petih komisijah začela živahno politično ?elo. Unija se aktivno vključuje v koordinacijo levo sredinskih 'zvenparlamentarnih strank, opravila pa je uradne pogovore z SDP, SSS in LDS. V Sloveniji deluje že deset območnih organi-fcacij, med njimi tudi v Kranju. Stranka je bila ustanovljena v prepričanju, da vladajoča koalicija ni naklonjena in sposobna urediti gospodarstva po modelu sodobne tržne ekonomije in hkrati zagotoviti socialno pravično družbo. V govoru dosedanjega in novega predsednika stranke dr. Rastka Močnika nismo slišali konkretnih programskih usmeritev - te so bile razvidne iz Programa SDU natisnjenega v lični brošuri - pač pa je v svojem razmišljanju z naslovom "Vloga levice v sedanjih zgodovinskih spremembah" govoril o treh področjih sodobne družbe: gospodarstvu, demokratični državi in civilni družbi, njih vzajemnem delovanju in soodvisnosti. Leva politična misel mora z razumevanjem teh razmerij in njih avtonomije spoznati integrativno naravo socialne politike, saj vsebuje prvine državnega uravnavanja, gospodarskega spodbujanja in civilnodružbenega novatorstva. Leva stranka nastaja v civilni družbi, deluje v državi in učinkuje v ekonomiji. V razmerah, ko ob formalni demokraciji, razpadu svobodne javnosti in gospodarskem zlomu, grozi novi totalitarizem, je prišel čas novega zgodovinskega levega loka, v katerem lahko SDU, kot stranka strpnosti, razuma in strokovnosti, veliko prispeva. Nujno je potrebno preprečiti nesporazum (zablodo), kakršen je v procesu osamosvajanja nacionalna država, ki poleg notranjega ideološkega ustrahovanja vodi v izolacijo in nacionalne spopade. V razpravi smo največ slišali o potrebnosti privatizacije, kot osnovnega vzvoda za revitalizacijo in gradnjo nove gospodarske strukture. SDU ima za proces lastninjenja izdelane predloge in zelo jasna stališča. Ob poraznih ugotovitvah o neustreznosti sedanje stečajne zakonodaje (po stečajih ne ostane nič!), da o sedemkrat predragi državi in bojazni, da od gospodarstva ob njihovem prihodu na oblast ne bo nič ostalo, je bilo predlagano oblikovanje močnega gospodarskega lobija, ki naj to vsaj deloma prepreči. Bolj konstruktivni so bili predlogi o ustanovitvi nad-strankarskega kmetijsko-gospodarskega foruma, predlagal ga je Ivo Kukovec, ter poziv podpredsednika zvezne vlade Živka Preglja (ki je član SDU) za demokratičen, argumentiran, nekonflik-ten, strokovno pripravljen in utemeljen pogovor z Jugoslavijo o uresničitvi legitimne plebiscitne odločitve. Na kongresu so izvolili poleg predsednika tudi novi glavni odbor, ki mu bo tudi v prihodnje predsedoval dr. Rado Bohinc, z Gorenjskega pa je član tudi Jakob Piskernik. • Š. Žargi Socialistična stranka Slovenije Kritika osnutka obrtnega zakona Ljubljana, 5. junija - Predsedstvo republiškega odbora Solistične stranke Slovenije je skupaj s predstavniki Zveze obrtnih združenj Slovenije, nekaterih zadrug in obrtnikov obravnavalo osnutek novega obrtnega zakona. Ta zakon je nedvomno Potreben, vendar je nelogično in nesprejemljivo, da se obravnava °snutka tega zakona pojavlja v skupščini mimogrede in pravzaprav ha pamet. Sedanji zakon ni tako slab, da bi morali z novim hiteti in prehitevati sprejem ustave, zakona o denacionalizaciji in Privatizaciji. Takoj pa bi morali razveljaviti zvezni zakon o podjetjih, ki je cokla razvoju obrti. Brez postavitve sistemskih temeljev pa je parcialno urejanje obrti korak nazaj v njenem prizadevanju za njen prispevek k gospodarskemu razvoju samostojne s'ovenije. Osnutek zakona sploh ne govori o gostinstvu, turizmu, Prometu in trgovini. Povezanost obrtnikov, institucionalizacija ^užinske obrti, hranilno-kreditna služba, popoldanska obrt, po-ložaj delavca v obrtni dejavnosti, logika fizične in pravne osebe 0rjrtnika, izobraževanje, predvsem pa vloga države pri zaščiti °brti, so pomembne pripombe k nastajanju tega zakona. Skupna Ugotovitev seje vodstva Socialistične stranke Slovenije je bila, da čas za razpravo ni primeren in da je treba pred tem razrešiti temeljna sistemska vprašanja. Socialisti bodo v skupščini zagovarjali odložitev obravnave, obrtniki pa so na seji tudi kritizirali ne-načelnost predlagateljev ter nekritično podporo tiste obrtniške franke, ki je v parlamentu, pravi sporočilo Socialistične stranke Slovenije. LJberalnodemokratska stranka Zdravstvo in pokojnine Ljubljana, 11. junija - Včeraj je bila v Ljubljani seja izvršnega odbora Liberalno demokratske stranke Slovenije, na kateri so Uravnavali poročilo o seminarjih Friedrich Naumann Stiftung, Sovorili o fondaciji Liberalnodemokratske stranke ter obravnavi stališča stranke do zdravstvene in pokojninske zakonodaje. Organizacija Zveze borcev Odpora Svetovnemu slovenskemu kongresu Ljubljana, 5. junija - Izvršni odbor Zveze združenj borcev •"»odnoosvobodilne vojne Slovenije podpira temelje zamisli za ^stanek in organizacijo Svetovnega slovenskega kongresa. V semnjem kritičnem obdobju osamosvajanja Republike Slovenije "njenih prizadevanjih, da bi jo tudi mednarodno priznali, je anko Svetovni slovenski kongres vsestransko koristen. Borci Poudarjajo, da bi morala biti organizacija Svetovnega slovenskega kongresa nestrankarska, nevladna, pluralistična akcija, ki bo Povezala vse Slovence in ljudi slovenskega rodu po vsem svetu. Si '°venska demokratična zveza Grožnja izstopa iz vlade ^r. Ljubljana, 7. junija - V Izjavi te stranke je zapisano, da je s ^ stalno opozarjala, da je zahtevni in kompleksni proces go-P°darske osamosvojitve treba natančno in dobro pripraviti. Na Srjs^ mnoga in neprestana opozorila sta predsednik Peterle in go-Vgdarski del vlade v prejšnji sestavi zagotavljala, da vse pripra-nj na tem področju dobro potekajo. Zato je bilo naše presenečene ob nastopu finančnega ministra Šešoka toliko večje. SDZ ne ta .re niti za korak odstopiti od plebiscitarno zapovedanega načr-In roaka osamosvajanja. SDZ terja takojšnjo in temeljito ko- rekturo politike gospodarskega osamosvajanja in vestno koordinacijo teh procesov s strani predsednika vlade. Sicer bo Slovenska demokratična zveza po 26. juniju prisiljena razmisliti o svojem nadaljnjem sodelovanju v tako vodeni vladi. Stranka demokratične prenove Predlog: vlada strokovnjakov Ljubljana, 7. junija - Politična direkcija Stranke demokratične prenove ugotavlja, da je po Šešokovem govoru jasno, da je ta vlada še slabša kot smo mislili. Projekt osamosvajanja je skupen projekt vseh parlamentarnih strank, izvaja pa ga samo Demos, na vprašanja, kako je s pripravami, pa smo bili obtoževani nezaupanja, pripravljenosti na sodelovanje pa ni bilo. Vlada, ki je neodgovorno zapraviala določen polletni rok, ni vredna zauapa-nja, da bi delikatni proces osamosvajanja vodila naprej. Zato naj nad osamosvajanjem bedi skupina, sestavljena iz vseh parlamentarnih strank. Ustava anaj bo sprejeta čim prej, takoj zatem naj se razpišejo volitve, do njih pa naj namesto te vlade dela ekspertna vlada. Zar razmere v Sloveniji je odgovorna vlada v celoti, ne le posamezni ministri. Odgovorna je Demosova večina, ki je preprečevala, da bi vlada odgovarjala parlamentu. Prenovitelji sodijo, da se vprašanje nezupnice vladi ne splača postavljati, ker bo sama ugotovila, da je neuspešna. Zamenja naj do, do volitev, vlada strokovnjakov. • Zbral J. Košnjek Stranka demokratične prenove predlaga Vlado naj sestavljajo strokovnjaki Ljubljana, 7. junija - V krizi zaupanja v slovensko vlado, ki jo je povzročil govor finančnega ministra v slovenskem parlamentu o možnostih efektivne osamosvojitve Slovenije v ple-biscitarnem roku, to je do 26. junija, se je direkcija Stranke demokratične prenove sinoči odločila, da predlaga sestavo nove slovenske vlade, ki naj bi jo sestavljali strokovnjaki. V izjavi, ki so jo obrazložili na današnji tiskovni konferenci, so poudarili, da je ministrov govor pokazal, da je vlada napravila za dejansko osamosvojitev znatno manj, kot bi pričakovali največji pesimisti. Ta izjava tudi potrjuje utemeljenost kritik SDP, ki jih je vlada vseskozi arogantno zavračala, ponudbe za sodelovanje in predloge za boljše "rešitve pa samovšečno ignorirala. Za tako prelomne trenutke, kot se bližajo za slovensko državo, je neznosno stanje, v katerem so posamezni ministri bolj odgovorni strankam, iz katerih prihajajo, kot vladi in skupščini, veliko odgovornost pa zadeva tudi koalicijo Demos, ki je dopustila, da vlada dela (po tajnih projektih priprav na osamosvojitev) mimo parlamenta. SDP predlaga takojšnjo ustanovitev nadstrankarskega telesa, ki naj prevzame usmerjanje priprav na osamosvojitev, določitev čim krajšega roka za sprejem nove slovenske ustave ter takoj nato nove volitve. V času do volitev in oblikovanja nove vlade, naj se imenuje vlada ekspertov. Vprašanja nezaupnice vladi ne bodo postavljali, saj mora sama ugotoviti, da je neuspešna in neoperativna. • Š. Ž. Poudarki iz govora Bogdana Osolnika na Ljubelju Enako usodni časi kot pred 50 leti Dogajanja v Sloveniji med drugo svetovno vojno ni mogoče razumeti in pravično oceniti, če ne upoštevamo, da je v tistem času glavna nevarnost za evropske narode in vso svetovno civilizacijo predstavljal fašizem oziroma nacizem, ki je bil začetnik 2. svetovne vojne. V njej je izgubilo življenje nad 50 milijonov ljudi. Hitlerjev sodelavec Himmler je od članov nacistične stranke zahteval, da izvršujejo njene ukaze brez pomislekov in je to utemeljeval z naukom, da človek nima vesti, da so si jo izmislili Židje. Med prvimi zaporniki med nemškimi političnimi taboriščniki so bili po prihodu Hitlerja na oblast tudi nemški katoliški duhovniki. Kako je torej mogoče opravičevati odločitev tistih slovenskih političnih in cerkvenih veljakov, nasprotnikov OF, ki so se sklicujoč na boga in domovino, tako tesno oklenili fašističnega in nacističnega okupatorja, da so vztrajali na njihovi strani vse do konca vojne, ter da so mnogo ljudi, ki so jim zaupali, zapeljali v izdajalsko vlogo Hitlerjevih SS-enot. Zdaj poskušajo nekateri njihovi somišljeniki opravičevati to početje, s tem, da obravnavajo narodnoosvobodilno gibanje kot plod boljševizma ter borce proti fašizmu obtožujejo zločinov nad slovenskim narodom. "Hoteli bi izbrisati vse, kar spominja na NOB na naših tleh in celo tistim, ki so za svobodo darovali svoja življenja, očitajo, da so padli za napačno stvar. Tisti, ki danes pri nas enačijo protifašistični, narodnoosvobodilni boj z državljansko vojno ter opravičujejo sodelovanje v fašističnih in nacističnih oboroženih enotah, se izogibajo resnice o zločinski naravi fašizma. Vendar, ali je mogoče zanikati dejstvo, da je bil nacizem nečloveški, rasistični in militaristični sistem, ki je poteptalvse mednarodnopravne in etične norme? Razmere, v katerih živimo danes, so za slovenski narod enako usodne, kot tiste pred 50 leti. Zato bi se morali vsi odgovorni politiki in kulturni dejavniki izogibati poglabljanja delitev pa tudi poskusom ustvarjanja novega političnega enoumja na negativnih nabojih sovraštva in nestrpnosti. Ljubelj, 8. junija - Na tradicionalnem srečanju internirancev in zapornikov pri spomeniku ob nekdanji podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju, kjer so bili v letih 1943-45 internirani skoraj vsi evropski narodi, Francozi, Luk-semburžani, Rusi, Poljaki, Cehi, Norvežani in Jugoslovani, se je y soboto zbrala velika množica nekdanjih internirancev, zapornikov, borcev in aktivistov iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva. Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik, ki je poudaril, da je slovenski narod dal pomemben prispevek k skupnemu boju proti nacizmu in fašizmu v svetu, ter dokazal svojo pravico, da zavzame enakopravno mesto med suverenimi narodi demokratične Evrope. Skozi italijanska, nemška in madžarska taborišča je šlo 56.755 Slovencev, od katerih jih je 18.596 umrlo. Veliko žrtev je bilo prav zaradi notranje razdeljenostih naših ljudi in ne smemo dovoliti, da bi se to še kdaj ponovilo. - Kulturni program je prispevala skupina Pobratenje iz Tržiča. - Foto: D. Dolenc SREDNJA TEKSTILNA, OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ p. o. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstilne, obutvene in gumarske šole Kranj razpisuje za šolsko leto 1991/92 dela in naloge za nedoločen čas POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU - 4 učitelji Nastop dela 1.9. 1991. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh. btother STREICHER brother B 530 OWERLOCK neto ATS 4.990. NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK,JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd. CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Novinarski večer v Ljubnem V prave roke Kranj, 10. junija - Zdaj gre pa že kar zares. Prireditev, na kateri bomo v soboto skupaj z Radiom Triglav Jesenice v dvorani Partizana v Ljubnem podelili priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti za delo in uspehe, je tako rekoč do najmanjše podrobnosti že dorečena. Vstopnice so že v prodaji v trgovinah v krajevni skupnosti. Ansambel Karavanke se še posebej pripravlja, da bo v prvem delu na Novinarskem večeru od časa do časa popestril novinarsko prelistavanje časopisa v živo oziroma pogovore, v drugem delu pa bo seveda imel "glavno besedo" na veselem rajanju z gasilci. V današnjem Gorenjskem glasu smo skušali sicer zgoščeno (vsega pa seveda tudi nismo hoteli povedati) predstaviti krajevno skupnost. Že nepopoln oris potrjuje, da gre tokrat naše priznanje, ki ga podeljujemo pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj, v prave roke. Današnjo številko Gorenjskega glasa smo poslali tudi v vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti. Spomnimo pa naj vas tudi na posebna vabila in naročilnico. Če se boste "vključili" med naročnike Gorenjskega glasa, boste imeli prost vstop na prireditev in na veselico po podelitvi priznanja, pa še lepa nagrada vas čaka. Sicer pa, ko smo že pri nagradah. Že zares lepo število jih je. Vse bomo izžrebali na prireditvi, podelili pa potem na veselici. Prispevali so jih že: Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska banka -Gorenjska banka, Gorenjski sejem, Kovintehna Fužinar Jesenice, Radio Triglav Jesenice, Gorenjski tisk Kranj, Aero Zmajar Lakovič, Kovinske galanterije Janez Grašič, Valentin Pogačnik in Ivan Pogačar, Gostišče Posavec Jože Frelih, Avtoprevozništvi Zdravko Knific in Rade Stoilov, Dimnikarstvo Dovrtel Posavec, Trgovini SAFI Mira Sluga in LIFE Zdeno Kranjc, Avtoservis Mitja Mladenovič, Janez Sotelšek Ljubno, Servis kmetijske mehanizacije in osebnih avtomobilov Jože Langus, Iskra Otoče, Kemična tovarna Podnart... Krajani Ljubnega! Dobimo se torej v soboto ob 19. uri. In ne pozabite, začeli bomo točno. • A. Žalar Ansambel (sekstet) Karavanke - ni bojazni, da bi bilo dolgčas... Gasilsko društvo Ljubno Dve leti do devetdeset Gasilsko društvo Ljubno je bilo ustanovljeno 29. junija 1903. na pobudo Jožefa Ambrožiča, ki je bil imenovan takrat tudi za načelnika društva. Naloge društva so bile težke. Skromna, iz lastnih sredstev leta 1904 kupljena oprema, je bila v začetku shranjena pri Karunu. Ne samo požarna varnost, ki sojo morali nuditi svojemu kraju, tudi gasilski dom je bilo treba zgraditi. Tako so prizadevni ustanovitelji začeli zbirati denar in material za gradnjo doma in ga zgradili že do leta 1906. Za tiste čase je bil zelo prostoren in imeniten. Ohranjen je še danes. V prvih petindvajsetih letih je društvo nabavilo tudi najpotrebnejšo opremo in ročno brizgalno Rosenbauer. Vodstvo društva pa je že tedaj videlo napredek v izobraževanju. Zato so 1933. leta namenili denar, da je Ivan Langus opravil šofersko šolo v Ljubljani. Tako so imeli šoferja, avtomobila pa še ne. Med vojno je bilo delovanje društva otežkočeno, večina gasilcev pa je sodelovala v NOB. Po osvoboditvi pa je bil za predsednika ponovno izvoljen Jožef Ambrožič. V vasi Otoče, ki so tedaj spadale pod krajevni odbor Srednja Dobrava, je delovalo Gasilsko društvo Otoče, ki pa se je potem februarja 1961 priključilo gasilskemu društvu Ljubno. Kadrovsko okrepljeno gasilsko društvo Ljubno je potem skrbelo za napredek. Staro ročno brizgalno sta zmenjali dve motorki. Pa je potem kmalu stekla akcija za nakup nove avtomatične motorke Rosenbauer, ki še danes velja za najboljšo črpalko v gasilstvu. Ob 70-!etnici je potem društvo dobilo nov orodni avtomobil, pionirjem pa so kupili novo motorno črpal-klo Tomos. Lani in letos pa so članstvo v društvu, ki bo čez dve leti praznovalo 90-letnico, zelo pomladili. Zdaj pa gasilci gradijo tudi nov dom. • A. Ž. Gasilsko društvo Ljubno ob ustanovitvi: z leve (ležita) Josip Hanžič - Bogek, Janez Krivic - Belečan; (prva vrsta) Ivan Vidic -Stotnek, Josip Pičman - iz rodbine Lenartove, Anica Pičman -botra brizgalne, Gašper Vilman - župnik, načelnik Jožef Ambrožič - Medvešček, namestnik načelnika Janez Skorčič - Kos, tajnik Ivan Markovič - Kramar; (druga vrsta) Janez Prestrl - Ahc, Janez Jerala, Jože Praprotnik - Kajžnek, Janez Langus - Vah, Ignac Kokalj - Matevžek, Jože Ambrožič - Jakov, Franc Petrač -Suštarček pri Senčarju; (tretja vrsta) Janez Praprotnik - Andrej-ček, Alojz Fajfar - Bitenc, Valentin Vidic - Tabrovc, Franc Pre-sterel - Fajan, Josip Pogačnik - Senčar, Anton Krivic - Sitar. Priznanje krajevni skupnosti Ljubno Vodstvo KS samo vsega ne bi zmoglo Rudi Dovrtel: Kadarkoli se ozrem nazaj, na tri leta in pol, ki sem jih dal kraju, vedno znova ugotavljam, da so bili vsi napori in odrekanja bogato poplačani... Z Rudijem Dovrtelom, prejšnjim predsednikom krajevne skupnosti Ljubno in sedanjim poslancem v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine sva se med njegovim mandatom večkrat srečevala, saj dogajanj v tej krajevni skupnosti v radovljiški občini res ni bilo malo. Ena prvih akcij takratnega vodstva je bila izgradnja novih pokritih avtobusnih postajališč na Posavcu. Že nekaj časa so bila ta postajališča v programu. Tisto leto, na začetku mandata pa so jim priskočili na pomoč delavci Iskre Otoče. Akcija je stekla; eden od krajanov je sprojektiral objekte, drugi prevzel izvedbo del in v dobrih dveh mesecih sta bili postajališči gotovi. "Vzporedno z gradnjo postajališč smo takrat razmišljali o asfaltiranju cest na območju zazidalnega načrta Posavec in manjšega odseka v Ljubnem. Približno polovico denarja nam je bila pripravljena dati takratna Cestno komunalna skupnost. Drugo polovico pa smo zbrali. 46 gospodinjstev je prispevalo takrat po 1800 DEM in sodelovalo z delom. To je bila velika akcija, s precej zapleti in nenazadnje težavna tudi zato, ker je bilo denar treba zbrati v treh obrokih. Vendar smo jo z dobro voljo v dobrih treh mesecih končali in bili bogatejši za 3600 kvadratnih metrov asfalta, zgradili pa smo tudi 20 jaškov za odvodnjavanje in dobrih tisoč metrov robnikov. Najbolj dragocena pa je bila izkušnja za delo za naprej." In res se je takrat v krajevni skupnosti Ljubno začela tudi največja občinska investicija in sicer gradnja 101 meter dolgega mostu čez Savo s 300 metri nove priključne ceste. Novi most naj bi končno nadomestil starega, lesenega, o čemer so se v občini pogovarjali že od 1979. leta. Rudi Dovrtel pravi, da gre zahvala predvsem Stanislavu Žibertu, krajanu KS Ljubno in takratnemu strokovnemu delavcu Cestno komunalne skupnosti v občini, da je tokrat do gradnje mostu prišlo, saj je bil ves čas mentor te gradnje. Most je bil končan in odprt 1. maja 1988. leta. "Za vodstvo krajevne skupnosti in krajane pa je bila ta novogradnja huda preizkušnja, saj tako velikega posega v prostor do takrat nismo bili vajeni. Kar precej naporov in dobre volje je bilo treba, da smo izvajalcu investicije zagotovili nemoteno delo do zaključka gradnje. Pa nam je takrat potem uspelo obnoviti tudi nekaj sto metrov javne razsvetljave z devetimi svetili in položiti nekaj sto kvadratnih metrov asfalta. Graditelj je namreč takrat uporabljal za dovoze odsek ceste Mišače-Otoče. Ker pa je po končanih delih moral to cesto obnoviti, smo se sporazumeli s sosednjo KS Dobrava in z Iskro Otoče, da bi cesto asfaltirali, investicijo pa stroškovno prepolovili. Tako smo dobili 1200 metrov asfaltirane ceste. Ob izgradnji novega mostu pa smo prevzeli podiranje starega. Lotili so se ga gasilci, izkupiček pa so vložili v izgradnjo novega gasilskega doma v Ljubnem..." Po letu 1985 je bilo končano razširjanje telefonske centrale v Podnartu in do krajevne skupnosti Ljubno je bil položen nov primarni telefonski vod. Vključenih je bilo 190 novih telefonskih naročnikov. To je bila skupna akcija s KS Podnart in Podbrezje. Ker pa v takratni akciji niso pokrili vseh potreb po telefonih, so se akcije 1987. leta lotili še enkrat in se s PTT podjetjem dogovorili za razširitev centrale še za 200 priključkov in za razširitev raz-vodnega omrežja. Vsak krajan je prispeval po 2500 DEM in delo, ob koncu akcije pa še prispevek za stroške razvoda in vključitev. Po slabih dveh letih je bilo tako vključenih še 65 novih telefonov. "Odkar smo imeli po letu 1984 na Posavcu varstveno družino, smo vedno bolj pogrešali tudi organizirano varstvo v varstveni ustanovi. Spet nam je iz zagate pomagala Iskra, ki je odstopila prostore v bloku na Posavcu in jih za varstvo malčkov tudi preuredila, Skupnost otroškega varstva je zagotovila denar za opremo in delo, krajevna skupnost pa denar in delo za ureditev igrišč ob bloku. Tako smo decembra 1987 dobili vrtec. Pa tudi osnovna preskrba nas je že lep čas pestila. Trgovini na Posavcu in v Ljubnem sta postali pretesni, ljubenska pa je bila tudi sanitarno oporečna. Zato je bilo nujno treba najprej rešiti lokacijo v Ljubnem. Na obstoječi ni bila mogoča potrebna razširitev, zato je bilo treba pridobiti novo zemljišče. Dela sva se Gorenjske jaslice Upam, da bo Pogled v zgodovino Ljubnega, kot je v naslovu pred dnevi zapisal in potem na nekaj tipkanih straneh tudi opisal domačin France Cvenkel ob prvi priložnosti objavljen v celoti v Gorenjskem glasu. Čeprav zgoščen, zanimiv oris to vsekakor zasluži. Sicer pa sva se s Francetom Cvenklom pred dnevi kar pozno v noč pogovarjala o Ljubnu in današnji krajevni skupnosti. Pa tudi o Francetu, domačinu, ki je zdaj v pokoju, sicer pa nekdaj učitelj in potem kar četrt stoletja lovec oziroma urednik Lovca. Domačini se vedno obračajo nanj, kadar so v dvomih o zgodovini kraja ali bi radi preverili kakšen podatek... V "Gradivu za historično to- bilo v okolici obilo leščevja, seje pografijo Slovenije", avtorja Milka Kosa je navedno, da se Ljubno kot kraj pri Radovljici prvič omenja leta 1358, vendar le v uradnem nemškem jeziku, z imenom Levvfel. Originalni dokaz o tem imenu hrani Državni arhiv na Dunaju. V Arhivu Slovenije v Ljubljani pa je prvič zapisano ime gorenjskega Ljubna leta 1389 in sicer Leufel. Na Slovenskem je tudi Ljubno na Štajerskem, v Savinjski dolini; precej večje naselje kot gorenjsko Ljubno... Izvor slovenskim imenom Ljubno, Ljubin, Ljubelj, Ljubljana, Lubnik, Lib-na itd. je po mnenju več slovenskih jezikoslovcev v starih slovanskih besedah lub, lb, lob..., ki pomenijo čelo, lobanjo vzpetino. Imena s tem korenom so torej griči, hribi, naselja na ali ob vzpetinah... Prvotna ljubenska cerkvica, ki se omenja prvič leta 1538. je bila posvečena sv. Lovrencu. In ker je cerkvica z manjšim naseljem ob njej imenovala Sv. Lovrenc v Le-ševju... Na severni strani Ijuben-skega griča so bile nekoč bogate plasti izvrstne terciarne gline, kar je bil predpogoj za razvoj lončarstva v kraju. Zgodovina omenja Ijubenske lončarje že konec 15. stoletja. Leta 1538 pa se že tudi omenja lončarska zadruga s kakšnimi 40 lončarji. Imeli so dovoljenje cesarskih oblasti, da smejo prodajati svojo lončeno robo na vseh trgih avstrijskih dežel. Od takrat najbrž vzdevek za Ljubenčane, da so en "zvandran folk". Lončarska obrt je potem izumrla s prvo svetovno vojno, nasledila pa jo Komenda. Sicer pa je lončarstvu v Ljubnem sledil razcvet čevljarstva. 1928. leta je bilo v Ljubnem več kot 30 čevljarskih in drugih vajencev. Bila je v Ljubnem takrat celo obrtna šola, sicer na ie bilo po drugi vojni največ Ljubenča-nov zaposlenih v industriji, kme- Rudi Dovrtel lotila s predsednikom skupščine KS Cirilom Ažmanom. V dogovarjanja pa sta bila vključena tudi Specerija Bled in Samoupravna stanovanjska skupnost. Dogovor je bil, da bo trgovina sredi bodočega stanovanjskega objekta. Objekt je bil zgrajen v prvi polovici 1989. leta. Po skoraj dveh desetletjih smo tako prišli do nove sodobne trgovine; dobili pa smo tudi osem stanovanj in prostore krajevne skupnosti." Gradnja trgovine oziroma večnamenskega objekta pa je ob volji in izkušnjah v krajevni skupnosti spodbudila še dve akciji. Prva je bila asfaltiranje cestnega odseka do trgovine in razširitev dela glavne ceste pred uvozom. Denar so zagotovili krajani in krajevna skupnost. Druga akcija pa je potem potekala za večnamenskim objektom, kjer je bilo v gradnji več individualnih objektov. Celoten predel je bilo namreč tre-. ba komunalno urediti. Ta dela je takrat vodil član sveta krajevne skupnosti Brane Fajfar. Nekaj denarja za material je prispevala krajevna skupnost, krajani pa so sami zgradili 200 metrov nove kanalizacije, vodovodno omrežje s požarnimi hidranti, položili kable za elektriko in zgradili cestni tampon. Jeseni 1989. leta pa se je potem začela še gradnja novega šolskega objekta v Ljubnem, ki je bila končana pred dobrim letom. Vzporedno je bilo zgrajeno tudi manjše igrišče. Tudi pri tej akciji krajevna skupnost s krajani ni držala križem rok. V krajevni skupnosti je bilo v zadnjih letih za časa predsed-nikovanja svetu krajevne skupnosti Rudija Dovrtela še precej asfaltnih akcij na različnih tov je bilo 1977. leta le 7 odstotkov. Socialna sestava pa tudi danes ni bistveno drugačna... Turki so bili v Ljubnem okrog leta 1475, ko so napadli in oropali Radovljico. Hiše Ljubenčanov so bile takrat v glavnem lesene, krite s slamo in skodlami, le pe-čnice, v katerih so lončarji žgali posodo, so bile zidane z živim apnom in ljubenskim kamnom (konglomeratom). Na prelomu 16. v 17. stoletje so v Ljubnem začeli zidati novo cerkev. Kaj se je zgodilo s staro cerkvijo, ni znano, gotovo je le, da je ostal le njen zvonik. Nekaj izjemnega pa se je zgodilo pred novo cerkvijo leta 1692. Zidar Gregor Eržen je v svoji objestnosti udaril s kladivom po glavi kip Marije pomočnice, stoječ v lopi pred glavnimi vrati nove cerkve, in leseni sohi je s čela pritekla kri. Novica o čudežu v Ljubnem se je hitro raznesla po deželi in začeli so prihajati romarji od blizu in daleč k Mariji Udarjeni... Pred odhodom z Ljubnega seveda romarji niso pozabili kupiti spominek ali dva na "štantih", ki so jih postavljali izven pokopališča ob cerkvici domači in tuji krošnjarji. Najzanimivejši so bili lončeni petelinčki in konjički, ki "v rit piskajo.." V Malem šmarnu 1726. pa je ponoči v Ljubnem izbruhnil strahovit požar in uničil domala vso vas... Sok) pa so v Ljubnem dobili po naključju. Duhovnik Jakob Pra.šnikar je namreč 1820. leta s skupino romarjev prenočeval v cestnih odsekih, urejali so kanalizacijo, elektriko, asfalt na vzhodnem delu Posavca, preveza vo vodovodnega omrežja na Posavcu, delo na čistilni napravi in začetih je bilo nekaj del, ki jih ima v programu sedanji svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje Miro Ambrožič. "Rad pa bi izpostavil še eno akcijo, o kateri se do danes ni veliko slišalo in tudi velikih sredstev nismo vložili vanjo. Vloženega pa je bilo veliko dela in zanosa krajanov. Akcija je pravzaprav potekala nekako v senci ostalih in še vedno traja. Gre za celovito obnovo pokopališča in cerkve v Otočah pod vodstvom Jožeta Ješeta, prejšnjega člana sveta KS in župnika Martina Kočevarja. Najprej je bilo treba z notranje in zunanje strani obklesati, očistiti in nanovo ometati obzidje pokopališča. Narediti je bilo treba nova železna vrata, del obzidja je bil tudi zaradi dotrajanosti podbetoni-ran. Obnovljena je bila vodovodna in odtočna inštalacija s koritom in ponikovalnico. Obnovljena sta bila kajnar in lopa ob cerkvi. Na cerkvi je bila zamenjana kritina in obroba. V" zvoniku je bil zamenjan zvon, vgrajena električna ura in urejeno električno zvonjenje. V teku je med drugim tudi akcija za obnovo klopi v cerkvi. Poleg denarja so krajani Otoč prispevali veliko lesa, naredili pa so tudi več kot 2200 delovnih ur... Prepričan sem, da bi bila tudi mrliška vežica že zgrajena, če bi le imeli prostor. Skratka, lep primer, kako se da z malo dobre volje in razumevanja, veliko narediti! Med pogovorom o včerajšnjem dogajanju v krajevni skupnosti, zaradi katerega in tudi zaradi uspešnega nadaljevanja bomo na sobotni prireditvi podeli'1 priznanje Gorenjskega glasa, pa je Rudi Dovrtel še posebej poU-daril dobro sodelovanje in p0' moč Iskre Otoče, Kemične tovarne Podnart, občinskega proračuna in nenazadnje tudi spodbudno dogovarjanje in sodelovanje s sosednjimi krajevnin" skupnostmi. "Predvsem pa velja velika zahvala neposrednim udeležencem v akcijah za denarna sredstva, delo in potrpljenje; kajti vodstvo krajevne skupnost' samo vsega tega ne bi zmogl°' • A. Žalar France Cvenkel: še vedno, klj«b 70 letom, predan lovstvu; zdaj Pfl' pravlja slovenski lovski slovar— prostrani zidani hiši radovljiS*r graščine, sedanji Kramarjevi n£ ši. Od skrbnika je zvedel, da Jj-hiša naprodaj. V naslednjih dnC jo je Prašnikar kupil, da bi fj stara leta preživel "v gorenjsk' jaslicah", kakor so leporečniK pogosto imenovali Ljubno. Kc pa je Pra.šnikar redko prihaja' Ljubno, je hišo dal v oskrbo Ct( kvi, s posebnim namenom, da s. prostori v nadstropju namenj'-'n šoli... Leta 1866 pa so v Ljubnen! začeli zidati novo šolsko P0S'°]2L na stroške srenje (najbrž kol l\ nes samoprispevek). Ta šola je . la potem trikrat prenovljena.nfl bolj pa lani. ko je bila svečan otvoritev pred 1. majem.-.. • Z. Torek, 11. junija 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN Na Šmarjetni gori je bila humanitarna prireditev Računalnik, zvesti invalidov pomočnik Šmarjetna gora, 8. junija - Vreme se je malce kisalo, toda Šmarjetna gora je na sobotno popoldne vendarle privabila veliko število obiskovalcev. Prišli so na zabavno-humanitarno prireditev, ki jo je v prid invalidom pripravila Družba CC humanitarni programi iz Kranja, na prireditveni oder pa povabila vrsto znanih imen iz slovenskega glasbenega, kulturnega, zabavnega življenja. neje delali z njo. Z računalniki za invalide imamo že nekaj dobrih izkušenj. Naš član Andrej Mrak se je šolal z računalnikom in /daj z njim dela, da je veselje. S pomočjo računalnika se v prvem razredu osnovne šole v Zi-rch izobražuje zaradi cerebralne paralize prizadeti Jaka Šubic. Telesna prizadetost pa včasih terja tudi prilagojeno računalniško opremo, da jo invalid lažje obvladuje. Naj omenim tudi darilo firme Tap Inženiring, manjšo raču- »S prireditvijo zaključujemo humanitarno akcijo, ki smo jo namenili zbiranju sredstev za težke telesne invalide.« je smisel akcije razložil Vladimir Bitenc, eden od članov Družbe CC, sicer Pa specialni pedagog v kranjskem Zdravstvenem domu, ki rh Za ostarele krajane. Za dan ena vselej obiščejo ženske, sta-6JJse od 70 let. ki jih je zdaj čez k ' Z moškimi vred je ljubenskih l^()renin za dobro stotnijo in ob v^'Jevnem prazniku jih obiščejo prorez razlike. Tudi tisti, ki *bivajo v domovih onemoglih, j' naj bodo v domači ali kaki ugi občini, so deležni njihove J'ornosti. Obiščejo tudi "bolne Šot,.'?1 ncse-i° nekaJ priboljška. križa °F°*en' Pa °d Rdečega Porri' -,1'001-'0 enkratno denarno »Krajevna organizacija sicer nima prav veliko denarja, saj sta edina vira članarina (za odrasle 50 in za mlade 20 dinarjev) in denar od zbranega odpadnega železa,« je povedala Dora Štular. »Zlasti zadnjega je vse manj, saj odpadno železo odkupujejo po mizerni ceni. Podobno je tudi s starim papirjem, ki ga zbirajo šolski otroci in jim za trud navsezadnje plačajo le nekaj malega. S šolo naša organizacija kar dobro sodeluje, vsako leto ob novem letu Rdeči križ poskrbi tudi za otroke. Obišče in obdari jih de- dek Mraz, nazadnje sicer malo bolj skromno, vendar s prijetno prireditvijo. Med dejavnostmi, s katerimi se ukvarja krajevni Rdeči križ, naj omenim še krvodajalsko akcijo. Vasi v ljubenski krajevni skupnosti imajo kar veliko krvodajalcev. Organizacijsko krvodajalsko akcijo izpelje Iskra Otoče, kjer so večidel zaposleni naši krajani, mi pa poskrbimo za obveščanje. Vključujemo se tudi v vse druge akcije Rdečega križa. V preteklosti, ko smo še zbirali rabljena oblačila, sem se večkrat oglasila v skladišču oblačil v Begunjah in za slabše situirane družine, ki so same tako želele, nabrala oblačil. V krajevni organizaciji Rdečega križa sicer aktivno dela le nekaj odbornikov, toda ljudje so s svojo huma- no pomočjo njeni zgledni člani. Za humanitarni namen, za Rdeči križ. so vselej pripravljeni darovati« • D. Z. Žlebir, Foto: G. Šinik DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Ugotavljanje presežnih delavcev Vprašanje: Opredeljen sem kot trajno presežni delavec in vas prosim, da mi opišete postopek ugotavljanja presežnih delavcev v podjetju. Zanima me tudi, ali je rangiranje presežnih delavcev po zakonsko določenih kriterijih vezano na določen sektor, službo ali obrat oz. na podjetje kot celoto? Kako se uporabljajo kriteriji za trajno presežne delavce, ker je vrstni red v zakonu drugačen kot v splošni kolektivni pogodbi? Odgovor: Postopek ugotavljanja presežnih delavcev ureja ta zakon o delovnih razmerjih in splošna kolektivna pogodba s tem, da mora tudi podjetje imeti urejen postopek in razdelane kriterije v podjetniški kolektivni pogodbi oz. v splošnem aktu. Sam postopek ugotavljanja presežnih delavcev je v kratkem naslednji: Najprej poslovodni organ oz. delodajalec ugotovi obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev. O razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, njihovem številu, kategorijah in o rokih, v katerih bo prenehala potreba po teh delavcih, mora čimprej obvestiti organ, ki predstavlja delavce (delavski svet ali drug organ) in sindikat. Če je število teh delavcev večje, pa tudi zavod za zaposlovanje in pristojni organ družbenopolitične skupnosti. Naslednja faza je sprejem programa razreševanja presežnih delavcev, tako da se najprej določijo ukrepi za preprečitev oz. omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter kriteriji in ukrepi za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja (ponudba zaposlitve v drugem podjetju, dokup zavarovalne dobe, delo s skrajšanim delovnim časom itd.) Pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev mora poslovodni organ oz. delodajalec zagovoriti sodelovanje delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in sindikata. Sindikat ima pravico posredovati svoja stališča, mnenja in predloge. Če jih organ upravljanja ne upošteva, se lahko sproži postopek pred arbitražno komisijo, ki sc za to posebej imenuje. V zadnji fazi pa poslovodni organ oz. v primeru večjega števila delavcev organ upravljanja odloči o prenehanju delovnega razmerja in o prav icah presežnih delavcev. Delavcem preneha delovno razmerje po poteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja, svoje pravice pa naprej uveljavljajo na zavodu za zaposlovanje. Zakon in splošna kolektivna pogodba ne opredeljujeta, kakšen obseg (sektor, obrat, celo podjetje) mora podjetje upoštevati pri rangiranju delavcev. To problematiko mora urediti podjetniška kolektivna pogodba oz. splošni akt. Pravila sicer ni, smiselno pa je, da se v manjših podjetjih v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci podjetja, v večjih pa naj bi se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci podjetja, v večjih pa naj bi se v isto kategorijo uvrščali delavci znotraj posamezne organizacijske enote. t. j. službe, sektorja ali obrata. Za določanje konkretnih delavcev se uporabljajo kriteriji, ki jih določala zakon in splošna kolektivna pogodbi s tem, da jih je potrebno razdelati v podjetniški kolektivni pogodbi oz. v splošnem aktu. Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o delovnih razmerjih kriterije našteva primeroma, zalo se uporablja vrstni red, ki je določen v splošni kolektivni pogodbi, in sicer: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje in socialno stanje delavcev. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov: Majda Maček Jančič, dipl. iur. Zlata poroka Avščevih Zanimiv par sta Tinca in Andrej Avsec z Virja v Tržiču. On zalo, ker je bil rojen v Ameriki, v državi Minnesota, in seje oče kot velik domoljub ob začetku prve svetovne vojne z vso družino vrnil domov; ona pa je posebnica zaradi svoje živahnosti, zato ker je hči tržiške babice in je kljub vsem križem in težavam še danes živahna in brhka, kar bi malokateri 83-letnici lahko prisodili. V letih krize, 1934. leta, je Andrej, doma iz Starega trga pri Ložu. prišel za delom v Tržič. Izučil se je za kovača in ključavničarja, dobil je delo v tedanji tovarni kos in srpov, zraven pa zidal, delal škarpe, prijel za vsako delo. 18. maja 1941 sta se s Tinco poročila in po vojni zgradila svojo hišico. Ena hčerka se jima je rodila, danes pa imata dva vnuka. Težka leta so za njima, posebno takrat je bilo hudo, ko je Tinca. vzgojiteljica, izgubila delo v vrtcu - bili so časi, ko ni bilo mesta za človeka, ki je hodil v cerkev in pel na koru. Tinca se ni dala. Do pokojnine je prišla, pa čeprav je morala šest let pospravljati in valiti hlode na Zlitovi žagi. Vse je minilo, tudi oprostiš, pozabiti pa ne moreš. Skoraj petdeset let je pela na koru, to so bila njena zlata leta. Še vedno se rada usede h klavirju, ki ga je včasih poučevala mlade Tržičane. Dom poln dobre volje, razumevanje v družini - Andrej sicer pravi, da se včasih skregata, ampak samo za en mišji rep - veselje do hribov, vesele družbe prijateljev, vse to ju pomlajuje. Štirideset let se počutiva stara, nič več, mi zatrjujeta in verjamem jima, kajti Tinca je skorajda po eni nogi prihitela po tistih strmih stopnicah pod Virjcm z mesta, Andrejevo vitalnost pa potrjuje polna drvarnica drobno nasekanih drv, urejen vrt in prava mladeniška živahnost. Ob našem obisku je ravno pretakal dobro domače v ino. Štirinajst dni že praznujeta, sta hitela pripovedovat in kuhinja je še vedno polna daril. Da bi ne bilo vojne, si želita, da bi v miru preživela še teh nekaj let in da bi mladi dobili delo. - Še na mnoga zdrava leta, Tinca in Andrej! • D. Dolenc VESTI Razstava o slepih v Kranju Kranj, 10. junija - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 71-letnici organiziranega dela slepih po vsej Sloveniji prireja razstavo. Ta teden se je iz Ljubljane, kjer sojo odprli minuli ponedeljek, preselila v Kranj. Odprli sojo včeraj ob 17. uri. na ogled pa bo ves teden v avli občinske skupščine v Kranju. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER VZHOD - ZAHOD, SEVER - JUG Običajno s temi koordinatami povemo, da gre za točke na tem našem planetu, nekakšna ozemljitev. Prav to, ozemljitev, se zdi, je potreba teh dni, ko se stvari in dogodki vrtinčijo v prostoru in času, za katerega navidezno ne veljajo ne zemeljske ne vesoljske koordinate. Nekakšna odrešilna "ozemljitev", takšno trdnost nam planet vceplja od rojstva dalje, se mi pokaže vsakokrat, ko me pokliče po telefonu bosanski pesnik. Pozve po vremenu, povpraša, do kod sega sneg z Julijcev in kako sicer. Pred leti je kar nekaj čas "pil Soče bistro vodo" in se, kot se pesnikom sploh rado dogaja, z nostalgijo spominja krajev, kjer je nekdaj bival. Toda pomembnejše je pač to, kar sledi običajni vljudnosti: zanima ga, ali je ob sicer sprotnem sledenju ustvarjalnosti slovenskega sodobnega pesništva, morda kaj prezrl, pa bi o tem literarno občinstvo južno od Save moralo zvedeti ali celo prebrati v prevodu. Mimogrede omeni, da pošilja "na sever" dvoje revij, v katerih je predstavil zadnjo zbirko ljubezenske lirike znane slovenske pesnice... Pogovor z njim in reviji, ki jih pošlje, so kot kladivo, s katerim je treba izbijati zidake iz zidu, ki začenja rasti okoli nas in zaradi katerega bi se manj videli, slišali, razumeli... Naredite zid med vzhodom in zahodom, pa se bo v višave dvignila kulturna radovednost, ki je pravzaprav nikoli ni mogoče do konca potešiti, niti je zaustaviti. Lahko jo omejijo nekakšni politični zidovi, toda radovednost se vedno zbira kot voda za jezom, medtem ko potoček v dnu vedno curlja na drugo stran - dokler pregrade ne padejo. Takšna podoba trenutno vlada v evropskem kulturnem prostoru: posamezniki in skupine z vzhodnih držav množično prihajajo na zahod, se predstavljajo, izmenjujejo vse, kar se v kulturi izmenjati da - in obratno. Pri tem je seveda treba odmisliti strah zahodnih demokracij, da bodo te skupine tudi izrabile gostoljubje in ostale na zahodu. Ponekod gredo celo tako daleč, da oblasti od prirediteljev zahtevajo garancijo, zavarovanje in podobno. Zahodni kulturni mesije preselitvenih namenov ob obiskovanju vzhoda najbrž nimajo, prihajajo pa v prej dokaj zaprte dežele s spoštljivo radovednostjo in zavestjo, da svet sploh ne more biti celovit, kadar ga ločuje politika. Prav zato je tudi pomembno, da prav v tem času prihaja k nam kulturna ustvarjalnost tako z zahoda kot z vhoda: nekakšno ustrezno dozirano mero vsakega nekaj prinaša s seboj tudi festival Idriart, ki bo avgusta letos na Bledu in po Gorenjski s svojimi glasbenimi in drugimi prireditvami razglašal prav to idejo - svet je celovit šele, ko ga lahko povezuje kultura, še posebej umetnost. Le-to pa ne potrebuje za svoje bivanje nobenega zaprtega prostora, celo nasprotno, lahko nastajajo le omejitve, zastoji in nazadovanje. Kulturno vezivo potrebuje le dimenzije, pri katerih ni določljivo posebej natančno, kaj je zno-traj-zunaj, kaj je sever-jug in kaj vzhod-zahod. Morda je občutek brezdimenzijskosti ta čas še posebej izrazit zdaj, ko se okoli nas plazijo odsevi nekakšne kulturne izolacije, medtem ko drugod bobneče drvijo drug k drugemu na obiske. Biti del tega - to je zdaj vprašanje. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bo jutri, v sredo, ob 20. uro gostoval Teatr Studija iz Minska S. Mrožka Strip tease - za izven. Izkupiček od vstopnic gre za otroke iz Černobila. V četrtek, 13. junija, ob 20. uri bodo uprizorili za izven H. Pinterja Hišnik. Vstopnine ni. V petek, 14. junija, ob 20. uri pa E. Albe-eja Kdo se boji Virginije VVoolf - za izven, vstopnine ni. Danes, v torek, ob 19. uri bo v galeriji Mestne hiše otvoritev 2. medregionalne likovne razstave. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V baročni stavbi Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je na ogled zgodovinska razstava o Gorenjski med prvo in drugo svetovno vojno. V Galoises blondes clubu v hotelu Creina bodo v okviru večera jazza v četrtek, 13. junija, nastopili: Chack Israel, ZDA, bass, David Gozarov, SZ, piano in Lala Konačev, bobni. JESENICE - V dvorani Gledališča Tona Čufar bo danes, v torek, 11. junija, ob 19. uri preddiplomski koncert pianistke Urške Pompe, študentke Akademije glasbo v Ljubljani, razred prof. Gite Mally. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. V Kosovi graščini je na ogled razstava izdelkov predšolskih otrok RADOVLJICA - Danes, v torek, ob 19. 30 v dvorani radovljiške knjižnice Janez Pretnar ob diapozitivih predava o Ekvadorju in Galapaškem otočju. V avli občine Radovljica je na ogled razstava slik Marte Kunaver Jakopič iz Ljubljane. V Sivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trohentar-ja. KROPA - Jutri, v sredo, ob 18.30 bo v Kovaškem muzeju ob diapozitivih predaval ing. Tadej Brate o tehniških spomenikih v Sloveniji, njihovi zaščiti in varstvu. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Dejan Du-bokovič. BLED - V Okarini razstavlja slikar Jani Osojnik. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Janeza Ferlana. V avli skupščine občine Skofja Loka razstavlja umetniške fotografije Renato Gorjan iz Gorenje vasi. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Pavleta Sedeja. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. Za šolske skupine ali odrasle skupine je na voljo prosto pedagoške delavnice v okroglem stolpu na gradu, kjer si je možno ogledati zbirke Loškega muzeja na video kaseti. Na voljo so tudi video kasete s panjskimi končnicami ter lepote Slovenije v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen za najavljene skupine. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava likovnih del učencev OŠ heroja Bračiča iz Tržiča. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava aktov slikarja Dušana Lipovca. Gledališčniki iz Minska CAS GORBACOVA JE MOJ CAS Kranj - Vodja »Teatra studija« iz Minska R. S. Talipov o sebi in o gledališču - »Samo čisti človek se lahko slači na sceni.« V teh dneh gostujejo v Sloveniji gledališčniki iz Minska. Po uspešnem gostovanju na avstrijskem gledališkem festivalu »Spectrum« (na tem festivalu so ob zaključku nastopili tudi igralci Prešernovega gledališča s Pintarjevim »Hišnikom«), se bodo ustvarjalci beloruskega gledališča »Teatr studija« predstavili na Jesenicah, v Ljubljani in jutri v Kranju. Dejansko gre za enega prvih prodorov t. i. alternativnih gledališč Sovjetske zveze v evropski kulturni prostor. »Teatr studija« je pred slabim desetletjem začel snovati Rid Sergejevič Talipov. Ta vsestranski umetnik, ki se je šele v zadnjem desetletju lahko povsem zapisal gledališka ustvarjala nositi, je velik del svoje izobrazbe dobil v Moskvi na različnih vseučiliščih, inštitutih in akademijah. Po prvem študijskem obdobju odide v Kino-studijo v Sverdlovsk, nadaljuje študij kot solistični pevec, študira v okviru vseučilišča gledališča »Vahtangova« ter zaključi svoje šolanje v Gitisu (državni inštitut za gledališko umetnost) kot eden najperspektivnejših študentov znamenitega Anato-lija Efrosa. V času, ki ga je zaznamoval Brežnjev, ni našel vsaj tistih minimalnih možnostih, da bi se lahko gledališko izrazil. Preživljal se je z različnimi »priložnostmi« umetniškimi deli, ki so gledališču bolj ali manj blizu. V svoji trmasti odločenosti in prepričanju, da mora vsak slehernik dočakati svoj trenutek, se leta 1979 naseli v Min- Kranj - V predstavi S. Mrožka Strip tease nastopata I. A. Stepanov in T. L. Vinogradova. sku. Kmalu po vojni se je rodil na Uralu, svoj vzpon je doživel v beloruski prestolnici. Prva leta v Minsku so seveda leta spoznavanja novega okolja, toda že leta 1983 »odpre« svoj gledališki studio, svojo gledališko šolo, ki je država posebej ne podpira. »Osnovni cilj moje šole je bil in je iskanje novega gledališkega izraza. Izhajam iz spoznanj, ki sem jih sam pridobil v času študija v Moskvi, brez dvoma pa izhajam iz tradicije šole Vahtangova ter seveda Stani-slavskega.« Pol desetletja napornega študija je bilo potrebno, da so se »prebili« do prve svoje javne uprizoritve Mrožkovega »Strip-teasa«, ki je imel pre-miero leta 1987. Sledi »Karto- Pesniška zbira Josipa Vandota NISO PESMI OBUPA, AMPAK _SVETLOBE_ Kranjska Gora, 10. junija - Minulo soboto so v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori ob kulturnem programu moškega pevskega zbora Kranjska Gora slovesno odprli Vandotovo sobo, obenem pa predstavili Vandotovo pesniško zbirko Bele noči. Slavnostni govornik je bil član predsedstva republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim dejal, da pomeni otvoritev Vandotove sobe obogatitev muzeja, obenem pa je oceni! pesniško zbirko Bele noči ali gorske romance, kakor je svoje pesmi imenoval sam pisatelj. Pesmi je obvarovala njegova hči, uredil pa jih je Benjamin Gracer. Matjaž Kmecl je pesmi imenoval »jesensko vzcvetela erotika«. Pesmi govorijo o sreči in tudi nesreči, iz verzov vre strast in obenem stiska človeka, ki mu usoda ljubezen dovoljuje, obenem pa tudi zapoveduje. V pesmih ni več tistega Vandota, ki ga poznamo iz radoživega in nagajivega Kekca - kljub vsemu pa pesmi ne potonejo v obupu, ampak v svetlobi. »Danes, ko nam krivi preroki dopovedujejo, da ni prav, da smo se leta 1941 uprli okupatorju, je prav, da spoznamo življenje, misli in usodo Vandota in dobro bi bilo, ko bi prebrali njegove spomine pod naslovom Daleč od Prisanka. Vandota je leta 1944, tik pred njegovo 60- letnico v izgnanstvu ubila bomba - zato mu nihče ne more ničesar očitati. V začetku vojne je zapisal: križev teden se je začel, zadenimo si ta križ na rame... Njegov zapis o tistih dneh je poln upanja, a obenem tudi upiranja..« Dr. Matjaž Kmecl je spregovoril tudi o liku Kekca kot enem izmed najlepših likov naše mladinske književnosti. Otroško neu-gnana pripoved je imenitna zato, ker ne poučuje, ampak si želi, da bi bili na koncu kar najbolj veseli otroci. • D. Sedej POLETNE PRIREDITVE Radovljica - V radovljiški občini so pripravili obširen program prireditev v juniju, ko poteka v Sloveniji svetovni slovenski kongres. Prevladujejo kulturne prireditve, med njimi vrsta predavanj, slikarskih razstav, glasbenih prireditev, tudi športnih ne manjka, dodali pa so tudi prireditve, ki jih ob tej priložnosti prireja tudi župnija in dekanija Radovljica. Med prireditvami v tem tednu je treba opozoriti na predavanje z diapozitivi v dvorani radovljiške knjižnice: danes, v torek bo Janez Pretnar predstavil Ekvador in Galapaško otočje. Jutri, v sredo, ob 10. uri bo v prostorih Triglavskega narodnega parka predstavitev Triglavskega narodnega parka z video projekcijo. Na gradu Kamen pa bodo v petek, ob 18. uri predstavili knjigo Mavrična kača dr. Jurija Zalokarja. Med pomembnejšimi prireditvami naslednjih tednov je treba omeniti promocijo projekta obveznic občine Radovljica na Blejskem gradu, otvoritev Oplenove bajte pod Studorjem, zaključni večer Kulturnega kluba Bled z večerom šansonov, knjižno razstavo v radovljiški knjižnici z izborom leposlovja zadnjih petdesetih let, predstavitev poezije Slovencev po svetu v razstavi in z nastopom Linhartovega odra, promocijo Razor-ja, agencije za razvoj kulture in komunikacije, prireditev na Ajdovskem gradcu ter drugo. teka« in »Jama«, ki variirata temo prve javne uprizoritve. Če je pri Mrožku v ospredju zaprtost brez izhoda, se je v »Kartoteki« izhod najde v ponovnem spoznanju, oziroma v smrti, v »Jami« pa je izhod dvoumen, je lahko svetloba ali tema. Iz dosedanjih uprizoritev je razvidno, daje Talipov svojo gledališko optiko usmeril na temeljna vprašanja človekovega bivanja. »Gledališče me ne potrebuje, jaz potrebujem gledališče,« brez avtoironije ugotavlja Talipov. »V vsakem človeku je mali stalinist. Tudi v meni. Cas je moj sovražnik, ki me približuje smrti.« Talipov posebej poudarja, da ni bil nikdar niti uradni (menda so bili tudi taki), niti neuradni oporečnik. Jasno pa je, daje pravi ustvarjalec, posebej še umetnik, oporečnik vsakršni oblasti in vsakršni družbi. »Gorbačov je tragična oseba, čas Gorbačova je moj čas. Dolgo nisem delal »pravih« stvari, zato sem na začetku četrtega desetletja svojega življenja predvsem zrel otrok. Toliko zrel, da vem, da je iskanje resnice približevanje smrti. Do nje pa bi se rad prikopal na svoj način.« Prav zato verjetno uprizarja skrajna besedila, besedila, ki doživljajo v Sovjetski zvezi prve uprizoritve. V sklo- pu njegovega repertoarja se bo celotno njegovo iskanje potrjevalo tudi v naslednjih predstavah, predvsem v uprizoritvi Sartrovih »Zaprtih vrat«. »Ko sem ob koncu »Strip-teasa«, po večmesečnem prei-gravanju znakov in izvirnega razmišljanja ugotovil, da bo V eni od sekvenc uprizoritve nujna tudi golota, mi ni bilo jasno, kakšna bo reakcija? Pričakoval sem celo, da bo moral zapustiti Minsk. Na presenečenje pa Je občinstvo, tako kot oba igralca, reagiralo v nasprotju z nekaterimi pričakovanji, da je vse le šok. Golota je bila sprejeta ko' nekaj normalnega. Tako v življenju, kot pod žarometi.« »Bali smo se, kako bo občinstvo v Avstriji sprejelo predstavo. Vse je bilo nad pričakovanji. Dosegli smo skoraj op"' malno identifikacijo občinstva z dogajanji na odru, z metaforami. Roka kot metafora usode, je očitno navzoča povsod, konfliktna situacija moškega in ženske, ki nista sposobna medsebojne resnične dopolnitve, Je splošna, morda v krajih, kjer na videz do kraja vse urejeno, še bolj kot pri nas, kjer je praktično vse v razsulu.« Kljub tej žalostni ugotovitvi pa je Rid Sergejevič Talipov ir> njegova celotna ekipa prišla do spoznanja, da so v okviru umetniškega in splošno kulturnega pravi dediči velikanov njihove kulture, ki je opredelila Evrop? in svet. Že na beljaškem festivalu so dobili povabilo za naslednji gledališki festival v Nemčiji. Odprlo se je torek, obstaja samo bojazen, da se bo ponovila napaka preteklosti. Včasih so iz Sovjetske zveze v svet prihajali po njihovem državnem ključu. Brez dvoma so bili vsi ti umetniki kljub temu ključu vredni svojega poslanstva Toda doma so včasih ostajali še boljši. V Minsku je poleg gledališča, ki ga je ustanovil in ga vodi Talipov, gotovo še kakšno gledališče ali kakšna altC skupina, ki bi bila vredna enake pozornosti. Ključ, ki ga ima svet do Sovjetske zveze, bi mo; ral biti ustreznejši od tistega, k1 so ga sami zavrgli. (ar) KONCERT CAMMINATA CARNIUM — Kranj - Danes, v torek, ob 19.30 bo v modri dvorani gradu Kie-selstein večer renesančne glasbe. Nastopa glasbena skupin11 Camminata carium iz Kranja. Trio kljunastih flavt sestavljajo Manca Cirk, Maja Osojnik in Špela Knoll, mentorja sta Mojca Zaplotnik - Banič in Jože Banič. Koncertni program stare glasbe bo z odlomki srednjeveške in renesančne poezije povezovala Alenka Bole - Vrabec. Likovno delo trimesečja V galeriji Lipa, kjer razstavljajo člani Likovnega društva Kranj, bodo drevi slovesno proglasili likovno delo trimesečja-Pretekli teden je komisija sestavljena iz dveh članov Likovnega društva, kustosa Gorenjskega muzeja in treh zunanjih čla"0* izbirala med razstavljenimi likovnimi deli v galeriji. Najvec točk je komisija prisodila sliki akademskega slikarja Zmag9 Puharja "Brez naslova", akril na platnu. Akcija izbiranja kovnega dela je potekala pod pokroviteljstvom časopisa G°' renjski glas, ki je Puharjevo sliko tudi odkupil. Slikar Zmag* Puhar ima za seboj daljšo likovno ustvarjalno pot; po desetič nem pedagoškem delu na osnovni šoli zdaj dela kot mentor 11 kovnega pouka pri ZKO Kranj. Slikar je doslej pripravil z dvajset samostojnih likovnih razstav doma in v tujini. Med s" karskimi tehnikami najpogosteje posega po slikanju na stek'0' grafiki in risbi."• L. M., Foto: Gorazd Sinik Torek, 11. junija 1991 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 7. STRAN GLAS FRANC HORVAT v razgovoru z gorenjskimi direktorji Kako povrniti zaupanje varčevalcev Erozija varčevanja je eno najtežjih vprašanj, ki ga bo morala razrešiti osamosvojena Slovenija. Kranj, 6. junija - Razgovor Franca Horvata, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, z gorenjskimi direktorji je bil izrazito aktualno obarvan, saj so direktorje zanimale predvsem konkretne gospodarske stvari v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. Območna gospodarska zbornica, ki ji predseduje Jakob Piskernik iz kranjskega Merkurje je torej izbrala pravi trenutek, nedvomno pa si direktorji želijo še več podobnih informacij iz prve roke, kakor bi lahko rekli na sestanku. Franc Horvat je uvodoma spregovoril o gospodarskem osamosvajanju Slovenije in podčrtal, da v prehodnem razdobju brez sodelovanja z jugoslovanskim trgom ne bo šlo, zato si gospodarska zbornica prizadeva, da se poslovne vezi ne bi trgale, po zbornični liniji skušajo obdržati stike, tudi s srbijo. Ni namreč realno pričakovati, da se slovensko go-spopdarstvo lahko čez noč preusmeri na zahodne trge, zato bodo poskušali sodelovanje zadržati, kolikor se bo dalo. V pripravah na gospodarsko samostojnost zbornica snuje učinkovito predstavniško mrežo v tujini, hkrati poteka tudi gospodarska promocija Slovenije v svetu. Jugoslovanska predstavniška mreža se namreč podira, veliko je tudi slabe, zato brez škode, je dejal Horvat, vendar pa pri postavljanju lastne mreže kasnimo, zbornica je že predlagala, naj bi dobili nekaj denarja, ki se prej zanjo odtekal v federacijo, čakajo na razgovor z vlado in njenimi re-sorji. Horvat se je posebej omenil lastninjenje, dejal je, da je najslabše to, da zdaj nimamo nič, zato bi morali pospešiti sprejem zakona, ki ga denimo na Hrvaškem že imajo in proces lastninjenja se je tam že začel. Zbornica bo ta problem obravnavala v prihodnjih dneh in sprožila razpravo v celotnem zborničnem sistemu. Glede organizacije zbornice Je dejal, da imajo zdaj o njej sodoben zakon, ki jo opredeljujejo kot samostojno, strokovno organizacijo gospodarstva. Nastajajo področne zbornice, tako je že nastala obrtna zbornica, obstaja pa predlog za kmetijsko-gozdarsko, tudi zanjo je argumentov dosti. Avstrijci bodo razumevajoči pri dovolilnicah Predstavnik škofjeloškega Alpetoura je Horvatu zastavil Povsem konkretno vprašanje, a'i se bo zatikalo pri dovolilnicah za mednarodni prevoz, ki J'h zdaj dele v Beogradu. Približno 55 odstotkov blaga, ki §re v Zahodno Evropo, prepe- ljelo slovenski prevozniki, vsaka država zahteva svoj papir, Avstrija pa že deset let daje enako količino dovolilnic za transit. Pri Alpetouru pričakujejo, da se bodo zanje za približno 30 odstotkov zmanjšali prevozi iz drugih republik v Zahodno Evrope, predvsem pa se seveda boje, da bi izgubili sedanje koncesije. Franc Horvat je dejal, da na področju prometa stanje ni tako črno, slovenski prometni minister Krajne zagotavlja, da bodo Avstrijci v primeru blokade Beograda pripravljeni to razumeti in zato ni nevarnosti, da bi se promet ustavil. Kaj se bo na tem področju dogajalo, bo seveda v marsičem odvisno od tega, kakšen bo proces osamosvajanja Slovenije. Koliko ljudi bo še izgubilo delo Slavko Kalan z gorenjskega Zavoda za zaposlovanje v Kranju je dejal, da je Gorenjska od marca lani izgubila 7.090 delovnih mest, zanimalo ga je, koliko jih bomo še v procesu osamosvajanja. Horvat je dejal, da ocene obstajajo za več različic scenarija, tja do črnega, zato se sučejo od 50 tisoč do 150 tisoč izgubljenih delovnih mest, če bi bila blokada najhujša. Vendar pa se stališča do slovenske osamosvojitve v Beogradu počasi le spreminjajo, kar je pokazal tudi nedavni razgovor pri predsedniku zvezne vlade Anteju Markoviču, po Horvatovih besedah pa bo potrebno kaj spremeniti v ravnanju Slovenije, za zaščitimo svoje gospodarske interese. Tudi najbolj črni scenarij pa so rešitve pripravljene. Sanirati gospodarstvo korak za korakom Izgubljamo delovna mesta in zastavlja se vprašanje, kako sanirati gospodarstvo, občutek imamo, da republika s tem preveč odlaša in da nima pripravljenega celovitega koncepta sanacije, je dejal Zlato Kavčič, direktor Gorenjske banke. Po njegovem mnenju bi morali potegniti črto pod preteklost in to breme priznati kot javni dolg, saj brez tega ni moč gospodarstvu omogočiti normalnega poslovanja in ga tako sanirati korak za korakom. Horvat je dejal, da je sanacija gospodarstva povezana tudi s privatizaijo, ker zakona ni, je blokirano tudi delo agencije. Tudi po njegovem mnenju bo republika morala sprejeti javni dolg, saj bodo banke le tako lahko opravljale svojo vlogo in vlagale v prestrukturiranje in razvoj. Večjih premikov pa ni moč pričakovati, dokler se politične razmere ne umire, povzročile so že prekinitev stikov s finančnimi ustanovami v svetu, zato se je v zadnjih dneh poslabšala tudi devizna likvidnost. Avstrijski bankirji ne zaupajo več Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska v Kranju je opozoril, da se zatika v plačilnem prometu s tujino, saj avstrijska Landerbank ne sprejema več akreditivov Ljubljanske banke, temveč jih zahteva pri uglednih tujih bankah. Devizni prilivi so majši za 50 do 60 odstotkov, ta mesec pa prispe v plačilo fiksne in garantirane obveznosti do tujine, odlivi so zato večji in akreditivov toliko, je dejal Horvat. Nervozo pa povzročajo tudi pričakovanja glede spremembe tečaja dinarja, razmere se bodo stabilizirale šele, ko bo to mimo. Tudi finančni minister Se-šok pravi, da moramo poravnati obveznosti do tujine, saj bomo sicer zapravili ime in kasneje na posojila za prestrukturiranje gospodarstva ne bi mogli računati. Erozija varčevanja Nič ni bilo storjeno za povrnitev zaupanja varčevalcev, kar bo zelo odvisno od tega, kaj je bo zgodilo z 1,2 milijarde dolarjev njihovih deviznih prihrankov, je dejala Bogomila Mitič. Kranjski župan Vitomir Gros je ponovil znana stališča liberalne stranke do slovenskega denarja in razglasitve vseh konvertibilnih valut za veljavne, s čimer v parlamentu niso prodrli, dejal je, da bi jih morala podpreti gospodarska zbor- Franc Horvat je dejal, da je erozija varčevanja eno najtežjih vprašanj, ki ga bo morala razrešiti osamosvojena Slovenija, težko je reči, kaj je moč storiti, pred osamosvojitvijo verjetno nič. Zlato Kavčič je povedal, da so v Gorenjski banki ljudem v breme banke izplačali 7 do 8 milijonov dolarjev deviznih prihrankov, ki so jih morali do leta 1988 deponirati v Beogradu, od koder jih zdaj ne morejo dobiti, zato zaupanje varčevalcev ni zapravila banka. Pri dinarskih hranilnih vlogah težav ni, rastejo skladno z inflacijo, zaradi deviznih pa je vznemirjenost tolikšna, da nihče nikomur ne zaupa več. Zanje bi po Kavčičevem mnenju morala najprej garantirati država Slovenije, šele čez nekaj let, ko bi se zaupanje povrnilo, bi prišlo v poštev zavarovanje. Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska pa rešitev vidi v tujih bankah, ki bi prišle k nam, saj ljudje zaupajo le še nemškim, švicarskim in avstrijskim bankam. S sovjetskimi republikami neposredni stiki Brane Čeplak iz žirovske Al-pine je dejal, da so zaradi preživetja morali preusmeriti 60 odstotkov proizvodnje, ustavil pa se je klirinški izvoz, od novembra "stoji" 150 tisoč parov čevljev v vrednosti 3,5 milijona dolarjev, v zraku pa je naslednji posel za 300 tisoč parov. Franc Horvat je povedal, da se bo s 1. julijem spremenil sovjetski zunanjetrgovinski sistem, republike bodo razpolagale s svojimi resursi, možnosti za hitrejša plačila bodo večje. Slovenska vlada pa je že dogovore podpisala z rusko in belorusko, zato bodo možnosti ne-posrednjega sodelovanja večje. • M. Volčjak Po sejmu opreme in sredstev civilne zaščite Strokovno spoznavanje in poslovnost *ranj, 10. junija - Sejem opreme in sredstev civilne zaščite minuli te nekdaj živeli športniki, tako tekmovalci kot vrsta rekreativ-•ev- 'udi ljubiteljev tenisa je iz dneva v dan več, doslej pa so |j*6fali hoditi na najbližja igriš-Ca v Podbrezje, ali pa so pro- ?a občudovalce teniške igre, pa tudi za igralce pred in po tekmi je Se kako dobrodošla terasa z bifejem, ki ima pogled na igrišči. Lani jeseni so začeli s pripravljalnimi deli, minulo soboto, pa so novi igrišči v Kropi prvič preizkusili. Igrišči sta peščeni, izvajalec del pa je bilo podjetje ŠPORT PLAN, ki je naše najbolj znano podjetje za ta dela, saj je naredilo tudi igrišče v teniškem centru v Domžalah. Tako je podlaga trda, za kvalitetno vzdrževanje pa uporabljajo motorni valjar. "Za to soboto, 15. junija, pripravljamo otvoritveni moški teniški turnir za posameznike z lepimi denarnimi nagradami, že čez štirinajst dni pa bo pri nas organiziran turnir "Kropa Open". Poleg tega bomo pripravili poletno šolo tenisa za otroke stare od treh let naprej. Pri nas pa bo tudi možnost individualnega učenja, saj imamo izkušenega teniškega učitelja," je o načrtih povedal Domen Kordež, ki je poleg Miha Bertonclja, lastnik igrišč v Kropi. Zaradi vsega tega in zaradi lepo okolice se splača v Kropo zapeljati tudi od malce dlje in si urico časa vzeti tudi za ogled tamkajšnjega muzeja, v katerem so strnjeni vsi utrinki današnjega in nekdanjega življenja v kraju. Treba pa je obiskati tudi daleč naokoli, zlati po okusnih pizzah, znano gostilno Kovaški hram. Teniski igrišči sta s svojim izgledom in lepo urejeno okolico del Kr»pe še polepšali in se čudovito ujeli z naravo. Zato ju bodo goto-Vc vzljubili predvsem tisti, ki imajo pri igri radi tudi lepo okolje. Vse informacije o zasedenosti igrišč, o šoli tenisa, turnirjih in tečajih lahko dobite po telefonu 79-667 vsak dan od 7. do 20. ure. Dopoldanske ure (do 14.) stanejo 80 dinarjev, popoldanske pa 100 dinarjev._ Tisti, ki pravi, da je pomembno le sodelovati, je vnaprejšnji poraženec. / lvaiino noietie na "Bolj občutljivi med nami so že od nekdaj želeli počitnikovati drugače. Dopust v notranjosti zanje ni le novodobni trend, temveč tisto pravo. Sonce, katerega moč omili bogato zelenje, tihi in mirni kotički, nekaj korakov stran pa družba, ki uživa v svobodnem gibanju in se zabava. Lahko se ji pridružiš, ko si se naužil samote in mirnega teka reke Krke. Bližina starodavnega gradu še povzdigne občutek, da je ta dopust nekaj posebnega. Tudi mi se počutimo lepo, ker naša počitniška ponudba vključuje tak biser, kot je Otočec. In ker je kraj poseben, smo se tudi posebno potrudili, da bi bilo bivanje naših gostov kar najbolj pestro in vredno spomina," vabijo na "Zelene družinske počitnice" iz Dolenjske. Na Otočcu imate obilo možnosti rekreacije in zabave: od kopanja v bazenu, savne, masaže, razgibavanja na urejenem rekreacijskem prostoru, trim sle/i in teniških igriščih. Reka nudi možnost čolnarjenja in ribolova, PRIJAVNICA AKADEMIJA ZA ŽIVLJENJE OTOČEC 91 Priimek in ime___ Naslov Telefon (doma, v službi)- Te!efax_— Reg. štev. osebne izkaznice — Prijavljam svojega otroka- obiščete pa lahko tudi sodobno urejen konjeniški center z organizirano šolo jahanja in terenskim jahanjem. Odločite se lahko za izlete z gorskimi kolesi, se s kočijo odpeljete v karui/ijo Ple-lerje ali Formo vivo v Kostanjevici, odidete med domače zidanice ali proti Šmarješkim ali Dolenjskim Toplicam. Za družabno življenje poskrbijo z glasbo v restavraciji hotela Grad Otočec. mladi pa se lahko naplešejo v diskoteki. Gurmani lahko obiščejo restavracijo Otočec za intimnejše trenutke pa je primerno vzdušje v Viteški dvorani hotela Grad Otočec. Ce pa bi radi lepe in zanimive počitnice privoščili svojim otrokom, v hotelu Grad Otočec zanje pripravljajo "Akademijo za življenje". V programu akademije, ki je primeren za učence od prve- ga razreda naprej in tudi za srednješolce, se je moč naučiti tujega jezika, organizirana je šola tenisa, spoznavanje jahalnih veščin, plavanja, taborniškega življenja in še marsičesa. Takole pravi vodja programa "Akademije za življenje" doc. dr. Otmar Kugo-nič: "Akademija za življenje bo otrokom, pa tudi odraslim, pokazala, kako pomembna za zdravje v fiziološkem in mentalnem smislu je prava /veza z naravo. Nudila jim bo možnost srečevanja z ljudmi istih kriterijev in omogočila intenzivno učenje jezikov in tenisa". Vse podrobnejše informacije o Akademiji za življenje I-ihko dobite po telefonu 068/21•8,26, interna 1431 (Miro Rotaj) in 068 '21-830 (Lili Šeruga). (ime in priimek) za program: A B C ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE NA OTOČCU za jezik: 1. angleščino 2. nemščino (ustrezno obkrožiti) 1. 29. 06.-09. 07. 2. 10. 07.-20. 07. za osnovne šole 3. 21. 07.-31. 07. 1991 3-dnevne počitnice 7-dnevne počitnice junij julij, avgust junij julij, avgust BUNGALOVI Din 1.650.— 1.980,— 3.500.- 4.200.- HOTEL GARNI Din 1.900.- 2.275.— 3.850.- 4.500.- 01. 08. 12. 08. (obkrožiti -11. 08. -22. 08. za srednie šole ustrezni termin) Prgave pošlute na naslov: T. A. PIONIR TOURS d.d. Novo mesto Ketteiev drevored 37. 68000 Novo mesto telefon: 068/21-826, 23-686, telefax: 068/23-213 • Plačilni pogoji • direktno v recepciji hotela GARNI ob Vašem prihodu, ali v treh obrokih preko agencije PIONIR TOURS Novo mesto, kjer lahko izvršite tudi rezervacijo, telefon 068/21 826 interna 1431 pri Katjuši Borsan. Telefax 068/23 213. • Doplačilo za enoposteljno sobo: Din 150.— • Otroci v sobi s starši imajo popust: — do 7. leta starosti 50% popusta. — do 13. leta starosti 30% popusta. • Turistična taksa v programu počitnic ni obračunana! • Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Hvala za razumevanje. Mi znamo zmagovati, ELAN COMMERCE do.o 6427S Begunje, Jugoslavijo tel.: {064) 74671 tele«: 34518 Elan YU fax.: (064) 75 785 TRI TENIŠKA IGRIŠČA MOŽNOST IGRANJA TUDI POZIMI IN V VEČERNIH URAH, KER SO IGRIŠČA OSVETLJENA BIFE IZPOSOJA LOPARJEV, ŽOG, COPAT IZPOSOJA GORSKIH IN BMX KOLES IGRALA ZA OTROKE DRUŽINSKA KOSILA V HOTELU BOR IN GRAJSKI GOSTILNI Rezervacije po tel.: 064/45-080! ZDRUŽITE IGRANJE TENISA S PRIJETNIM IZLETOM V PREDDVORU! ŽIVILA ŽIVILA KRANJ, p.o. Trgovina in gostinstvo, Naklo C. na Okroglo 3 OMNIA SPORT MARKET Kranj Cankarjeva 4 tel.: 214-787 • otroški teniški loparji MAJOR, ROSSIGNOL, SNAUVVAERT t mladinski loparji ADVANCED, SNAUVVAERT, MAJOR, ROSSIGNOL • velika izbira loparjev za odrasle od 890,00 din dalje: SNAUVVAERT, ROSSIGNOL, MAJOR, PRINCE, PRO'S PRO, MAXIMA, VČLKL, BROVVNING, ADVANCED t teniška obutev in konfekcija NIKE, MEDICO, ADIDAS, VVILSON • solo tenis 205,00 din • velika izbira gripov • strune, blažilci vibracij, garniture za vpijanje potu Igranje tenisa po ugodni ceni ELIKO V MALEM, OMNIA ŠPORT MARKET SPIN TENIS CENTER DOMŽALE Največji teniški center v zasebni lasti v Jugoslaviji vam v prijetnem rekreativno-športnem ambientu nudi: • MOŽNOST VSAKODNEVNEGA IGRANJA Z REZERVACIJO PO TELEFONU (dopoldanske ure 50 % cenejše) t ZAČETNE IN NADALJEVALNE IN INDIVIDUALNE TEČAJE t OTROŠKE CELODNEVNE TENIŠKE KOLONIJE - med počitnicami • ORGANIZACIJO TENIŠKIH TURNIRJEV za podjetja in institucije MOŽNOST VKLJUČITVE V SINDIKALNO TENIŠKO LIGO dodatna ponudba: SERVISIRANJE TENIŠKIH LOPARJEV REKLAMIRANJE VAŠE DEJAVNOSTI NA TENIŠKIH BLENDAH (12 x 2 m) Vse informacije 061/713-840 TENISKA IGRIŠČA V VINCERJIH (pri MINI HOTELU ZORKA) Slab kilometer od centra Škofje Loke v presenetljivo mirnem prijetnem okolju obratuje več teniških igrišč, ki omogočajo igro ves dan in tudi zvečer • VEČ TEČAJEV ZA OTROKE (z začetkom počitnic v dopoldanskem času) • OD 17. junija TEČAJI ZA ODRASLE V VEČERNIH URAH • ORGANIZACIJA MANJŠIH TURNIRJEV (po dogovoru) • MOŽEN NAJEM ALI STALNE REZERVACIJE IGRIŠČA VSE INFORMACIJE PO tel. 064/622-182 V teniškem klubu Triglav skrbijo za najmlajše ri CuliCul.. v v V Poljanah nad Škofjo Loko narjev. Za tiste, ki pa ne koristi- je domače športno društvo jo nobene od zgornjih kart, pa zgradilo dve peščeni teniški je cena najema igrišča za eno igrišči. Igrišči sta blizu glavne uro 80 dinarjev, ceste za Žiri in Sovodenj, za igranje pa se lahko prijavite dva ali tri dni pred igro po telefonu 65-415 dopoldne ali 65-827 popoldne. Prijave sprejema Milena Hren. Za igranje tenisa v Poljanah lahko kupite letno karto, ki stane 1.500 dinarjev', dopoldanska letna karta pa je še cenejša -1.200 dinarjev in velja do 14. ure. Igralec, ki kupi karto dobi 60 točk, to pa pomeni, da ga igranje preko dneva stane 50 dinarjev za uro, dopoldansko igranje pa le 40 dinarjev. Poleg tega je moč kupiti tudi tako imenovane "priložnostne karte" za 300 dinarjev - z njimi pa ura ierania tenisa stane 60 di- Ker je igrišče ob glavni cesti za Žiri, je primerno tudi za po-stavitev reklamnih panojev, posebno za obrtnike. Prednost igrišča je tudi ta, d2 je zanimivo zlasti za začetnike, ker ni na očeh in se lahko sprostijo v družbi sebi enakih. Torej - rezervacije za vso sezono, za mesec, za teden ali 'e za uro na zgornji telefonski šte vilki! # USPEŠEN* • posel propagandna ■ I OBJAVA f %v Gorenjskem glasu^^ Pokličite f 4^ 218-463 gA KMEČKI TURIZEM AMBROŽ POD KRVAVCEM REKREACIJA POD KRVAVCEM NA SVEŽEM ZRAKU V PRIJETNEM 0K0UU • TENIŠKA IGRIŠČA (z opremo) • BAZEN • SAVNA • BALINIŠČE O PRENOČIŠČA (polpenzion 300 din) (penzion z uporabo teniškega igrišča 400 din) Rezervacije po telefonu 064/42-457 klub KAKA -bar -tenis - apartmaji Vabimo vas na 4 peščena teniška igrišča v neposredni bližini jezera. Organiziramo teniško šolo, tečaje in turnirje. Pokličite nas po tel.: 064/77-689 A. Jelar, Bled, Kidričeva 9 SPORT KRISTAN IGOR 64260 BLED - Zaka Zupančičeva 18, Marjetica I06M ?8 315 « ♦ 38 6<, 78 315 Izposoja opreme • Equipment for rent V v o zaimame za lemsKo soio Kranj, 6. junija - Želja vsakega športnega kluba je seveda vzgojiti svoje tekmovalce. Zato so se lani pri Teniškem klubu Triglav odločili, da pripravijo teniško šolo. "Letos končujemo prvo leto teniške šole. V prvem delu je to šolo končalo štirideset otrok. V poletnem času smo se učili na asfaltnem igrišču, pozimi pa smo imeli zimske treninge v dvorani na Planini in na Tekstilni šoli. Otroci so se naučili vse osnovne udarce, šfirje boljši pa se celo že udeležujejo prvih turnirjev. Ta mesec pa smo teniško šolo začeli z drugo generacijo otrok. Odziv je bil zelo velik, saj smo vpisali kar sedemdeset otrok. Ti ponovno začenjajo s treningi na asfaltnem igrišču, otroci, ki pa so le- Vse prijave in informacije o teniških tečajih za otroke in odrasle sprejema Teniški klub Triglav na telefonsko številko 217-670 ali osebno v svojih prostorih ob teniških igriščih (nasproti letnega bazena). Tam lahko rezervirate tudi teniška igrišča. tos v šoli že drugo leto pa nadaljujejo program na peščenih igriščih. Kljub velikem zanimanju staršev in otrok (otroci, ki se vpisujejo v teniško šolo, so stari od osem do dvanajst let), letos ne bomo več vpisovali, ponovna možnost vključitve v teniško šolo pa bo čez eno leto, pred začetkom prihodnje sezone," je povedal vodja teniške šole pri TK Triglav Mitja Ker-mavnar. Seveda pa se za igranje in učenje tenisa zanimajo tudi starejši. O programih zanje pa Mitja Kermavnar pravi: "Za otroke starejše od dvanajstega leta bomo v času počitnic zopet organizirali začetniške tečaje v dopoldanskem času - trajali bodo deset ur. Na njih bomo učili osnove tenisa. Ker pa je tudi med odraslimi veliko zanimanja za učenje tenisa, smo pripravili tedenske teniške tečaje za začetnike, pa tudi nadaljevalne tečaje. Ti tečaji so de-seturni - petkrat po dve uri. Začenjajo se vsak ponedeljek ob 19. uri." • V. Stanovnik lOPfiCK PAKIRNI STROJI TEL 065 31 766 Želite igrati tenis na nadmorski višini 914 m. Če ste se odločili, da obiščete Škofjeloške hribe in bi radi igrali tenis, pokličite 064/65-064 in rezervirajte uro ali več. Igrišče je na Starem vrhu ob cesti, ki povezuje Selško in Poljansko dolino. Ura igranja med tednom je 4 DEM, ob sobotah in nedeljah pa 6 DEM. Organiziramo tudi teniške tečaje! Sprostite se v prijetnem okolju! VABI VAS TD STARI VRH! GOSTIŠČE RESTAVRACIJA - PRENOČIŠČE RETNJE 40, TRŽIČ 2 lastni teniški igrišči prirejamo začetne in nadaljevalne teniške tečaje, teniške vikende, piknike... teniški paketi, sparing partner... Informacije po tel.: 064/58-458, 57-482 T°rek, 11. junija 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 13. stran mmrn^mgmLAs POGOVOR BRANE ČARE, borzni posrednik Gorenjske banke Velo časa vzamejo nasveti Kranj, 7. junija - Borzni posredniki, brokerji, kakor jim pravijo v tuJ že od pomladi pripravlja ^ mače čaje za dobro počutje.^ domača zdravila. Hiša je P° 0 dobre volje, vse je pripravlj in če bodo le na občini pan^ tni z davki, bo pri Tiču, 10' ^ visoko pod zelenim ven0|a-macesnov in belo obrobo ?■ nin spet zaživel kmečki ^ zem. Na višji ravni, seveda-D. Dolenc SGP GRADBINEC KRANJ po. Nazorjeva 1 64000 Kranj POSLOVNE PROSTORE f. na Zlatem polju 3 v izmeri 256 m2 oddajamo vnajem najb° šemu ponudniku. Pisne ponudbe sprejemamo na upravi podjetja v Kra Nazorjeva 1. Torek, 11. junija 1991 PISMA, PODLISTEK 15. STRAN GLAS ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo w Crne gradnje pod Storžičem Za prvomajske praznike smo Si' z družino odločili za izlet v Stner Golnik, Trstenik, Bašelj -pod vznožje mogočnega Storži-Pa. Že v mladih letih smo s starši večkrat zahajali v ta kraj, ki SP ga imenovali »Raj pod Storžičem«. V lepem jutru smo se ustavili Trsteniku, tu pustili jeklenega konjička, potem pa smo šli peš Po novo asfaltirani poti v smer Proti Orlu. Že iz nekdanjih časov se spominjam, kako čudovit Pogled je bil iz tega mirnega kraja proti Kriški gori. Tolstem vfhu, Storžiču in Koliščem, na jug pa proti Kranju z okolico od Visokega do Stražišča in proti Skojji Loki. Na spodnjem Orlu pa smo začudeni obstali. Od nekdanjega lepega in mirnega kraja ni bilo sledu. Vse je pozidano z večjimi QH manjšimi počitniškimi hišicami. Prijazni lastniki so nas vabili na kozarček močnega, drugod zopet na kavko. Šli smo skozi mali gozdiček no Zgornji Orel. Nudila se nam Je enak<* slika. Toda glej, asfaltirana pot se je sredi dolžine travnika nehala, od tam naprej je |wo makadam. Tudi hiše so redkejše. Ljudje so nam pojasnili, zakaj tako: Spodnji in Zgornji Orel je dobil dovoljenje glede lokacije, soglasja in gradbena dovoljenja °krog leta J 980. Seveda pa je S'Q meja zazidljivosti samo do Srede travnika na Zgornjem Or-u> ostalo pa so ostala kmetijska Zemljišča, čeprav so jih kmetje že razParcelirali in prodali. Na za-Zlaljivem delu so si lastniki par-,el s pomočjo domačinov in krajevne skupnosti napeljali elektri-Ko m lani tudi asfaltirali pot, ne-az'dljivi del pa je ostal na loka- cijska ter gradbena dovoljenja niso izdana. Seveda pa to ne moti kupcev parcel kmetijskih zemljišč. Zakaj iskati dovoljenja, soglasja in podobno, ko je pa kar tako dosti ceneje. Na tem delu stoji že 12 črnih gradenj, enemu je pravkar bager naredil izkop za stanovanjsko hišo, drugi imajo vse pripra vljeno. Vse lepo in prav, toda čudno je, da tega ne opazi krajevna skupnost, inšpekcijske službe. Zeleni in še kdo. Ali moramo res uničiti vse, ali pa igra svojo vlogo »VIP« (veze in poznanstva)? Marsikje se zadnji čas sliši o prizadevanju »zelenih« pa tudi o povečani aktivnosti Inšpekcijskih služb. Morda bi bilo le prav, da bi si tudi oni ogledali ta del »Raja pod Storžičem«. Janez Petrič Spoštovani! V časopisu Gorenjski glas z dne 21. maja je v rubriki Vroči telefon bralec J. M. iz Mlake postavil vprašanje v zvezi z odlaganjem in zasipanjem smeti na deponiji komunalnih odpadkov v Tenetišah. Odgovor Komunale Kranj na to vprašanje vam je prav tako znan. Kot ekološka skupina, ki deluje v Tenetišah, je prav, da se na odgovor Komunale odzovemo, daj menimo, da je netočen in že kar nekorekten. Dejstvo je namreč, da imamo tudi krajani Tenetiš oči in poleg tega živimo res čisto v neposredni bližini deponije in da prav jasno lahko vidimo, da smeti že od marca ali pa vsaj aprila meseca niso bile zasipane. Nasprotno, kup nezasutih smeti je iz dneva v dan večji, in kot kaže, nikomur še ni prišlo na misel, da bi jih zasul vsaj s tanko plastjo zemlje, kaj šele. da bi bile smeti zasute po pravilih, ki so za to določena. Ob podobnih vprašanjih o zasipanju smeti so nam na Komunali vsa ta teta vedno pojasnjevali, da je zemljo težko dobiti, da je draga in podobno, vendar je to za nas prej dober izgovor, kot pa pravi odgovor. Ob tem se lahko le vprašamo, kako bo Komunala vzdrževala in sanirala odlagališče, ki ga namerava ob tem še razširiti in po njihovem modernizirati, če pa ne more opravljati na njem niti tistega najosnovnejšega, kot je zasipanje smeti. Da bi obstajala pogodba, da se na že zasute smeti ne sme ponovno odlagati odpadkov, o tem res ne vemo ničesar, vsem pa so dobro znana pravita, ko gre za zasipanje odpadkov. Naš namen ni le, da se odzovemo na odgovor, ki ga je dala Komunala bralcu J. M. in nas je vse pošteno razjezil, ampak tudi, da zbudimo odgovorne v Komunali, da vendarle naredijo tisto, kar je potrebno, da zasujejo smeti, zato želimo, da to naše pismo objavite v vašem časopisu kot opozorilo vsem tistim, ki verjamejo v pojasnilo odgovornih v Komunali. S spoštovanjem! Tenetiška ekološka skupina Praznik občine Radovljica SDP Radovljica se ne strinja s prestavitvijo občinskega praznika na katerikoli drugi datum in predlaga komisiji oz. skupščini, da ostane občinski praznik še naprej 5. avgust, dokler ne pride do ustanovitve novih občin na območju sedanje. Občinski praznik 5. avgust nas spominja na ustanovitev Cankarjevega bata-jona. To se je zgodilo v dneh najtežjih preizkušenj slovenskega naroda. Torej v dneh, ko je šlo za biti ali ne biti, v dneh ko je hotel okupator z orožjem in iztrebljanjem uničiti naš narod. Ta datum torej za nas predstavlja dejanje poguma in upora, ko je bilo potrebno za preživetje naroda izpostaviti smrti svoje lastno življenje. In v teh dneh so se našli ljudje, naši občani, ki so to storili. Bilo je to 5. avgusta in prav je, da to pomnimo. Še posebej pomembno pa je, da tega ne omalovažujemo in namenoma ne potiskamo iz našega spomina. Da pa se poizkuša ravno to, da se poizkuša zmanjšati ali izničiti pomen NOB in jo prikazati kot državljansko vojno, na to nas navajajo izjave in dejanja. Saj se podobni predlogi za spremembe datumov občinskih praznikov pojavljajo tudi po drugih občinah. Vse to nas sili k razmišljanju, da gre za koordinirano akcijo zmanjševanja pomembnosti NOB. Nesprejemljiv je tudi čas spreminjanja datumov občinskih praznikov, ki sovpada s časom, ko se pripravlja ukinitev sedanjih oziroma oblikovanja novih občin. Povsem nerazumljivo je, da v času, ko pripravljamo razdružitev obstoječe občine, tej isti občini, ki so ji dnevi šteti, iščemo nov občinski praznik. Povsem nesprejemljivo se nam zdi to ravnanje tudi zato, ker s temi predlogi izvoljena oblast našo pozornost usmerja proč od bistvenih vprašanj današnjega časa. Za SDP so v današnjem času bistvena vprašanja, kako zagotoviti funkcioniranje in razvoj Vam svetuje: - pri podjetniških odločitvah - pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah - pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu 64000 Kranj, C. JLA 4 tel.: (064) 211-320 211-337 Vam nudi: - raziskave tržišča - svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev - iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev - pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov Za Vas prodaja in kupuje nepremičnine PRVI KORAK V POSLU - VAS OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR gospodarstva, denacionalizacija, lastninjenje, kako preprečiti stečaje, ki grozijo vedno več podjetjem v občini, kako zmanjšati izgube, ki so že večje od akumulacije, kako preprečiti katastrofalno naraščanje števila brezposelnih, kako zagotoviti zaposlitev mladim, ki prihajajo iz šol in zaman trkajo na vrata podjetij, kako zagotoviti normalne osebne dohodke tistim, ki še delajo in normalne pokojnine upokojencem, kako našim občanom zagotoviti ustrezno zdravstveno varstvo, šolstvo, kulturo in socialno varnost. Za nas je pomembno, kako zagotoviti miren prehod v samostojno Slovenijo in enotnost slovenskega naroda. To so vprašanja, kjer se danes odloča o biti ali ne biti, in mogoče nam boste nekoč v prihodnosti datum enega od teh uspehov lahko predlagali kot nov občinski praznik ene od novih občin. Seveda pa bo treba uspeti tako, kot so v svojem dejanju uspeli borci Cankarjevega bataljona. Na vsak način pa predlagamo: ne ukvarjajte se s spreminjanjem tistega, kar je dobro, ko moramo spremeniti vrsto stvari, ki so slabe, pa nam še za te zmanjkuje idej in časa. Lep pozdrav! Predsednik SDP Radovljica Vladimir Silič Ugovor zoper informacijo v Gorenjskem glasu z dne 4. junija 1991, stran 21 V zvezi z objavljeno informacijo v vašem časopisu glede bakteriološke pljučnice v jeseniški bolnišnici želimo uradno demantirati površne navedbe glede vzroka nastanka in ukrepov glede ugotovljenih primerov pljučnice: 1. Kljub temu da hi epidemiološko lahko nastala infekcija tako, kot jo vi navajate, za to zaenkrat nimamo nobenih bakterioloških potrditev in smo uvedli vse ukrepe v tem smislu, da bi to pot možnost okužbe preprečili. 2. Ves čas dogodkov smo povezani z Epidemiološko službo Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju, z Inštitutom Golnik, Infekcijsko kli- Časopis zastonj in še tombolska kartica za povrh! Akcija Gorenjskega glasa še vedno traja: če se junija naročite na naš časopis, ga boste prejemali zastonj do konca meseca in šele sredi avgusta Vam bomo zaračunali naročnino za mesece od julija do septembra. Ni kaj - ko druge cene divjajo, poltednik Gorenjski glas ponuja več, kar stane manj. In še posebna nagrada novim naročnikom, ki se boste na Gorenjski glas z izpolnitvijo naše naročilnice naročili do pojutrišnjem (četrtka, 13. 6.): za nedeljsko tombolo na Brdu pri Kranju boste prejeli naše darilo - tombolsko kartico. Ne splača se veliko razmišljati - izpolnite naročilnico, izrežite jo ter nam jo pošljite čimprej; da ne zamudite možnosti dobiti tombolsko kartico! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev. Osebna izkaznica štev. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj r ©JELOVICA niko UKC in Republiško sanitarno inšpekcijo. 3. Saniranje vodovodnega omrežja izvaja pristojna strokovna služba pod vodstvom ZSMH Kranj. 4. Gasilci so nam priskočili na pomoč z dostavo neoporečne vode v času hiperkloriranja, niso pa hiperkloriranja opravili. 5. V prihodnje želimo pred objavo alarmantnih vesti neposredno informiranje, ker nam sicer takšna informacija prinaša škodo in razburja javnost. Zahtevamo, da se v naslednji številki Gorenjskega glasa objavi objektivna informacija. Strokovni vodja dr. Tone Lah peter Čolnar DREVESA V GOZDU Na jasi k Ko gledamo gozd, ne vidimo dreves, vendar so drevesa tisto, ar daje gozdu njegovo lepoto, smisel in pomen. Ko mije Lojze , 01,nar pripovedoval svoja doživetja med drugo svetovno vojno, °Je govoril o številnih usodah ljudi, ki so ob ognju, ki je divjal r° gozdu življenja, sovraštva in smrti, ostajali ljudje, drevesa, ki in k an-iala zdrav 8°zd' sem razmišljal o človeku posamezniku kot drevesu dela gozda in človeštva. d Lojze Čolnarje bil eden zadnjih kranjskih posebnežev, ki so *Jah pečat staremu Kranju. Ljudje, ki so se kasneje doselili v y!VečJe gorenjsko mesto, radi oponašajo o "nazadnjaštvu" ne-„j vnJih kranjskih veljakov. Včasih so bili na vrsti očitki o nazad-ljJ^tyu, reakcionarstvu, danes se sliši o tem, kako so se zavzema-rjra. Jugoslovanstvo, kako so kasneje pozdravili prihod Nemcev. st Zl- BjH so eni in drugi, vendar je nekaj le vedno bilo v tem medan izlivu Kokre v Sav0< da so se vanJ priselili tisti, ki mestu |e es očitajo bližnjo in daljno zgodovino. Kranjski predniki so ra? vfa'' biti tista nosilna narodnostna drevesa, ki so omogočala Š^j^čanje. £e ne bi bilo tako, bi se Kranjčani naselili v okoli-lek-u ajin in Potem zopet govorili o klenosti in življenjski sili *"} drugih prednikov, vije . °Jze Čolnarje pač eno od dreves, okoli katerega se plete ži-J ijska zgodba. Eno od podobnih dreves, ki jih je srečeval v ži-n^J .nJu. Sin trgovske družine, izdajatelj štirinajstdnevnika Mladi-st0nn kasneje tednika kranjske Sobote. S svojim pisanjem in na-Nem "Jern se Je tako izpostavil, da je ob okupaciji pobegnil pred mQl v Zagreb. Nadaljeval je življenje v skladu s svojim huma- nističnim prepričanjem. Ni bil borec, član kasneje posvečene stranke in tako je končal življenje kot socialni podpiranec, kot gost hotela Evropa v Kranju, kjer je lahko živel zaradi razumevanja vodilnih. Kakšen dinarje zaslužil kot priložnostni prevajalec hotelske pošte, nekaj več kot izvrsten igralec taroka, ostal pa je vedno s ponosno dvignjeno glavo. Ljudi, ki jih je priznaval in spoštoval, je videl, drugih ni spoznal za svojimi debelimi očali. Tak je ostal do konca. Znanci pripovedujejo, daje prišel ob neki priložnosti v hotel Edvard Kardelj. Lojzeta je zagledal za portirskim pultom. "Lojze," je veselo presenečen vzkliknil in šel proti njemu. Lojze je dvignil pogled: "Oh, Edo! Šema!" je zamahnil z roko, se sklonil in nadaljeval s prevajanjem. NA ROBU GOZDA Človek ne ve, kaj bo videl v gozdu. Tudi kasneje ga gleda vsak s svojimi očmi. Tega se je zavedal tudi Lojze Čolnar, ko mi je tri leta pripovedoval o svojih doživetjih. Bal se je, da bo komu naredil tudi krivico. Vedno jo je bil pripravljen priznati in popraviti, vendar se nikoli ni strinjal, da bi si zasluge za pretežno njegovo delo pripenjali ljudje, ki so mu nasprotovali in mu celo stregli po življenju. Lahko bi izbral lažjo pot in uporabljal izmišljena imena, vendar je menil, da ne sme iti v pozabo, kako je bilo z reševanjem prostovoljcev leta 1941, kdo je v resnici skrbel za slovenske izseljence v medvojni NDH, kako je bilo s partizanskimi otroki s Kozare. Ogorčen je bil, ko je opažal, da so si nekateri kot posamezniki ali pa kot predstavniki določenih skupin začeli lastiti zasluge, ki jih niso nikoli imeli. Pod nobenim pogojem ni pristal, da bi si začel zasluge pripisovati tisti del duhovščine, ki ji je načeloval teolog dr. Krunoslav Draganovič, za katero je bil prepričan, da ga je pahnila v zapor. Leta 1970. se je vrnil v Jugoslavijo pobegli dr. Draganovič. Časopisi so poročali, daje prišel prostovoljno. Lojze Čolnar seje ob tem spraševal, ali je mogoče, da se pozabi na vse njegovo ko-lonizatorsko delo, na izseljevanje Srbov in prisilno naseljevanje Slovencev? Ko je prišel v Jugoslavijo, se je poslužil pravice, ki mu je bila sicer tuja in pri javnem tožilcu v Kranju ovadil "oseb- nega poglavnikovega prijatelja". Ni znano, s kakšnim rezultatom... POGLED V GOZD Zgodba se začenja 10. aprila 1941, ko Lojze in njegov pol-urat Beno Andervvald (Gre za dokaj kontradiktorno osebnost, planinca, enega od vodij tekstilne stavke, člana KPS, ki ga nekateri obtožujejo sodelovanja z Gestapom, umrl pa je ob požigu mlina v Veštru v Škofji Loki. Kronist medvojnih dogodkov Jože Vidic mi je sporočil, da je šlo baje za nasprotja za vodilna mesta med NOB na Gorenjskem, tako da obstaja sum, da je prišlo do njegove smrti zaradi izdajstva njegovih sodelavcev) pobegneta pred Nemci iz Kranja. Zanimiv je opis stanja ob propadu stare Jugoslavije, ki sta ga opazovala na svoji poti proti Zagrebu. V Ogulinu sta bila priča prihodu Paveliča iz Italije v Jugoslavijo in njegovemu prvemu govoru v NDH. V Zagrebu se je Lojze Čolnar vpletel v delo pisarne slovenskega poslanca Pavla Horvata v Slovenskem domu v Zagrebu. V pisarni sta bila dva uradnika, ki nista znala dosti pomagati Slovencem, ki so tja prihajali po pomoč in tako je Lojze začel pomagati, saj je imel v Zagrebu zelo veliko znancev in prijateljev. Kasneje je začel delati pri hrvaškem Rdečem križu ter ustanovil predstavništvo slovenskega Rdečega križa v Zagrebu. V okviru tega delovanja je pošiljal v začetku v Ljubljano z železniškimi transporti zajete slovenske vojake, prostovoljce, ki so se ob razpadu države javili, da jo bodo branili. Po zvezah jih je dobival iz zaporov in jih pošiljal v Ljubljano kot "otroke, ki so se izgubili v vojni". Ob tem deluje naletel na izredno veliko ljudi, ki so materialno in finančno pomagali. To so bili zagrebški Slovenci, Hrvati in Srbi. Celo na policiji je naletel na ljudi, ki so bili pripravljeni prikrito pomagati. Njegova dejavnost se je povečala z začetkom nemškega izseljevanja Slovencev. Tako so bili naprimer vsi izseljeni v Srbijo pogoščeni s strani RK na železniški postaji v Zagrebu. Večina jih nikoli ni vedela, kako je do tega sploh prišlo. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Nadaljuje se 9. Vidmarjev memorial Privlačne partije Bled, 10. junija - Na Bledu se je minuli konec tedna (razen sobote) nadaljeval mednarodni šahovski turnir. Vidmarjev memorial se bo na Bledu končal to sredo, potem pa se bodo šahisti preselili v Rogaško Slatino, koder bodo odigrali še preostalih šest kol in 21. junija končali turnir. Že v prvih štirih kolih pa so ljubitelji šaha prišli na svoj račun, saj so spremljali vrsto razburljivih in zanimivih partij. Namesto bolgarskega velemojstra K i rila Georgijeva, ki ga ni bilo na turnir, pa je četrtek zvečer na Bled pripotoval danski velemojster Lars bo Hansen. Rezulati drugega kola: Djurič : Mohr I : 0, Kožul : Sokolov remi. Kotronias : Gostiša remi, Grosar : Hulak remi. Bareev : Vaganjan remi. Khalifman : Nikolič remi. Rezultati tretjega kola: Ni-količ : Damjanović I : 0. Vaganjan : Kalifman remi. Hulak : Bareev I : 0. Gostiša : Grosar I : 0, Sokolov : Kotronias 1 : 0, Mohl : Kožul remi, Hansen : Djurič 1 : 0. Rezultati četrtega kola: Damja-novič : Djurič I : 0, Kožul : Hansen 0:1, Kotronias : Mohr remi, Grosar : Sokolov 0:1. Bareev : Gostiša I : 0, Khalifman : Hulak 0 : 1. Nikolič : Vaganjan remi. Zaostala partija Hansen : Mohr remi. Po štirih kolih tako vodi Sokolov s tremi točkami in pol pred Hula-kom s tremi točkami in Hansenom z dvema točkama in pol. • V. Stanovnik Začenja se triatlonska sezona "Kostanjeviški duatlon" in "Triatlon za vsakogar" Kranj, 7. junija - Konec tedna se tudi pri nas začenja letošnja triatlonska sezona. Podjetje OTOK iz Kostanjevice na Krki je organizator I. kostanjeviškega duatlona, ki bo v soboto, 15. junija, v nedeljo, 16. junija, pa bo v Dolenjskih Toplicah "Triatlon za vse", ki se točkuje tudi za Pokal Slovenije. Na Kostanjeviškem duatlonu bodo tekmovalci tekli in kolesarili in sicer: najprej bo 3,5 kilometra teka. nato 20 kilometrov kolesarjenja in spel 6 kilometrov teka. Ženske bodo nastopile v treh, moški pa v šestih kategorijah. Prijavnina za tekmovanje je 200 dinarjev, nakažete pa jo lahko do četrtka. 13. junija, na naslov: Matjaž Zajelšnik. Ljubljanska 21, 68311 Kostanjevica na Krki. Pri prijavi je potrebno navesti leto rojstva in pripisati - Za I. kostanjeviški duatlon. Možna bo tudi prijava na dan tekmovanja, vendar najkasneje do 13. ure v Turistični agenciji OTOK, prijavnina na dan tekmovanja pa bo 350 dinarjev. Start duatlona bo ob 17. uri. Najboljši tekmovalci bodo dobili medalje in nagrade. Že naslednji dan. v nedeljo, 16. junija, ob 9. uri pa bo v Dolenjskih Toplicah "Triatlon za vsakogar". V tekmovalnih disciplinah: 500 metrov plavanja. 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. se bodo poleg standardnih tekmovalnih kategorij pomerili mdi mladinci in mladinke. Prijavnimi znaša 200 dinarjev, do 13. junija pa je potrebno prijave poslali na naslov: Andrej Švent. Slavka Gruma 34. 68000 Novo mesto, s pripisom - Triatlon Dolenjske Toplice. Prijavnina na dan tekmovanja bo 350 dinarjev. Tekmovalci, ki se bodo udeležili obeh tekmovanj, pa lahko prijavnino poravnajo s poštno nakaznico najkasneje do 13. junija na naslov Matjaža Zajelšnika in sicer 300 dinarjev za obe tekmovanji skupaj. Pripišejo naj: Duatlon in Triatlon. Vse dodatne informacije (o prenočevanju, spremljajočih prireditvah, opremi, nagradah...) lahko dobite tudi po telefonu 0608-60-260 vsak dan med 8.30 in 18. uro (o Kostanjeviškem duatlonu) in 068-26-645 ali 068- 28-358 (o Triatlonu za vsakogar). Organizatorji bodo ob zaključku tekmovanja v Dolenjskih Toplicah podelili tudi posebne nagrade tekmovalcem, ki bodo na obeh tekmovanjih v posamezni kategoriji dosegli največje število točk. • V. S. Baseball Za uvrstitev v mali finale Ljubljana - Na igrišču v Štepanjskem naselju v Ljubljani bo od 10. do 15. junija evropsko prvenstvo v haseballu B skupine. Med sedmimi ekipami, ki bodo nastopile, bo tudi naš lanski državni prvak Ultra Stop Zajčki iz Ljubljane, ki so hkrati tudi organizatorji prvenstva. Baseballske ekipe, ki so v Ljubljano prihajale v zadnjih nekaj dnevih, so se očitno že "aklimatizirale", saj že pridno trenirajo za prve tekme. Naši bodo že danes popoldne ob 17 uri. takoj po uradni otvoritvi prvenstva, igrali s švicarsko ekipo Hound Dogs Geneva. Ultra Stop Zajčki so v zadnjem mesecu trdo vadili, prejšnji vikend so imeli tudi priprave na morju, zato so zadnjih nekaj dni počivali, saj bi ■preutrujenost" ali poškodba zapestja lahko bila usodna za nastop na prvenstvu. Poleg omenjenih ekip bosta v A skupini nastopala še Rock-ford Vienna iz Avstrije in Viktdecans iz Španije. V B skupini pa bodo igrali Technica Brno iz Češkoslovaške, Varšava iz Poljski? in Cologne Dodgers iz Nemčije. V skupini A so nedvomni favoriti Španci (lani so izpadli iz evropske A skupine), medtem ko naši računajo na drugo mesto v predtekmovanju. torej na mali finale, in kot je dejal trener Zajčkov Borut BeličiČ: "V končni razvrstitvi pričakujemo najmanj 4. in največ 3. mesto, vse, kar je izven tega, bo negativno oziroma pozitivno presenečenje." Tekme Ultra Stop Zajčkov: H. junija ob 17. uri s Hound Dogs Geneva, 12. junija ob 13. uri z Rockford Vienno, 13. junija ob 13. uri s favoriti, ekipo Viladecans in odvisno od uvrstitve v predtekmovanju za peto mesto 14. junija ob 17. uri, za tretje mesto 15. junija ob 10. uri ali za prvo mesto 15. junija ob 14. uri. Ob igrišču v Štepanjskem naselju so zgradili provizo-rične tribune za okrog 300 gledalcev (vstopnine ne bo), ki bodo ob ogledu tekem dobili tudi brošurico z razlago baseballske igre, ob prizorišču bodo razne stojnice s tekstilom, souvenirji, hrano in pijačo... ne bo pa izostal tudi shovv program, ki na podobnih baseballskih prireditvah nikoli ne manjka. • I. Kavčič Sesir najboljši Celje, junija - V celjski športni dvorani Golovec je bil zaključni pionirski turnir za letošnjega republiškega prvaka. Prepričljivo so zmagali mladi rokometaši Seširja. (vs) Poraz Živil - Nakla doma Naklo, 9. junija - Nogometaši Živil - Nakla so v nedeljo doma igrali z ekipo Medvod. Čeprav je bila igra enakovredna, so imeli več sreče pri streljanju gostje in zmagali z rezultatom I : 2 (0 : 2). Gol za domače je dal Križaj, za ekipo Medvod pa sta bila strelca Lukančič in Dolenc. Ekipa Živil - Nakla je tako kolo pred koncem na osmem mestu, konec tedna pa gostuje pri ekipi Vozil. • V. S. Četrti Ročk Master v Kranju Favorita zmagala, naši navdušili Pred množico gledalcev (3500) so športni plezalci pokazali svoje mojstrovine v odlično pripravljenih smereh. Lynn Mili, edina ženska doslej, ki je preplezala smer ocenjeno z X + , Masse Critique. Kranj, 11. junija - Tudi letošnja tekma je uspela. To zagotovo lahko po petkovi, lahko bi rekli, gala športni predstavi, trdijo organizatorji tekme kranjski ZTKO in Tomo Česen. Z obema smerema, ki ju je postavil so bili, po njihovih iz- javah sodeč, zadovoljni vsi tekmovalci. Ženske so se pomerile v smeri z oceno IX. Prepričljivo, z veliko mero že skoraj baletnih spretnosti, je zmagala glavna favoritinja Američanka Lynn Hill, kije tudi edina med ženskami dosegla vrh smeri. Takoj za njo se je uvrstila Francozinja Corine Labrune, naša najboljša Miranda Ortar pa je bila tretja. Sledile so: Marija Štremfelj, Damjana Hudo-lin in Metka Lukančič. Smer za moške je bila težja -ocenjena z X-. Lanskoletni zmagovalec Jean Baptiste Tri-bout je zmagal tudi letos, med moškimi je edini preplezal celo smer. Sledil mu je njegov rojak Robert Cortijo, tretji pa je bil Vili Guček, kar je izreden uspeh, saj je bila to njegova prva tekma po težji poškodbi. Ostale uvrstitve: Tadej Slabe, Arči Vernerin, Marko Lukič, Luka Zaplotnik, Stephane Po-ussardin, David Chambre, Igor Jamnikar in Dorian Šuc. Športna predstava, katere glavni sponzor je bil Iskra Jean Baptiste Tribout, že drugič zmagovalec kranjskega Ročk Mastra, v tekmovalni smeri "na delu". Commerce, kakršnih je v Kranju malo. Ce se bodo dolgoročni načrti izpolnili, bomo mogoče imeli v Kranju čez nekaj let tekme za svetovni pokal v športnem plezanju... • M. Pe-ternelj, foto: A. Gorišek V Sebenjah so pripravili privlačne skakalne dneve Zmaga Frasa, najdaljši Jekovec Sebenje pri Tržiču, 9. junija - Na plastičnih skakalnicah v skakalnem centru v Sebenjah so prizadevni člani Smučarskega kluba Tržič pripravili II. pokal Tržiča v smučarskih skokih. Tekmovanje se je začelo v petek z obračuni najmlajših kategorij in končalo v nedeljo zvečer za atraktivnimi skoki za posebno nagrado. Med člani je bil najboljši Damjan Fras (Elektrotehna Ilirija), najdlje pa je skočil domačin Dejan Jekovec v posebni atraktivni seriji 52.5 metra. Resnično so uživali številni gledalci, ki so konec tedna prišli pod skakalnice v Sebenje. Z lepimi skoki so jih navduševali naši smučarji skakalci, ki kljub poletju ne mirujejo in se na umetnih skakalnicah pripravljajo za novo sezono. Rezultati petkovega tekmovanja: - mlajši pionirji C do 9 let: I. Blaž Križaj (El, Ilirija) skoka 9 in 9,3 metra. 2. Primož Zupan Urh (Triglav) skoka 8.8 in 9.5 metra, 3. Matic Svab (Tržič) skoka 9,5 in 9,3 metra - mlajši pionirji B do 11 let: 1. Miha Rih- Gledalci so si lahko ogledali številne lepe in atraktivne skoke. Bilo je tudi nekaj padcev, na srečo brez hujših poškodb. tar (Ihan) skoka 14,50 in 15 metrov, 2. Martin Romih (Tržič) skoka 15 in 15,50 metra, 3. Uroš Peterka (Termit Mor) skoka 14,50 in 15 metrov. Rezultati sobotnega tekmovanja: - mlajši pio- nirji A do 13 let: I. Boštjan Brzin (Tržič) skoka 35,5 in 37 metrov, 2. Robert Janežič (Triglav) skoka 37 in 35,5 metrov. 3. Primož Peterka (Termit Mor) skoka 35 in 34 metrov - starejši pionirji do 15 Na Bledu hitijo s pripravami na alpsko ligo v hokeju na ledu Ekipa znana, trener še ne Bled, 8. junija - V hokejskem klubu Bled imajo te dni veliko dela. Z zamudo so njihovo člansko ekipo sprejeli v alpsko ligo, tako da so morali pohiteti z iskanjem primernih igralcev in sponzorjev. V minulih dneh jim je tako uspelo sestaviti ekipo, dobili so tudi nekaj sponzorjev, nimajo pa še pogodbe z generalnim sponzorjem in glavnim trenerjem. Kot so predstavniki kluba povedali na sobotni tiskovni konferenci, pa so njihovi cilji pri nastopanju v avstrijsko - italijansko - slovenski ligi vsaj trije. Eden je gotovo čimboljši tekmovalni uspeh, druga dva pa sta promocija Bleda in njegovega turizma ter promocija Republike Slovenije. Pri Hokejskem klubu Bled se zavedajo, da imajo veliko prednost, ker imajo na Bledu ledeno ploskev za treninge pripravljeno že sredi poletja. Tako bo tudi letošnji zbor njihove prve ekipe na ledu že 15. julija. Sestavljali jo bodo: Blaž Lomovšek, Dominik Lomovšek, Ignac Kavec, Zvone Bolta, Jože Praznik. Miha Remic, Letošnja alpska liga v hokeju na Ledu se začenja 14. septembra, prvo tekmo pa Bled igra doma z ekipo Me-rana. Konec lige bo 12. novembra, ko bo slovenski obračun v skupini B, saj se bosta na Jesenicah pomerili ekipi Jesenic in Bleda. Dušan Lebša, Boris Pajič, Ranso-me Drčar, Mihail Anfjorov, Aleksander Rožkov, Sergej Stolbun, Sergej Paramonov, Peter Klemene, Joško Prose in Toni Kur-bus. Poleg te ekipe bodo nastopali tudi mladi blejski igralci Berton-celj, Pajk, Horvat, Knific in vratar Grabnar. "Poudariti moram, da se bo ekipa sestavljala glede na pripravljalne tekme, glede na testiranje in domači igralci ne bodo v podrejenem položaju, saj računamo, da bodo prav oni v dveh, treh letih, nosilci igre. Radi pa bi ponovno pridobili svoje igralce, ki so na Jesenicah, posebno Pretnarja in Mohoriča. Kljub temu da imajo naši klubi ruske trenerje, pa bi mi radi imeli domačega. Ni sicer še dogovorjeno, po vsej verjetnosti pa bo to Pavle Generalno sponzorstvo hokejskih ekip, ki nastopajo v alpski ligi, znaša tudi do milijon mark, ekipa Bleda, kije med cenejšimi pa "stane" med 300 in 400 tisoč mark. Po besedah Branka Terglava potekajo tudi dogovori, da bi generalno sponzorstvo nad alpsko ligo prevzel OPEL. Kavčič, ki se je kot zelo uspešen trener pokazal v Milanu. Zavedamo se, da bomo gledalce na Bled pridobili le z dobro igro, pričakujemo pa, da jih bo prišlo na Bled na tekme povprečno dva tisoč," je povedal sekretar hokejskega kluba Bled Branko Terglav. Vodstvo blejskega hokejskega kluba pa se je tudi odločilo, da njihova ekipa ne bo nastopala v državnem prvenstvu, čeprav se naj bi to začelo po končani alpski ligi. Vodstvu SHZ očitajo, da je odločitev v Beogradu sprejelo bre/ pristanka vseh slovenskih hokejskih klubov in.pravijo, da takšno tekmovanje ni zanimivo za sponzorje in ie tudi predrago. • V. Stanovnik Jean Baptiste Tribout pa je takole ocenil moško smer: "Zelo zanimiva, lepa in dosti težka smer." Na vprašanje, ali bo naslednje leto spet prišel, pa je malce hudomušno odgovoril: "Seveda, bom. Če me bodo povabili..." Zmagovalko Lvnn Hill smo takoj po končanem nastopu poprosili za oceno smeri: "Smer je krasna, izredno zanimiva in dobro postavljena. Zelo rada plezam v takih smereh." Na vprašanje, ali bo še prišla v Slovenijo, pa je odgovorila: "Še bom prišla, seveda-Ljudje so izredno prijazni in dežela je zelo zanimiva. " Najdlje je skočil domačin Dejan Jekovec (Tržič) v posebni ekshi" bicijski seriji. let: I. Jure Radelj (El. Iliriji skoka 38,5 in 39 metrov, 2. M»'' ja Stegnar (Tržič) skoka 37 'n 36,5 metra, 3. Jaka Grosar 0r' žič) skoka 37 in 36 metrov. Re' zultati nedeljskega tekmovanja: ' člani in mladinci so tekmovali " 53 metrski skakalnici: 1. Damj«? Fras (El. Ilirija) skoka 51 in 5°-;, metra, 2. Matjaž Zupan (Trig'aV' skoka 50,5 in 49,5 metra, 3. WK Štirn (Triglav) skoka 48,5 in 49.' metra. • Gorišek V. Stanovnik, foto: T°rek, 11. junija 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 17. stran GLAS Inšpektorji in policisti zasegli 34 igralnih avtomatov Otroci zapravljali žepnino, odrasli cele plače Kranj, 10. junija - Ko so v kranjski postaji milice analizirali žarišča naraščajočih kriminalnih dejanj in kršitev javnega reda in miru, so naleteli na skupine, ki so se v raznih gostinskih lokalih zbirale °b igralnih avtomatih. Ljudje, ki so jim avtomati požirali cele plače, so se v obupu kregali in pretepali. Proti avtomatom, ki so zasvojili tudi mladež, so protestirali tudi starši. Policisti so tako v sredo Popoldne skupaj z inšpektorji kranjske uprave za družbene prihodke pregledali gostinske lokale v občini, za katere so vedeli, da imajo nedovoljene igralne avtomate. V raciji so v 31 lokalih zasegli 34 'gralnih avtomatov. Gre za video igre poker ali 'uckey video, nameščene v raznih bifejih, kavarnah, gostilnah, celo v hotelih. Igralci imalo na njih možnost zadeti dobitek, vendar izid ni odvisen od njihovega znanja ali spretnosti, ampak od naključja, sreče. Republiški sekretariat za finance v tolmačenju pravi, da te igre sodijo med najbolj hazardne igre na avtomatih. Po določbah republiškega zakona o igrah na srečo se lahko vse igre na sre- čo, vključno z igrami na avtomatih, prirejajo le v igralnicah. Policisti in inšpektorji so ugotovili, da nikjer, kamor so pogledali, nimajo dovoljenja sekretariata za finance za namestitev igralnih aparatov in da nekatera podjetja, predvsem pa posamezniki, izkoriščajo naivnost in socialno stisko ljudi za lahek vir zaslužka. Zaseženi igralni avtomati bodo v depoju, dokler sodišče ne bo reklo, kaj z njimi oziroma s kršitelji. Proti petim bodo policisti predlagali postopek sodni- ku za prekrške, ker so igrali na prepovedane avtomate z namenom, da pridobijo materialno korist. Sedemnajst ljudi bodo prijavili, prav tako sodniku za prekrške, ker so dovoljevali oziroma podpirali igre, da bi se igralci okoristili (gre za uslužbence z "banko"), inšpektorji uprave za družbene prihodke bodo proti trem podjetjem podali kazensko ovadbo za gospodarski prestopek, policisti pa še proti dvema "organizatorjema" video iger na srečo. Zbirajo tudi podatke proti odgovornemu človeku v enem od kranjskih podjetij, ki je avtomate inštaliral v večino bifejev podjetja; ovadba ga bo bremenila zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe. Razen tega bo izvedenec vse zasežene aparate strokovno pregledal, da bi ugotovil morebitne goljufije oziroma razmerje med vloženim denarjem in možnostjo dobitka. • H. Jelovčan Prometni zamašek na Peračici Predor odprt, viadukt razkopan Kranj, 10. junija - Naša stara praksa, s katero pa se ne kaže pretirano hvaliti, je, da "cestarje" zajame prava delovna mrzlica, ko se DHža glavna turistična sezona. Zakaj bi bilo to leto drugače? Kara-yanški predor je bil odprt 1. junija, delavci SCT pa so začeli obnavljati viadukt Peračica 21. maja! Promet po njem se odvija izmenično enosmerno. Zlasti ob konicah so se na obeh straneh nabirale kolone vozil, številni vozniki so, da bi se ognili gneči, na cesti obrasli, prišlo je do več prometnih nezgod, skratka, kaos, kakršnega si "rejma turistična dežela ne sme privoščiti. Jezni domači vozniki so, kot po navadi, začeli grmeti predvsem na prometno policijo, najbrž /ato, ker edino ona še reagira. Odzvala se je tudi v tem primeru, sklicala vse odgovorne za obnovo viadukta in v neredu skušala doseči vsaj nekaj reda. Republiški prometni inšpektorat je izdal dovoljenje za polovično zaporo viadukta od 7. ^aja do 26. junija. V SCT so začeli delati šele 21. maja, potem ko so podpisali pogodbo z ^publiško upravo za ceste. Vendar je že 10. maja zjutraj Pod težo tovornjaka odtrgalo ^'letacijo in jo vrglo iz ležišča, Zato so delavci Cestnega podje-.'a Kranj viadukt polovično za-Pr'i, na obe strani pa postavili Sernafor za izmenično urejanje Prometa. Ne vzdrževalec ceste K-P), ne izvajalec del (SCT) ni-sta poskrbela za fizično ureja-nJe prometa ob konicah, kot je zahtevano v dovoljenju za zaporo, skrb sta preprosto prepustila policiji, čeprav to ni njeno delo. Kot je dejal načelnik inšpektorata milice Jože Ajdišek, bodo vse ure in prevožene kilometre, ki so jih policisti opravili zaradi urejanja prometa na Peračici, zaračunali republiški upravi za ceste oziroma SCT. Jože Ajdišek seje obregnil tudi ob sam način dela na viaduktu, ki bi ga morali opravljati najmanj v dveh, če ne celo v treh izmenah, in to vse dni, da bi bila obnova čimprej končana. Tudi v republiškem prometnem inšpektoratu so izvajal- cem zagrozili, da ne bodo dali soglasja za podaljšanje dovoljenja za zaporo, če ne bodo delali hitreje; bodo pač morali nadaljevati jeseni, ko bo na gorenjski magistralki bistveno manj prometa. Svoje sodelovanje pri urejanju prometa prek viadukta so policisti odločno odklonili. Na sestanku minuli teden so se zato dogovorili, da bo s semaforjem ob konicah, to je med 5.30 ^sevalna vaja Jezersko '91 Na Jezerskem je bil potres Mersko, 7. junija - Okolico Jezerskega je prizadel močan potres, S| določili domnevo organizatorji dvodnevne vaje Jezersko '91. j .e.^ nJ° je kranjski štab za civilno zaščito skupaj z domačimi in uJ"ni vodniki reševalnih psov preveril pripravljenost za ukrepanje v taki nesreči. Za konec ogledna vaja z več drugimi udeleženci. V četrtek opoldne so se .brali v taboru pri Planšarskem •!q2eru. udeleženci vaje Jezersko Y ki jo je v sodelovanju s kinološko organizacijo pripravil . okviru prireditev ob letoš-Jern sejmu opreme in sredstev ^vilne zaščite občinski štab CZ Kranju. Devet tabornikov iz Pecialne enote je postavilo in-,j rJJencijski tabor za okrog 250 ^udl- Opremili so ga z vsem eat nim za b,vanJe> °d a8re" °ata za elektriko do kuhinje in j^itarij. Tam so bili tudi de-C| mobilnega centra za zveze in člani sanitetne ekipe, posebne naloge pa so čakale 60 vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Švice in Nemčije. Kot je povedal vodja komisije za reševalne pse pri KZS Janez Podnar, so naši vodniki že večkrat sodelovali na vajah v tujini, vodniki iz sosednjih alpskih dežel pa so prišli prvič v tolikšnem številu na vajo pri nas. Po oceni kinološkega sodnika Vlada Gerbca, ki je vodil vajo, je sedem mešanih ekip uspešno izpolnilo zahtevne na- loge iskanja zasutih in pogrešanih oseb, nočnega reševanja iz plazu, orientacije s preiskavo terena in premagovanja ovir. Načelnik kranjskega štaba za civilno zaščito Rajko Simič pa je naglasil, da je bila vaja dragocena praktična izkušnja za usklajeno reševanje ljudi ob potresu tudi v najtežavnejših razmerah. in 7.30 ter med 13. in 16. uro v delavnikih, sicer pa tudi ob sobotah in nedeljah od 9. ure zjutraj do večera, ročno upravljal delavec Cestnega podjetja Kranj na stroške SCT. Policisti so pristali, da bodo promet urejali v svojem prostem času, prav tako na stroške izvajalca, le, če se ta način ne bi obnesel. Ali se, bodo ocenili na ponovnem sestanku 17. junija. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Vajo na Jezerskem so sklenili v petek dopoldne s propagandnim nastopom v bližini hotela Kazina. Domačini in drugi gostje, med slednjimi je bil tudi poveljnik republiškega štaba za CZ Miran Bogataj, so si ogledali delo pri reševanju ponesrečencev iz stavbe. To nalogo so poleg domačih gasilcev in gorskih reševalcev opravili pripadniki letalske enote milice in vodniki reševalnih psov. # Stojan Saje Na Ljubelju zasegli orožje in strelivo Plinske pištole, pumparice, naboji Kranj, 10. junija - V minulih dneh so policisti in cariniki na mejnem prehodu Ljubelj zasegli več orožja, skritega v avtomobilih, in streliva. Tihotapci praviloma z juga. V petek, 7. junija, ob 23. uri seje iz Avstrije s kombijem pripeljalo na mejni prehod pet Jugoslovanov, doma iz Gračanice. Policisti so pri Ibrahimu M. v žepih našli plinsko pištolo, 50 nabojev in nož za napad, pri Ešefu K. 50 nabojev, 70 nabojev je imel v žepu še Zeha Z. V kombiju so policisti odkrili dve puški pumparici znamke remington in tri znamke maverick. Tihotapci so povedali, da so orožje in strelivo kupili na železniški postaju v Miinchnu od nekega jugoslovanskega državljanja. Za eno puško so plačali 1800 mark. Pol ure kasneje je na mejni prehod pripeljal avtobus, ki gaje vozil Ranko D. iz Prijedora. Policisti so na polici nad voznikovim sedežem našli 50 nabojev, ki jih je, kot je dejal, kupil od neznanca blizu Borovelj. Istega dne popoldne, ob 18. uri, je carinik "potipal" Fikreta M. in Huseina P. iz Bihaća. Carinik je v avtu našel plinsko pištolo, sto nabojev zanjo in še drugih 50 nabojev. Možem postave je bil sumljiv tudi voznik avtobusa Desimir M. iz Prijedora, ki je na Ljubelj pripeljal iz Avstrije v soboto ponoči. V njegovi cigaretni škatlici so našli skritih 9 nabojev. V soboto ob 21.50 je carinik v mercedesu Zagrebčana Dražena K. med prtljago dobil plinsko raketno pištolo, 74 potisnih nabojev in deset plinskih nabojev. • H. J. Tvegana vožnja s kurilnim oljem Poleg denarne kazni tudi odvzem vozila V republiškem ministrstvu za trg in splošne gospodarske zadeve nameravajo stopiti na prste voznikom, ki namesto dizelskega goriva D-2 vozijo s cenejšim kurilnim oljem. Nadzor bodo opravljali tržni in davčni inšpektorji v sodelovanju z republiško prometno policijo. Vozniku, ki ga bodo ustavili in po odvzetem vzorcu goriva ugotovili, da "tanka" kurilno olje, bodo lahko takoj odvzeli vozilo, razen tega pa bo moral plačati tudi visoko denarno kazen. Ukrep je zakonsko mogoč že od februarja, zdaj ga bodo začeli uresničevati zares in, kot opozarja republiški tržni minister Maks Bastl, dosledno. V zadnjih letih so v Sloveniji že bolj ali manj redno nadzirali porabo posameznih vrst goriv in tudi preganjali nenamensko uporabo kurilnega olja. Lanski nadzor, ki je zajel kakšnih tisoč vozil, je pokazal, da je približno desetino pregledanih vozil poganjalo kurilno olje. Med kršitelji zakona o nenamenski porabi goriv so bili zvečine zasebni avtoprevozniki, ki so najbolj izkoriščali mile denarne kazni in občasen nadzor, s cenejšo vožnjo pa nelojalno konkurirali drugim prevoznikom. Nadzor, ki ga bo tržna, davčna in prometna policija opravljala na cestah, gradbiščih, kmetijskih površinah in na bencinskih črpalkah bo bržkone precej mučen tudi za kmete, ki za kmetijske stroje namesto goriva D-2 uporabljajo kurilno olje. • H. J. NESREČE Motorist zapeljal v smrt V nedeljo. 9. junija, nekaj pred osmo zvečer je 19-letni .lorgo-van Rajhard iz Radovljice z motorjem vamaho peljal po magistralki od Žirovnice proti Koroški Beli. V desnem nepreglednem ovinku je domnevno zaradi prevelike hitrosti zapeljal na levi pas, tedaj pa je nasproti pravilno pripeljal s stoenko Zoran Veljkovič. roj. 1964. iz Maribora. V trčenju vozil je motorist Rajhard na kraju nezgode umrl. Vcljkoviča pa so huje ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico. Peterica v UKC Istega dne popoldne, ob 13.50. je 26-letna Domžalčanka Ne-venka Aljaž v križišču regionalke Sp. Brnik-žičnice Krvavec z lokalnima cestama Moste-Cerklje in Vasca v Cerkljah izsilila prednost vozniku stoenke Tomislavu Janku, staremu 27 let, iz Cerkelj. Aljaževa je s fiatom uno peljal od Most proti Cerkljam, namesto da bi pred križiščem ustavila, pa je z nezmanjšano hitrostjo zapeljala vanj. Po trčenju vozil je uno zadel še v betonski steber ograje ob cesti. V nezgodi jo je brez posledic odnesel samo Tomislav Janko, medtem ko so Nevenko Aljaž in njene štiri sopotnike Cirila in Ljudmilo Grum iz Vrhpolja, Branko Dolenc iz Kamnika in Bredo Aljaž iz Domžal odpeljali v UKC. Utonil v Črnavi Preddvor, junija - V ponedeljek, 3. junija, okrog dveh popoldne so ljudje opazili v jezeru Črnava v Preddvoru utopljenca. Kriminalisti m policisti so ugotovili, da je utonil Anton Tičar, star 46 let, iz Preddvora. Kot so povedali nekateri, ki so ga videli še živega'je opit hodil okrog hotela. Domnevajo, daje sam omahnil in utonil. Napadli policista Kranj, 10. junija - Policista Ladislav Celestina in Denis Sušnik s kranjske postaje sta se v soboto ob 23.20 odzvala na telefonski klic, da skupina neznancev pri šoli Matije Copa na Planini krši javni red in mir. Policista sta od Roberta K. zahtevala osebno izkaznico, vendar mladenič ni hotel pokazati ne dokumenta ne povedati, kdo je. Uprl se je tudi, ko sta ga policista povabila s seboj na postajo. Ko sta ga hotela odpeljati do službenega golfa, je Robert K. poklical na pomoč ostale iz svoje druščine. Mladoletni A. G. seje polotil Celestine in zahteval, naj Roberta K. izpusti, medtem pa seje le-ta iztrgal tudi Sušniku. Oba sta napadla Ce-lestino, Sušnika, ki je kolegu hotel pomagati, pa je prijel Dušan R. Matej P. gaje večkrat udaril, koje Sušnik hotel poklicati pomoč po UKW postaji, pa mu je Dušan R. iztrgal mikrofon. Četverico mladih bodo policisti ovadili kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Dušan R., Matej P. in A. G. se bodo zagovarjali tudi zaradi poškodovanja policijskega golfa, nad katerim so se nato znesli. Škode je za okrog 50.000 dinarjev. Čigavo truplo Kranj, 10. junija - Kriminalisti UNZ Kranj še preverjajo, čigavo je truplo, ki ga je 3. junija našel Jeseničan med sprehodom po"gozdu Mirca nad Jesenicami. Truplo neznanca je bilo tam več mesecev. Ob njem so našli na karton napisano poslovilno pismo, nekaj cigaret, ostankov hrane, med pepelom pa delček PVC ovitka. Neznanec je med drugim napisal, da ni treba ugotavljati, kdo je bil. Oblečen je bil v svetla oblačila, modro karirasto srajco, vetrovko in hlače, obut v športne copate, na tleh pa so našli tudi jeans jakno. Na truplu ni bilo opaziti znakov nasilja. Nesreča ne počiva, pravi pregovor. V nedeljo sta na magistralki, malo naprej od viadukta Peračica proti Gorenjski, trčila fičko in motor BMVV. Trk je zakrivila voznica v fičku, ki je prehitevala v škarje. - Foto: G. Sinik •::.'£x::glas is. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 11. junija 1991 ŠŠŠk a|n|GS industrija pohištva Železniki '™ ^ Češnjica 54, d. o. o. . . 64228 Železniki razpisuje JAVNO DRAŽBO - za prodajo A. Poslovne stavbe v izmeri 1.023 m:, pare. št. 762/3 pri zemljiško knjižnem vložku št. 336, k. o. Selca B. Funkcionalnega objekta v izmeri 4 m2, poslovne stavbe v izmeri 77m : in dvorišča v izmeri 1.847 nr, vse pare. št. 767/9 pri zemljiško knjižnem vložku št. 336, k. o. Selca. Izklicna cena za nepremičnine pod točkama A in B je 4.742.940,00 din. Javna dražba bo 26. 6. 1991 ob 8. uri na sedežu Alplesa Železniki, d. o. o., v sejni sobi poslovne stavbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe oziroma njihovi pooblaščenci, ki se morajo izkazati s pisnim pooblastilom. Morebitni kupci morajo do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 51510-601-16210 s pripisom »za javno dražbo« in predložiti potrdilo o vplačilu. Na javni dražbi je mogoče sodelovati tudi s pisno ponudbo, ki mora v zapečateni ovojnici prispeti na naslov prodajalca najpozneje do začetka javne dražbe z oznako »za javno dražbo«. Za pisne ponudbe veljajo vsi pogoji javne dražbe, priloženo mora biti tudi dokazilo o vplačilu varščine. Vplačano varščino bomo šteli v kupnino, neuspelim ponudnikom pa jo vrnili v treh dneh po končani dražbi. Če uspeli ponudnik odstopi od svoje ponudbe in ne sklene kupoprodajno pogodbo, izgubi pravico do povračila varščine. Kupec mora pogodbo skleniti v osmih dneh po končani javni dražbi, sicer prodajalec zadrži vplačano varščino. Kupnino je treba plačati v osmih dneh po podpisu pogodbe. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prodajo nepremičnin plača kupec. Ogled prostorov je mogoč 24. 6. 1991 med 12. in 15. uro, dodatne informacije po telefonu 064/67-121, interno 204. SREDNJA ŠOLA GOSTINSKE TURISTIČNE IN EKONOMSKE USMERITVE BLED Prešernova 32 Svet Srednje šole gostinsko turistične in ekonomske usmeritve Bled razpisuje dela in naloge 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri ter končan program za izpopolnjevanje za poučevanje umetnostne vzgoje. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1.9. 1991. 2 UČITELJA MATEMATIKE Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991 2 UČITELJA RAČUNALNIŠTVA IN FIZIKE Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za enega učitelja za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za drugega za določen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 2 UČITELJA PREHRANE IN BLAGOZNANSTVA IN ZDRAVSTVENE VZGOJE Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri ter končan program za izpopolnjevanje za poučevanje zdravstvene vzgoje. Delo se združuje za enega učitelja za določen čas s polnim delovnim časom, za drugega za določen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 1 UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 3 UČITELJE EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za dva učitelja za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter za enega učitelja za določen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 1 UČITELJA GEOGRAFIJE Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za določen čas s polovičnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 4 UČITELJE KUHARSTVA Pogoji: - višja izobrazba s predhodno dokončano V. stopnjo smeri kuharstvo ter delovnimi izkušnjami ali srednja izobrazba V. stopnje smeri kuharstvo, najmanj pet let delovnih izkušenj ter dva semestra dopolnilnega študija na pedagoški akademiji. Nastop dela 1. 9. 1991. 2 UČITELJA STREŽBE Pogoji: - višja izobrazba s predhodno dokončano V. stopnjo smeri strežba ter delovnimi izkušnjami ali srednja izobrazba V. stopnje smeri strežba, najmanj pet let delovnih izkušenj ter dva semestra dopolnilnega študija na pedagoški akademiji. Nastop dela 1.9. 1991. 1 UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. 2 UČITELJA TUJEGA JEZIKA (kombinacija angleški, nemški) Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela 1. 9. 1991. Prijave z dokazili je treba poslati v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola gostinsko turistične in ekonomske usmeritve Bled, Prešernova 32. Gospodarska komisija d. d. MERKUR KRANJ Koroška c. 1 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih osebnih in tovornih vozil ter viličarja: izklicna cena 1. osebni avto R 4, letnik 1984 20.000,00 2. dostavni avto Poly, letnik 1988 - karamboliran 10.000,00 3. osebni avto ZASTAVA 128, letnik 1985 30.000,00 4. tovorni avto ZASTAVA 80 10, letnik 1985 - karamboliran 90.000,00 5. tovorni avto ZASTAVA 650 D, letnik 1982 140.000,00 6. viličar INDOS, letnik 1971, nosilnosti 2 toni 23.000,00 Javna dražba bo v petek, 14. junija 1991, ob 12. uri na parkirišču Merkurja na Kolodvorski c. 5 v Kranju. Prometni davek v izklicnih cenah ni zaračunan. Le-tega plačajo kupci v kraju svojega prebivališča. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Varščino za vozila in viličarja v višini 10 % od izklicne cene bomo sprejemali pol ure pred začetkom dražbe. Zastopniki pravnih oseb morajo imeti pooblastilo, kavcijo zavarujejo z bariranim čekom. Nakup je po načelu »videno - kupljeno«, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Kupec plača kupnino takoj ali v treh dneh po licitaciji. Po plačilu kupnine mora kupec kupljena vozila tudi takoj oz. v najkrajšem možnem času odpeljati. x4 -AVTOŠOLA O 'N^A Begunjska 10, Kranj J J tel.:(064)216-245 NAUČILI VAS BOMO VEČ! TEČAJ cestnoprometnih predpisov lahko obiskujete dopoldne ali popoldne, začne se 17. 6. V tečaj teorije smo poleg video filmov vključili tudi praktičen prikaz vožnje. ČE SE ŽE UČITE VOŽNJE, a se še vedno ne znajdete v prometu, se zapeljite Z nami s posebej prirejenim vozilom. Pri učenju vožnje lahko izbirate med vozili GOLF, RENAULT 5 in Z-101 SE ŠE SPRAŠUJETE ZAKAJ SMO NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA? CT AVTO ŠOLA 'O »VIC« MLADI VOZNIK d. o. o Zlato polje 1 64000 Kranj ZAČETEK TEČAJA 10. 6. 1991 ob 17. uri INFORMACIJE: 213-619 in 328-602 _RENT a CAR- SGP GRADBINEC KRANJ po. Nazorjeva 1 640(10 Kranj Popravek javne dražbe objavljene v Gorenjskem glasu št. 44 dne 7. 6. 1991 Pravico do udeležbe na dražbi imajo fizične in pravne osebe, oz. njihovi zastopniki s pisnimi pooblastili, ki se bodo izkazali z dokazom o plačilu v višini 10 % izklicne cene in ne 1 %, kot je bilo navedeno. Številka žiro računa: 51500-7201-15799. TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ Ribčev laz 48 64265 Bohinjsko jezero Za meseca julij in avgust 1991 potrebujemo več pobiralcev parkirnine za območje Bohinja. Kandidati morajo biti polnoletni, pasivno morajo obvladati vsaj en tuj jezik in morajo imeti pozitiven odnos do turizma. Pogodba o delu se sklepa za čas od 1. 7. 1991 do 31. 8. 1991 za vse dni. Prijave sprejemamo do 17. 6. 1991 na naš naslov. OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarieva 1. Krani tel: 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 ALPETOUR Mehanične delavnice Škofja Loka, Kidričeva c. 50 Obveščamo cenjene stranke, da smo v Škofji Loki (na Trati) uvedli za vse vrste motornih vozil REDNE TEHNIČNE PREGLEDE IN REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL V podjetju je urejeno tudi popravilo za vsa vozila, za katera se bo na tehničnem pregledu ugotovilo, da niso brezhibna. SPECIFIKACIJA PONUDBE STORITEV • secvisiranje osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornih vozil in kombi-jev vseh tipov • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela vseh vrst • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila in prikolice • vseh vrst varjenja • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • popravilo viličarjev • pranje in čiščenje vozil • menajva olj • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • intervencijska služb Storitve izvajamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Delovni čas od 6.30 - 20. ure ob sobotah od 6.30 - 12.30 ure Informacije po tel. 632-121 632-730,632-397 Torek, 11. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN @®IMiSS^©iesglas MALI OGLASI ^217-960 Cesta JU 16 APARATI STROJI Ugodno prodam ohranjen kombi-n|ran ŠTEDILNIK (2 + 2) in HLADILNIK. Skaza, Šorlijeva 4, Kranj _______8527 Prodam VIDEO RECORDER Sam sung, star tri leta. Cena 400 DEM. Pjg-485 _853_ prodam avtomatsko TEHTNICO, *a krompir. Bohinc, Mavčiče 51 A, KUPIM Mavčiče 8548 - Poceni prodam skoraj nov PRALNI STROJ Gorenje. Porenta Janko, gy__Duh 44, Škofja Loka 8552 Prodam novo CENTRALNO PEČ, 25000 kalorij. ® 83-557, zvečer ______8563 Prodam TRAKTOR Univerzal 45 KS, nov. Cena 10.500 DEM. ® PJ3/784-124_8571 Prodam LESNI STROJ "KARU-^EL", za bočno rezkanje, primeren 2av izdelovanje okroglih miz, stra-n|ščnih pokrovov in podobno. Ce-na 10.000 DEM v dinarski protivrednosti. Zaje, Forme 12, Žabni- gj__® 631-822_8572 Ugodno prodam CISTERNO za 0|je ter MIKROVALOVNO PEČICO Cvrtnik Roventa. ® 46-319 8576 \3 V ) ROBINSON \ club TRŽIČ | J tel.:52-266 petek, 14.6.91, ob 22. uri nastopa BAJAGA Uspešno INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. ® 324-316 8594 Kupim ohranjeno moško KOLO, na prestave. ® 217 501, zvečer 8464 POLETNA ŠOLA ITALIJANŠČINE ® 212-317 MOTORJI KOLESA OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO-Branko Lacko, Radovljica, Bevkova 37, ® 75-807 VETERANI-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 ZASTEKLITEV vseh balkonov in teras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, ® 061/613/067_7549 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. ® 329-376__7552 J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Popravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. ® 329-886 7671 VODOVODNO NAPELJAVO (sami "štemamo) na hiši, tudi manjša popravila, vam naredimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah! ® 218-427 8263 Opravljam ZIDARSKO - FASA-DERSKA DELA, ® 42-242 8303 TELETEKST Gorenje, še po stari ceni! Montaža SATELITSKIH ANTEN. RTV servis "Orbiter", ® 216-945_8315 RTV SERVIS BALTIČ, Srednje Bit-nje 65 - POPRAVILO domačih in tujih TV, RA in VIDEO aparatov. Plačilo možno na dva obroka. Odprto: ponedeljek, torek, če*trtek, petek od 9.-15. ure in od 17.-19-ure, sobota od 9.-12. ure. 8566 GRADBENI MATERIAL Prod am uvoženo plastificirano gLUTO, ® 83-727, zvečer 8185 Proda m 4.400 kosov opečnatih ZIDAKOV, dim. 29 x 19 x 19 cm, na Pletah, v Zvirčah pri Tržiču, 10 odstotkov ceneje. ® 632-600, po 16. uri 8598 IZOBRAŽEVANJE OSMRTNICA V 94. letu starosti je odšla k Bogu naša draga mama, babica, prababica FRANČIŠKA JUV AN rojena Mušič z Labor pri Kranju Pogreb drage mame bo v sredo, 12. junija 1991, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi. Kranj, 10. junija 1991 JlGLAS OSTALO MOPED CTX 80 in Tomos CROS 90, prodam. ® 73-120 8181 Prodam odlično ohranjen APN 6 S, letnik 1985. Cena po dogovoru. Možina, Bodovlje 16, Škofja Loka _8532 Prodam APN 6, letnik 1986, ter dirkalno KOLO Personal in Maraton. ® 52-119_8538 Prodam APN 6, 300 DEM in PLAY-ER z daljincem, 300 DEM. Stojiče-vič, Frankovo 66, Škofja Loka 8558 Prodam APN 6 S, letnik 1988. ® 46-005_ 8584 Prodam dirkalno moško KOLO Senior, na 10 prestav. ® 631-335 8599 Prodam AMC POSODO. ® ,633-230 _8522 Prodam POROČNO OBLEKO, mo-dre barve, številka 40. ® 310-557, dopoldne_8562 PRIDELKI Prodam domače ŽGANJE, liter 65 din. ® Kralj, Rožna 25, ® 41-668 8570 SALON POHIŠTVA ARK - MAJA PREDOSLJE pri Kranju tel. 329-237 VREDNO OGLEDA -UGODNE CENE Odp:od12.-19.ure, 4 sofaotd od 9« 13. urs POSESTI Prodam nedograjeno HIŠO v Radovljici.® 061/261-857 8550 Zaradi selitve prodam HIŠO in ZEMLJIŠČE. ® 217-809 8555 STAN- OPREMA Prodam SEDEŽNO GARNITURO, ustnjeno. Vrednost 1000 DEM. ® 311-874 8534 TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, ^1.: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA • VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON NOVO NAGRADNO ŽREBANJE ZA KUPCE Glavne nagrade: 1. pralni stroj GORENJE 2. športni voziček MARELA 3. avtosedež za dojenčke PRODAN Žrebanje bo v soboto, 31. avgusta 1991, ob 11. uri pred trgovino! POZOR! Vsako sredo pa bomo ob 16.20 uri na RADIU KRANJ izžrebali nekaj dodatnih nagrad, zato takrat naravnajte svoj sprejemnik na frekvenco Radia Kranj 97,3 megaherca in mogoče boste slišali prav številko iz vašega nagradnega kupona, ki ga dobite ob nakupu v ZAJČKU. Za poslušalce še posebna nagradna igra! TRENUTNO UGODNO: • več vrst kombiniranih otroških vozičkov iz uvoza po zelo ugodnih cenah • akcijska prodaja svilenih trenirk po 830,00 din Kovinarska vrhnika Ugoden nakup kotlov KTK V 2alogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljajo naše peči, nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite osebno ali po telefonu (061) 752-423,752-411. Poceni prodam nekaj ELEMENTOV KUHINJE-hladilnik. ® 324-066 8535 Poceni prodam dve rabljeni dvodelni OMARI, GARDEROBNO in GARDEROBNO z vitrino. ® 622-069 _ 8540 Ugodno prodam rabljeno KUHINJO in SPALNICO. Tenetiše 19, Golnik 8545 Prodam KAVČ in POMIVALNO KORITO® 75-781 8586 STANOVANJA Prodam 1-sobno STANOVANJE, na Planini I. v Kranju ali zamenjam za večje z doplačilom. ® 328-588 _8257 V Radovljici oddam pritljično 3-sobno, opremljeno STANOVANJE in 1-sobno STANOVANJE ali posamezne SOBE. Predplačilo 6 mesecev. Šifra: UGODNO Z VR-TOM IN GARAŽO_8554 Na Jesenicah NAJAMEM manjše opremljeno STANOVANJE. ® 82-547, dopoldne 8564 V Škof j i Loki oddam 1-sobno STANOVANJE, s telefonom. Šifra: PODLUBNIK_8565 Prodam 2 in pol sobno STANOVA-NJE. Ferbar, Benedikova 16, Kranj __8578 V najem oddam 2 ali 1 SOBO s kopalnico. ® 328-087 8588 Če ste brez zaposlitve ali bi radi dodatni zaslužek in imate lastni prevoz, pokličite v tprek od 16.-20. ure® 326-112_8569 Če želite dodatno ZASLUŽITI in imate svoj prevoz, kličite od16.-19. ure.® 73-164_8577 Sprejmem ZIDARSKA DELA. ® 326-738 _ 8583 Nudimo HONORARNO DELO, za-željen lasten prevoz. Zaslužek na evropski ravni. Kličite danes od 9.-12. ure in od 15.-17. ure. ® 78-082_8592 Dekle za STREŽBO honorarno zaposlimo. ® 52-055 8595 ŽIVALI_ Grahaste in rjave JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, ® 65-546 8416 Od 20 do 100 kg težke PRAŠIČE ter grahaste in bele PETELINČKE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka,® 65-546 8417 VARSTVO SUPER BABI! Ste službeno zadr žani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. ® 323-666 3897 VOZILA ALFO ROMEO 33 1.5, letnik februar 1984, 71.000 km, nujno prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ® 212-991 ali 213-727_8336 Prodam CITROEN BX 16 TRS, letnik 1985, dodatno opremljen, registriran celo leto. ® 46-290, po 17. uri_8437 HONDA CIVIC HB 1.8-181, svetlo rdeče barve, z električno odprto streho in dodatno opremo, staro 2 meseca, prodam za 32.000 DEM. ® 631-976_8528 Prodam Z 101, letnik 1987, prevoženih 30000 km. Cena 6.500 DEM. ® 312-226_8529 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana do 11. aprila 1992. Cena 1.700 DEM. Osmančevič Esad, Koroška 13, Tržič 8530 Prodam Z 101, letnik 1989. ® 74- 215 8541 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1984, obnovljeno in MOTOR BT50. ® 41-825_8543 Prodam Z 101, letnik 1985. ® 46-468 8551 Prodam FIAT 126 P, letnik decem-ber 1982. ® 67-008 8553 Prodam Z 101, po delih. ® 46-379, popoldne 8557 Prodam JUGO 45, letnik december 1989, registriran do decembra 1991. Cena 6000 DEM. ® 85-384 _8560 Prodam HONDO CIVIC, prva registracija leta 1983 ali zamenjam za novejši avto ter pomivalni STROJ Gorenje, malo rabljen, ugodno prodam. ® 50-365 8561 GOLF JX D, letnik 1986, ugodno prodam. Kovačičeva 5, Kranj 8567 Prodam Z 750 SC, letnik 1980. No-vakovič, Zg. Bitnje 51, Žabnica _8580 Z 750, letnik 1979, registriran do 1. julija 1992, garažiran, prodam. Luže 16, Šenčur 8581 Ugodno prodam CITROEN GS 1.2 Karavan, letnik 1979, 77.800 km. Cena po dogovoru. ® 47-505 8582 KOMBI BUS C 25 D, z sedeži, le-tnik 1987, nujno prodam. ® 75- 781 ali 74-277_8585 Prodam JUGO 55 Koral, letnik marec 1990, rdeče barve, dobro ohra-njen. ® 46-063_8597 Ugodno prodam z 750, letnik 1984. Valant, Bodešče 17, Bled 8601 DIANO, letnik 1978, zelo dobro ohranjena prodam. Franc Šparo-vec. Planina 11, Kranj,® 324-246 ______8302 Zelo ugodno prodam dobro ohranjeno Z 750, 24.200 km. Cena 2.100 DEM. ® 67-037_8603 ZAPOSLITVE V UK vzamemo pridnega fanta, ki bi se rad izučiv za PEKA. ® 217-935_8544 Hitro in poceni naredim ali popravim centralno kurjavo in vodovod. ® 328-187_8559 Če ste KUHAR, z ustreznim dele-žom, lahko postanete solastnik gostilne. Šifra: OB MEJI 8568 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare sedem tednov. Kav-ćič, ® 67-237_8533 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila konec julija. ® 329-912 8536 Prodam TELIČKO Simentalko, sta-ro osem tednov. Poljšica 20, Zg. Gorje_8537 Prodam KRAVO s teličkom. Olše-vek 19, Predvor 8539 Prodam dva črno-bela TELIČKA, po 100 kg. Borovne, Poženik 6, Cerklje__ 8573 Prodam mlado KRAVO s prvim teletom. V dobje 5, Ribno 8575 Prodam KRAVO po izbiri. Gorica 10, Radovljica_8587 Po izbiri prodam GOVED in PU-HALNIK Tajfun. Peter Mihelič, Podbrezje 168, Duplje 8596 Prodam mladiče LOVSKEGA TE-RIERJA, z rodovnikom, stari 11 tednov, že cepljeni, odličnih staršev. ® 218-079, po 16. uri 8600 Sporočamo žalostno vest, daje umrla MINKA SMOLE PTT upokojenka Pogreb je bil v Selcah nad Škofjo Loko. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci PTT podjetja Kranj Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANDREJA HLEBANJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v hudih trenutkih, sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep obred, prav tako tudi lovcem in gasilcem za zadnji pozdrav. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš upokojeni sodelavec LOJZE PERCIC iz Olševka Pogreb pokojnika bo v torek, 11. junija 1991, ob 16. uri, na pokopališču v Olševku. Vestnega in iskrenega sodelavca bomo ohranili v lepem in trajnem spominu! ZAHVALA Belo je milost za črne čase. Belo je tvoje telo. In belo tvoj obraz. Belo svetloba lije počasi lahko, lahko iz tvoje večnosti v moj hudi čas. Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre in tete MARUŠE JAMNIK roj. Vodnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Koširju, sodelavcem LTH Škofja Loka za nudeno pomoč, Domnovim sovrstnikom in tovarišicam iz vrtca za darovano cvetje, pevcem za zapete žalostinke, znancu Rudiju za »Tišino«, govornikoma za ganljiv poslovilni govor in gospodu župniku iz Sore za lep pogrebni obred. Vsem iskrena hvala!- Vsi njeni. NOVICE IN DOGODKI Gasilsko tekmovanje na Brdu pri Kranju Ob gasilskih tudi športne veščine Brdo, 8. junija - Sto ekip z 882 tekmovalci se je zbralo na letošnjem tekmovanju, ki ga je pripravila Gasilska zveza občine Kranj na hipodromu Brdo. Udeleženci so se tokrat prvič pomerili tudi v športnih veščinah. Rezultate so razglasili med slovesnostjo na gorenj- skem sejmišču. Po krajši svečanosti ob odprtju tekmovanja, ki so se je poleg gasilcev udeležili tudi predstavniki Gorenjskega sejma kot pokrovitelja, zavarovalnice, kranjskega izvršnega sveta in občinskega štaba za civilno zaščito, je na hipodromu zavladalo pravo tekmovalno vzdušje. Na prireditev je prišlo skupno sto ekip iz večine od 43 gasilskih društev v kranjski občini. Tekmovalci, od najmlajših do veteranov, so si prizadevali, da bi čimbolj uspešno izpolnili razne naloge. Mlajši osnovnošolci so s curkom vode iz brentače zbijali predmet na določeni razdalji, mladinci so se preizkusili v vaji na gasilskih ovirah, člani so izvedli tridelni napad z motorno brizgalno, veterani pa so imeli enako nalogo s hidrantnim na- I stavkom. Ob tem so se vsi razen veteranov pomerili v štafet-nem teku z ovirami ali brez njih na različnih dolžinah. Z uvedbo športnega dela so se namreč naši gasilci prilagodili mednarodnim tekmovalnim pravilom; zlasti ta preizkus je pomemben, kot je ocenil poveljnik OGZ Kranj Franc Košnjek, za pridobivanje kondicije za tekmovanja in izpolnjevanje rednih gasilskih nalog. Tekmovanje je tudi tokrat potrdilo veliko pripadnost članstva gasilstvu, za katerega napredek se ni bati, saj se znanje prenaša iz roda v rod. Kot je zagotovil II-letni Klemen Zupane iz Besnice, ki je letos drugič tekmoval, bo kljub veselju za glasbo še naprej ostal zvest gasilcem. Tudi 15-letna Zala Rehberger z Zgornjega Na slovesni razglasitvi rezultatov so podelili pokale zmagovalnim ekipam. Prva tri mesta so zasedli: pri pionirkah Sp. Brnik, Mavčiče in Voklo; pri pionirjih Žabnica, Voklo in Mavčiče; pri mladinkah Voklo, Zg. Brnik in Mavčiče; pri mladincih Voklo, Zg. Brnik in Besnica; pri članicah Trboje, Mavčiče I in Mavčiče II; pri mlajših članih Prebačevo - Hrastje, Preddvor II in Breg ob Savi; pri starejših članih Jezersko, Žabnica in Stražišče; pri veteranih Voklo, Prebačevo - Hrastje in Podbrezje. Na sliki: mladinka iz zmagovalne desetine GD Voklo - S. S. - Foto: Jure Cigler Zadnji dan letošnjega sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, ki je bil posvečen gasilstvu, so sklenili s krajšim cerkvenim obredom. Med njim se je kranjski dekan Stane Zidar zahvalil članom civilne zaščite in gasilskih društev za njihovo pomoč ljudem v stiskah ob nesreči. Pred blagoslovitvijo številnih vozil z gasilsko opremo je to gesto označil kot del vsakdanjega življenja, v katerem moramo ljudje delati drug z drugim in drug za drugega, da bi se približali Evropi. S. S. - Foto: J. Cigler Brnika je svoj prvi nastop lepo doživela in je bila nadvse vesela drugega mesta desetine mladink iz tega kraja. Franc Delavec, 61-letni član GD Srednja vas pri Šenčurju, je bil kot član tekmovalne komisije za pionirje in mladince zadovoljen s pripravljenostjo ekip; tudi iz njegovega društva sta sodelovali desetini obeh kategorij. Anton Škerjanc iz GD Žabnica pa je kljub 68 letom zavzeto tekmoval v veteranski skupini in ugotovil, da se je v 25 letih tekmovanj naučil veliko koristnega za ukrepanje ob požarih. • S. Saje Delavska univerza Škofja Loka pripravlja Zdravje prihaja iz kuhinje Škofja Loka,junija - Na Delavski univerzi Škofja Loka so se odločili za široko akcijo, ki naj bi bila nadgradnja dosedanjih oblik izobraževanja z gospodinjskega področja. Tako bo v četrtek, 13. junija, ob 18. uri v veliki predavalnici Šolskega centra B. Ziherl v Škofji Loki brezplačna predstavitev novega programa iz naravne medicine, kako preventivno skrbeti za svoje zdravje in počutje z naslovom ZDRAVJE PRIHAJA IZ KUHINJE. Predavala bo Ivana Šega, naturopat in strokovnjakinja z mednarodno priznanimi diplomami ter 12-letno prakso v Avstraliji na področju naravne medicine in preventive zdravja. Med drugim bodo slušatelji spoznali, kako spomladi z naravno hrano očistimo in okrepimo telo ter izgubimo odvečno težo, kaj moramo vedeti o vegetarijanstvu, o alergijah, masaži, kitajski medicini in podobnem. Pre-"davanje naj bi bilo uvod v vrsto tečajev na te teme, ki se bodo v kratkem začeli na škofjeloški delavski univerzi. • D. Dolenc ... od ust do ust gre novica za MERKURJEV popust Do konca junija smo za I 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz našega bogatega prodajnega programa. Znižanje cen velja pri nakupih nad 1.000,00 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug. Na petkovi Glasovi preji je obiskovalec vprašal Školča, ali je res nekdaj užival mamila in v Tolminu razpečeval letake s kljukastim križem. Školč je odgovoril, da nič seveda od tega ni res. Sledilo je vprašanje za Grosa: "Trdite, da imate nekaj pod palcem; ali se vam zA častno hvaliti se z bogastvom, ki ste ga nagrabili v socializmu.^ Gros: "To je pač pisal nekdo, ki je zavisten ali namerno sprevrača besede in dejanja. Vse kar imam, je tisto, kar sem pridelal s svofttn trdim delom. Jaz nisem delal po 6 ur na dan, ampak tam je moja žena, ki ve, da sem delal tudi 16 ur dnevno, tudi do petih zjutraj, p0' tem pa sem ob sedmih začel naprej. Tega za gospode iz Liberalnodemokratske stranke ne morem trditi. Vse dajatve in davščine sem korektno plačeval. In še naslednje vprašanje Grosu: Ali še prejemate otroške doklade. Odgovor: Do maja sem jih prejemal in bi jm lahko še naprej, vendar nisem vložil vloge. Moram povedali, da )e precej obrtnikov pripeljala bivša oblast tako daleč, da so na rubu preživetja in so upravičeni do otroških doklad. Jaz sem iz principa zahteval te otroške doklade in sem jih eden od redkih obrtnikov, verjetno edini v Sloveniji, tudi dobival. Delam v skupščini in na občini, vse zastonj. Gospod Školč, mislim, da vi ne. Sledi dialog. Školč: "Tudi otroških doklad nimam." Gros: "Saj tudi otrok nimate." Toliko iz, za del občinstva zelo zabavne, razprave o mamilih, kljukastih križih, dokladah in otrocih. VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA BRDO PRI KRANJU NEDELJA 16.6.1991 OB 14. URI HONDA SHUTTLE CIVIC 4 WD 1.6 l ŠKODA FAVORIT DVA AVTOMOBILA K AVTOIMPEX LJUBLJANA HYUNDAI PONY 1.5 GLS <—,\u m AUTOCOMMGRCe CITROEN ZX [«3 CIMOS KOPER H KONJ-KASAČ h/ « PROGRAMSKA OPREMA RAČUNALNIŠKA MIZA (KOMPLET) ODSTREL DAMJAKA TELEVIZOR ISKRA BIK 450 KG HLADILNIK LTH SATELITSKI TV SISTEM (ECHO STAR) SPALNICA NADA KUHINJA 3032 DOL 2.70 M LETNA RIBIŠKA KARTA BRDO PRALNI STROJ GORENJE PREDSOBA REZILKA 10 ARMATURNIH MREŽ IN ŠE 230 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 2,800,000 DIN PRIREDITEV VODI ČRT KANONI KRATKOČASILI VAS BODO TOF, MOPED SHOW IN ANSAMBEL GAŠPERJI. CENA TOMBOLSKE KARTICE JE 100 DIN. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA 23.6.1991 OB 14. URI. PRODAJA TOMBOLSKIH KARTIC V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH ALPETOURJA IN KOMPASA ISKRA ŠTEVCI KRANJ ISKRA ERO KRANJ W MIROSLAV ZADNIKAR Mednarodno pod/fl/e fflff&Iff si; gaber STARI TRG PRI LOŽU Poslovni sistem Mercator d.d.. Ljubljana TAB - INŽENIRING PREDDVOR ■ MIZARSTVO KURNIK PREDDVOR S KOMPAS H O L 1 D A Y S »A alples mmw\ industrija f f T 1 pohištva t trgovina 61380 CERKNICA Af£ A*ZZZ^I/t/Z>I KONJENIŠKI KLUB BRDO VATERPOLO IN KOŠARKARSKI KLUB TRIGLAV KRAJEVNI SKUPNOSTI PREDDVOR IN BELA KRANJ I proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material • material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprem3 • orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijak' I elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustik3 I posoda, steklo, kristal in porceian > zeleni program in kovinska galafl' terija • motorji in kolesa, rezervni ! ^^Leli za osebna vozila, motorji ' §|in kolesa ter pribori • barve, jr laki in čistila •