307 Letnik 43 (2020), št. 2 Ključne besede: krize, epidemije, k olekti vna čustv a, solidarnost , r epr esija, institucije, skr b za ostar ele, pr edmar čna doba, ubožni inštituti Key-words: crises, epidemics, collecti v e emotions, solidarity , r epr ession, institutions, car e f or the elder l y , pr e-Mar ch er a, almshouse 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 94(497.4):364.6-058.34"1831" 364.6-058.34:616.932(497.4)"1831" Pr ejet o: 23. 11. 2020 Revni – ostareli v času kriz: Družba na dlani DRA GICA ČEČ dr ., višja znanstv ena sodela v k a Znanstv eno-r azisk o v alno sr edišče K oper , Garibaldije v a 1, SI-6000 K oper e-pošta: dr agica.cec@zrs-k p.si Izvleček Kak o se v času kriz r azkrijejo določene družbene t eža v e, bo prispe v ek ana - lizir al na t emelju analize r eše v anja socialnih vpr ašanj v primeru zdr a v stv e - ne kriz e – epidemije k oler e ozir oma že pripr a v na prv o epidemijo t e no v e, smrt onosne nalezlji v e bolezni. Osr ednje vpr ašanje prispe v k a bo, v k ak šni meri se je družba v času krize zat ek ala k starim pr ak sam in ali so izk ušnje, po v ezane s krizo, spodbudile no v e prist ope k r eše v anju socialnih vpr ašanj in tr ajnejše r ešile določene socialne t eža v e, ki so se s krizo samo še pog lobile. Abstract THE POOR – THE ELDERL Y IN TIMES OF CRISES – SOCIETY REVE ALED On the basis of anal y sing solutions f or social questions in the time of a health crisis – the choler a epidem ic or pr epar ations f or the epidemic of this new , deadl y inf ectious disease r especti v el y – the article will anal y se ho w certain social pr oblems ar e dealt with in critical times. The centr al f ocus will be gi v en t o the question of ho w much the society r elied on old pr actice and w hether e xperiences, g ained in the time of a crisis, stimulat ed new methods of sol ving soci al questions and contribut ed t o mor e permanent solutions of certain social pr oblems, w hich int ensified in this time. 308 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Uvod – krize in družbeni odzivi nanje 1 Z vzponom ok oljsk e zgodo vine se v edno pogost eje ukv arjamo tudi z met o - dologijo pr euče v anja kriz. Zar adi izjemnosti r azmer , ki jih pr edsta v ljajo krize in v k at erih so se št e vilni borili za pr eži v etje, je zar adi št e vilnih r azlogo v ohr anje - nih ali zapisanih malo osebnih izk ušenj, ur adnišk a por očila so pogost o ciljna ali se za njimi skri v ajo določeni int er esi, ki jih zgodo vinar enkr at lažje, spet drugič t ežje pr epozna. V splošnem v elja, da je v k ultur ah ne v arnosti v eljalo, da je tr eba spomin na najhujše k atastr of e tr ajno ohr aniti, da bi se tak o obr anili pr ed ena - kim uničujočim učink om pot encialnih k atastr of. 2 V ečja in št e vilnejša je množica tistih, ki so ohr anjali spomin na k atastr of o, t olik o bolj je v eljalo, da je sk upnost menila, da se lahk o k atastr of a pono vi. V k ultur ah spominjanja na k atastr of e so zlasti kr onik e služile k ulturi spominjanja in pr e v enti v am, za določene k atastr o - f e so h k ulturi spominjanja prispe v ali tudi drugi njeni elementi, k ot so bili kr aji spomina: 3 v oti vne cer kv e, k apelice, upodobitv e, k užna znamenja, spominsk a znamenja. V k olekti vno k ultur o spominjanja sodijo tudi v ersk e pr ak se, k ot so zah v alne pr ocesije in določene v sak danje pr ak se. No v a obsežna k atastr of a je v k ulturi cer emonialneg a množičneg a spominjanja pogos t o zamenjala star o. Prvi ukr epi v bližajoči se krizi so pogost o t emeljili na pr et eklih izk ušnjah, k ulturnih st er eotipih in pr epričanjih. Krize so lahk o generir ale no v e izk ušnje t er spod - budile določene ino v acije in tr ajnejše (strukturne) spr emembe, k ar se pogost o poudarja v duhu etatistične zgodo vine, v endar ne drži po v sem. Če lahk o pritr di - mo, da je v elik a ek sist enčna in gospodarsk a kriza, ki je sledila ok oljski k atastr ofi zar adi izbruha vulk ana T ambor e v Indoneziji leta 1815, spodbudila ustano vit e v hr anilnice tudi v Ljubljani, ki naj bi olajšala gospodarsk e učink e k atastr of, ki bi sledi le. Do leta 1837, v 17 letih delo v anja, se je v njej zbr alo v eč k ot 500.000 goldinarje v , po letu 1831 se je po padcu sr edi 20. let spet po v ečalo št e vilo v ar - če v alnih v log. A kljub t emu se k olekti vni spomin na krizo 1817/1818 – k ot na v ečino kriz v slo v ensk em pr ost oru – še zlasti g lede njene r azsežnosti sploh ni ohr anil. K ulturno-oblastno r azlago t eg a f enomena je mogoče isk ati, po mnenju C. Pfistr a, v od nosu oblasti, ki ne gojijo k ultur e spomi njanja pr ed v sem zar adi lastne odpo v edi v času krize , ki je zajela pr ed v sem nižje sloje pr ebi v alstv a: k er v izjemnih ok oliščinah niso bile sposobne izpeljati pat ern alistične drže, na k at eri je na v sezadnje t emeljila njiho v a oblast . P o drugi str ani so krize spodbudile začasno, v časih tu di tr ajno vr ačanje k pr et eklim pr ak sam. V času kriz so se lahk o zelo r azkrile določene družbene t eža v e in tudi k olekti vne družbene mentalit et e, pogost o po v ezane z določenim družbenim slojem. Četudi pogost o ok oljsk e krize v zgodo vinopisju ločujemo od zdr a v stv enih kriz, sta R. E v ans in McNail na t emelju analize epidemije k oler e menila, da je ta sodila med agr esi vne epidemije, v k at erih so ljudje umir ali zelo hitr o, zat o so jih sodobniki dojemali enak o k ot nar a vne k atastr of e. T udi po v sem zdr a vi ljudje namr eč niso bili v eč v arni pr ed nenadno smrtjo. 4 T udi moti v acije, omejitv e in str at egije ukr epo v oblasti so bile v obeh kriznih situacijah do dolo - čene mer e podobne. Namen člank a je pr ek k olekti vnih mentalit et pok azati tudi – nek olik o na - ključne – tr ajnejše spr emembe r eše v anja socialnih vpr ašanj v g la vnem mestu, a tudi tr ajnejše spr emembe na podr očju r eše v anja socialnih vpr ašanj, ki še zdaleč niso postali učink o vita sist emsk a r ešit e v za obsežne socialne t eža v e. 1 Prispe v ek je n astal v okviru pr ojekt o v J6-2572 in J6-1800. 2 Do podobnih ugot o vit e v na t emelju pr euče v anja odzi v a ljudi na množične smrti prihajajo tudi v psihologiji. Prim.: Br at ož: Bledolična, str . 51. 3 Pri t em mislimo na v zadnjih desetletjih priljubljen prist op t . i. kr aje v spomina (lieu de mémoire ) ut emeljen v delu Pierr a Nor e. 4 K eber: Čas kolere, str . 18, opomba 42. 309 Letnik 43 (2020), št. 2 Kolera 1831 v Evropi: »Prazna panika ali preventivni ukrepi« P oja v no v e bolezni na r azličnih delih e vr opsk e celine leta 1831 je spr ožil panik o oblasti. Str ah pr ed no v o boleznijo v slo v enskih deželah je bil v elik, do določene mer e celo izjemen, tudi zar adi hudeg a izbruha bolezni na Ogrsk em, kjer je bolezen zajela pr est olnico, a v gusta pa se je epidemija r azbohotila tudi v Sla v oniji, s k at er o je Kr anjsk a int enzi vno tr go v ala, saj so od tam k upili v ečji del žita, ki je bilo v mesecih po žetvi tudi najcenejše. No v a bolezen je gr ozila tudi z dr uge str ani monar hije. Epidemija se je namr eč k onec leta 1831 r azbesnela na Dunaju in se pr ek ene od najpomembnejših in hkr at i najint enzi vnejših pr o - metnih in tr go v skih po v eza v med d v ema g la vnima gospodarskima sr ediščema Dunajem in T rst om r azširil a tudi na Štajersk o. Nek aj primer o v naj bi zaznali tudi v T rstu in na R eki. 5 T ak o je obstajal pr ed v sem r ealen str ah, da se bo z int en - zi vnimi gospodarskimi in tr ansportnimi stiki, ki so jih imele slo v ensk e dežele z žarišči bolezni, pr enesla tudi bolezen. V Ljubljani je bila tak o za prišlek e br ez zdr a v stv eneg a potr dila ozir oma za tist e, ki so bili z njimi v stik u, odr ejena k a - r ant ena. 6 Pr os t or e so ur edili na ljubljansk em str elišču. 7 In k ot k ažejo primeri, so se k ar ant enskih pr a vil na Kr anjsk em držali tudi domači gostilničarji, celo tak o, da niso v eč želeli spr ejemati potnik o v iz ok uženih delo v monar hije. 8 O k olek ti vnem str ahu, ki je na Kr anjsk em in v Ljubljani spodbujal panik o med plemstv om in meščanstv om, pričajo št e vilne obja v e o r azv oju epidemije na Ogrsk em v ljubljanskih časopisih. 9 Če je bila funk cija polur adnih lok alnih časo - piso v na Kr anjsk em še med leti 1816 in 1818 ob drugi krizi, takr at pr ehr anski, še pomirjujoča in v člankih ni bilo moč zaznati dejansk eg a obseg a krize leta 1816 in leta 1817, je leta 1831 poja v do takr at nepozn ane in smrt onosne bo - lezni spr ožil po v sem drug ačen odzi v lok alneg a časopis ja. No vice iz prizadetih dežel in drža v , ki so jih obja v ljali, so dr amile star e k olekti vne str aho v e meščan - stv a in plemstv a. E den od zelo pogostih str aho v v času kriz je bil str ah pr ed k olekti vnimi nemiri. In ti stari str aho vi so v časopisju dobili po v sem r ealne do - k aze. Na Ogrsk em je namr eč tak o k ot v R usiji leta 183 1 prišlo do »kmečkih« upor o v na podeželju in nemir o v v mestih, in o v sem dog ajanju so por očali tudi v časopisju na Kr anjsk em. 10 Izr ednost r azmer je zagot o v o postala pr edmet po - go v or o v med int elektualnim i elitami v Ljubljani in tudi ur adniki. P o v sem r ealen str ah je pr edsta v ljalo tudi pr e v enti vno vzposta v ljanje k or dona na deželnih me - jah k ot zapor e, s k at er o naj bi pr epr ečili pr enos bolezni iz ene dežele v drugo. 11 Še t olik o bolj, k er se je Ljubljana k ot pr est olnica dežele za v ezala, da bo v s v oje »k oler ašpitale« spr ejemala tudi obolele v ojak e s sanit etneg a k or dona. Pr e v en - ti vni uk r epi, ki jih je gubernij pr ek posebnih k omisij začel pripr a v ljati leta 1831, se niso usta vili zgolj na deželnih mejah, sk or aj ist očasno je st ekla tudi ak cija r eor g anizacije zdr a v stv eneg a nadzor a v pr est olnici in po posameznih upr a vnih enotah. P odobno k ot v Ljubljani so se tudi v drugem sr edišču Ilirsk eg a kr alje - stv a v T rstu pripr a v ljali na epidemijo. T am so sicer zar adi pomorsk eg a pr ometa pr ed videli tudi pomorsk o k ar ant eno. 12 Četudi je bila r eor g anizacija zdr a v stv a v smislu zdr a v stv ene pr e v enti v e v duhu zdr a v stv ene policije 13 po v sem skladna s 5 Br at ož: Bledolična, str . 39, a vt orica sicer opozarja na nepr e v er lji v e podatk e o poja vu k oler e leta 1833. 6 K eber: Čas kolere , str . 34–35. 7 K eber: Čas kolere, str . 32. 8 K eber: Čas kolere, str . 33. 9 K eber: Čas kolere, str . 27. 10 K eber na v aja št e vilk e Laibacher Zeitunga , v k at erih so por očila o nemirih (K eber: Čas kolere, str . 23, 26). 11 K eber: Čas kolere, str . 24–25. 12 Br at ož: Bledolična , str . 39. 13 Prim.: Železn ik: Umazane. 310 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time politično in zd r a v stv eno doktrino časa, je bilo pričak o v ano tudi, da sta na Dunaj, kjer je tudi di vjala epidemija, na »izobr aže v anje« odšla d v a ljubljansk a zdr a vni - k a, tudi Vilijem Lipič. K oler a naj bi se tak o k ot dr uge nalezlji v e bolezni po pr epričanju sodob - nik o v še v saj v prvi polo vici 19. st oletja bolj in hitr eje širila med r e vnimi. 14 K. K eber celo opozarja, da so v Laibacher Zeitungu v por očilih o prv em v alu epide - mije leta 1831 pisali o vrt og la v em deležu umr lih med r e vnimi. 15 Da je bil st ole - tja zak or eninjen k olekti vni str ah, pogost o pa k ar že k ar k olekti vna panik a pr ed r e v eži, 16 »r ealen« in str ah pr ed no v o, neznano boleznijo tak o v elik, da je spr ožil obširne pr e v enti vne ak cije oblasti, najpr ej z ustano vitvijo posebne zdr a v stv ene k omisije, ki je med drugim r eor g anizir ala zdr a vnišk o mr ežo v celotni deželi, da so ur edili sanit etni k or don, pr eur edili sta v bo za k ar ant eno in pripr a vili v so po - tr ebno opr emo za v eč začasnih bolnišnic – »k oler ašpitalo v « in pr ed videli pr o - st or za pok op umr lih. 17 Tisti segment pr e v enti vnih ukr epo v , ki je r eše v al t eža v e pr ecej nestabilneg a in pr ed v sem zelo omejeneg a r eše v anja socialnih vpr ašanj, je ostal pr ezrt . Za v edajoč se omejit e v in r anlji v osti sist ema oskr be r e vnih in tudi bolnih so obla sti pr ek časopisja spr ožile obsežno ak cijo zbir anja mat erialnih in finančnih donacij t er celo ponujanja br ezplačnih pr ost or o v . Seznami donat or - je v so bili v t em letu zelo obsežni, posebej izv en deželn e pr est olnice, čepr a v so bile št e vilne donacije deklar ati vne in bi se r ealizir ale zgolj v primeru r azsajanja epidemije. Ka k o hud je bil str ah pr ed k oler o leta 1831 , priča dejstv o, da so še 22. dec embr a 1831 v Laibacher Zeitungu obja vili d v e do naciji za pr epr eče v anje epidemije, ki sta prišli še na začetk u decembr a. 18 Strah pred krizo in reveži – vračanje k starim praksam R ealna gr ožnja širjenja no v e, smrt onosne bolezni leta 1831 je r azkrila star e str aho v e oblasti in elit v odnosu do ne v arnosti, ki jo je pr edsta v ljal r e v ež. Krize so najpr ej namr eč r azkrile kr hk ost in nestabilnost obst oječeg a sist ema r eše v anja soci alnih vpr ašanj, ki je t emeljil na osebni od go v ornosti posamezni - k a za s v oje pr eži v etje, nef or malni solidarnosti družine in sk upnosti 19 t er v zelo omejenem obsegu na institucionalizir ani podpori, za k at er o so imeli na r azpo - lago stalnejše finančne vir e. Odgo v ornost sk upnosti je t emeljila na krščansk em k aritasu in no v em čutu r azs v etljensk e solidarnosti, po k at er em naj bi se bil po - sameznik zmožen vži v eti v čustv a drugih, t er tudi na vz ajemnem učink u dona - cij. T e element e je posebej poudarjala tudi r et orik a spodbujanja pr ost o v oljnih donacij. Pričak o v ane osebne k oristi dar o v alca – t . j. zmanjšanje možnosti ok už - be so deželni or g ani po v sem odkrit o poudarjali ob poh v ali upr a vnih or g ano v , ki so objemale Ljubljano. T ak o so se zah v alili duho v ščin i in ur adnik om, »k er so opozarjali na posameznik o v e mor alne dolžnosti, a tudi k oristi, ki so jih imeli slednji, če so podpir ali r e v eže«. 20 P olitična doktrina je delila r e v eže na upr a vičene in neupr a vičene, ozi - r oma v jezik u časa na pr a v e« in »nepr a v e«. »Nepr a vi« r e v eži so bili skladno z doktrino tisti, ki so še bili sposobni delati. Naj v ečja sk upina »pr a vih« r e v eže v v ur banih ok oljih v običajnih r azmer ah so bili ostar eli, ki so bili r azen upr a vniških 14 Br at ož: Bledolična , str . 52 in 53 . K eber: Čas kolere, str . 27. 15 K eber: Čas kolere, str . 27. 16 O elementih »k ontaminacije«, ki jih pooseblja r e v ež, še posebej ber ač g lej: Čeč: Revščina , str . 291–312. 17 Prim.: K eber: Čas kolere, str . 28–36. 18 Laibacher Zei tung, 22. 12. 183 1, šlo je za donaciji t o v arnarja iz Zagorja in duho vnik a iz V r hpo - lja. 19 Prim. Čeč: Sr ce v sak eg a. 20 Laibacher Zei tung, 13. 9. 1831. 311 Letnik 43 (2020), št. 2 in v ojaških elit , ki je bila deležna stalne podpor e v obliki pok ojnin – r ent , pr e - puščeni prihr ank om, pomoči družine in sk upnosti t er občasnemu delu, če so g a še zmog li. Ma njši del ostar elih je v prvi polo vici 19. st oletja pr ejemal denarno pomoč ubožnih inštitut o v , ki pa ni zadost o v ala za pr eži v etje. Ob v eliki kr hk osti sist ema, ki v ečini r e v eže v ni zagota v ljal stalne, še manj pa stabilne podpor e, in ob sk ok o vit em po v ečanju št e vila r e v eže v ozir oma ljudi v stiski v času krize, ki je la hk o zajela tudi do polo vico pr ebi v alce v v mestu in na podeželju, 21 so posta - li pričak o v ani tudi k olekti vni str aho vi elit . R e v ež je pr edsta v ljal k ontaminacije in pot encialne ne v arnosti na r azličnih r a vneh – s stališča ja vneg a zdr a v stv a je pr edsta v ljal ne v arnost ok užbe t er obenem tudi ne v arnost r azv oja posebno in - t enzi vnih čust e v , ki so imeli kv arne učink e na zdr a vje. V času ne v arnosti pr ed epidemijo naj bi ber ači po vzr očali zlasti int enzi vni str ah, a tudi drugo k olekti v - no čustv o – gnus in stud pr ed posebej bolnimi ali in v alidnimi posamezniki, ki je s stališča oblasti pr edsta v ljal družbenemu r edu ne v ar en element , saj se je v času kriz pot encir al str ah pr ed družbenimi pr e vr ati. S stališča mor ale je r e v ež pr edsta v ljal gr ožnjo ja vni mor ali. V času kriz je postal občut ek ne v arnosti, ki jih je poosebljal r e v ež, samo še int enzi vnejši. Že k užni r ed za Ljubljano iz leta 1625 je v primeru epidemij e k uge pr ed vide v al zaprtje ber ače v , ki so imeli do - micilno pr a vico v mestu, v posebne začasne ustano v e in jim z gr ožnjo hudih t elesnih k azni pr epo v edal zapuščanje le-t eh. 22 K er so bili enak o per eča t eža v a k ot ber ači, ki so ži v eli v mestu, tudi ber ači iz mestnih pr edmestij, so pr ed videli, da bi jih zapr li v mestni špital, za tujce pa je bil pr ed viden odgon. 23 V času kriz se je namr eč izr azit o po v ečal pritisk tujih ber ače v v mest o. Še sr edi 19. st oletja je osr ednji časopis v slo v ensk em jezik u Novice posr edo v al mnenje, da v ečina ber ače v ži vi na podeželju. Tist o, česar a vt or v t em čla nk u ni zapisal, a je bilo moč pr ebr ati v št e vilnih dopisih k omisije za ubožne zade v e, je, da tak šni ber ači v edno zno v a ogr ožajo tudi mest o. V d v eh št e vilk ah Novic so tak o pono vno ape - lir ali na ustano vit e v nek ak šnih ubožnic na podeželju, k at erih funk cije bi bile podobne nek danjim ubožnim inštitut om, ki kljub št e vilnim administr ati vnim pritisk om, r azen v nek at erih izjemah na podeželju niso zaži v eli. V endar so ber a - či ostajali stalnica v sak danjik a: »K er kmet v sak emu nek aj da, a k aj, k o: »Ber ače v nič manj, k ode r gr eš, jih sr ečuješ v sesk oz zmer ej v se r azt er g ane in vmazane, in r e v šina jim iz oči g leda. K o br ez dela ok olj st er čijo, se v si spridijo: lenoba je mati v se hudobije.«« 24 Še bolj izpo v edna je zah v ala zdr a v stv ene k omisije ur adnik om in duho v ščini okr aje v Ljubljana ok olica in Krumper k, ki so moti vir ali lok alno pr ebi v alstv o, da je z donacijami poskr belo za pomoč lok alnim ber ačem. Ja vna ur adna poh v ala je bila se v eda napisana zat o, k er je bil str ah pr ed tujimi ber ači v pr est olnici očitno r es v elik. 25 T udi trije ozir oma štirje ljubljanski lek arnarji so bili pripr a v ljeni po polo vični ceni zagot o viti zdr a vila za 50 r e v eže v , ki so pri - hajali iz Ljubljane, njene ok olice ali iz post ojnsk eg a/notr anjsk eg a okr ožja, od k oder so v času kriz r e v eži pogost o prihajali po pomoč v Ljubljano. 26 Str ah pr ed r e v eži je bil posebej značilen za mestna ok olja in tudi manjše meščansk e naselbine so v času spopadanja s prv o epidemijo k oler e najpr ej e vi - dentir ale v se mestne r e v eže . V Ljubljani je bil nar ejen že ob prvi r ealni gr ožnji r azbohot enja epidemije leta 1831, podobno je bilo očitno tudi v Kr anju in manj - ših naseljih v ok olici Ljublja ne, 27 v slednjih v erjetno na pritisk deželnih oblasti (t . j. Gubernija v Ljubljani), ki so imele tudi sedež v Ljubljani. K ot zelo lojalen v 21 Za mesta g lej na v edbe v Čeč: Odnos, str . 191–207. Za podeželje so bile podobne ocene nar eje - ne na t emelju podatk o v za sr edo 18. st oletja, za lak ot o 1752. 22 V r ho v ec: P est , str . 88–89. 23 Glej: Čeč: Revež , str . 291–312. 24 No vice, 24. 4. 1852. 25 Laibacher Zei tung, 13. 9. 1831. 26 Laibacher Zei tung, 27. 9. 1831. 27 Laibacher Zei tung, 13. 9. 1831. 312 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time izpolnje v anju deželnih ukr epo v se je pok azal tudi k omisar R ačič v Krumper k u, ki je dal na r azpolago r e v ežem župnije Dolsk o s v oje posestv o v župniji, bil pa jih je pripr a v ljen tudi pr eži v ljati. 28 In se v eda je bil deležen ja vne poh v ale. T udi ljubljanski popis r e v eže v je k omisija ubožneg a inštituta pripr a vila na pobudo posebneg a krizneg a or g ana , zdr a v stv ene k omisije sept embr a 1831. V sebo v al je r azlične podatk e o r e v ežih in četudi se zdi, da niso bili v si r e v eži enak o natančno popisani, daje v endar le vtis o t em, k og a so lok alne oblasti dojemale k ot naj - r e vnejšeg a in v času krize pot encialno ne v arneg a. P odoben popis je bil nar ejen tudi med krizo, ki je bila pr ed t o, leta 1817, a je v sebinsk o manj izpo v eden, v njem pa so popisali posameznik e, ki so ži v eli v mestu in niso bili v ključeni v institucionalno podpor o, med njimi so bili zagot o v o tudi br ezposelni, saj so is - t očasno isk ali tudi možnost i ja vnih del, s k at erimi bi zaposlili in tak o zagot o vili nujno pr eži v etje v saj br ezpo selnim, ne pa tudi delo vno nezmožnim. Pr ak se leta 1817 so bile nek olik o drug ačne, saj so lahk o del r e v eže v zar adi v elikih donacij plemstv a in meščanstv a, ki se je oblik o v alo v posebno društv o, pod v odstv om deželneg a pr edsednik a Julija Jožef a Str assolda, še v času krize tr ajno v ključili v sist em podpor e r e vnih v okviru ubožnih inštitut o v , del so jih načrt o v ali v ključiti v ja vna dela, za del pa so k uhali br ezplačno t . i. rumf or dsk o juho. 29 P odobne - mu pr ocesu je moč slediti tudi v primeru prv eg a str ahu po r azširjenju k oler e v Ljubljani, k o se sicer niso bistv eno ne po v ečali pr ost o v oljni prispe v ki, ki so jih posamezniki k ot občasno donacijo ali stalnejšo oblik o ja vne donacije, t . i. subskripicijo namenili za delo v anje ubožneg a inštituta. A je mogoče najti nek aj drugih ukr epo v: v letu 1832 so ustano vili no v za v od – ubožnico, v letu 1833 pa po v ečali tudi št e vilo oskr bo v ance v v okviru ubožneg a inštituta, t or ej tistih r e v e - že v , ki so bili v ključeni v stal no podpor o. V erjetno je tudi zar adi začasneg a za v e - tišča v P odturnu in sr edst e v za oskr bo r e v eže v v njem tist o let o ubožni inštitut k ončal z v ečjim pr esežk om prihodk o v . Št e vilo r e v eže v , ki so pr ejemali podpor o iz ubožneg a inštituta, se je leta 1833 po v ečalo za k ar 22 % g lede na let o 1831, a je bilo obenem v letih 1831 in 1832 najmanj podpir ance v v okviru ubožneg a inštituta v se od njego v e r eor g anizacije na začetk u leta 1820. V endar je bilo tudi t o po v ečanje št e vila oskr bo v ance v zgolj začasno in tak o zgodnji ukr epi pr e v en - ti v e pr ed gr ozečo krizo niso imeli dolgotr ajnejšeg a učink a: do prv e epidemije k oler e leta 18 36 se je po vpr ečno št e vilo podpir ance v zmanjšalo. T ak o so v času prv e epidemij e k oler e leta 1836 v okviru ubožneg a inštituta po vpr ečno podpi - r ali samo 20 ljudi v eč k ot leta 1831. V sek ak or je ta št e vilk a daleč od v mestu po - pisanih 800 r e v eže v iz leta 1831. Omenjeni popis je sesta vila k omisija ubožneg a inštituta, ki je sicer v času s v ojeg a delo v anja zelo natanč no pr esojala ži v ljenjsk e ok oliščine ljudi in zat o pri št e vilu r e vnih v erjetno ni pr etir a v ala, četudi so jo izr edne ok oliščine in str ah pr ed no v o in neznano epidemijo v endar le silile k v ečji pr e vidnosti in posledično tudi k ohlapnejšim pogojem, k do je upr a vičen do oskr be, saj je, k ot so zapisali v Laibacher Zeitung , donacija kr anjskih dežel - nih stano v omogočala dalj časa tr ajajočo oskr bo potr ebnih. 30 Na t o št e vilo do podpor e upr a vičenih r e vnih sta se v naslednjih letih sklice v ala tak o ljubljanski župan k ot k omisija ubožneg a inštituta. Primerja v a obseg a r e v eže v , nar ejeneg a leta 18 31, s podatki o št e vilu podpir ance v v okviru ubožneg a inštituta ni po v - sem mogoča, saj letni statist ični podatki ubožneg a inštituta ne nudijo podatk o v o dr užinskih članih podpir ance v . Ti bili so v ključeni v pr ešt e v anje r e v eže v leta 1831. Pr ak sa delo v anja ubožneg a inštituta k aže, da je s podpor o, ki jo je dobil sozak onec ali starš, pr eži v lj al tudi druge člane gospodin jstv a. Zlasti v primerih, 28 Laibacher Zei tung, 13. 9. 1831. 29 Pr ak so k uhanja enolončnic so nadalje v ali tudi med epidemijami k oler e, pri čemer se je pr - v otna R umf or dsk a juha, enolončnica s str očnicami, ječmenom, kr ompirjem k uhala zgolj s k ostmi. Med epidemijami k oler e so k uhali enolončnice, ki so imele tudi go v eje meso (K eber: Hr ana, str . 8-10 in Čeč: Družbena per cepcija). 30 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 18, a. e. 202, 27. 9. 1831. 313 Letnik 43 (2020), št. 2 k o je podpor o pr ejemal oče ali mož, se je zgodilo, da je po smrti moža žena po - gost o zapr osila za pridobit e v ubožne pr emije zase. De lež por očenih par o v , od k at erih je eden od sozak once v dobi v al podpor o iz ubožneg a inštituta, je med podpir anci opazen, saj je bilo v star ostnih sk upinah nad 50 let leta 1819 tak šnih podpir ance v dobrih 17 %. P odpir ance v , ki bi mor ali skr beti še za mladoletne otr ok e, je bilo bistv eno manj, saj je bilo ob vzor čni analizi podpir ance v leta 1819 k ar 83, 9 % v seh podpir ance v ubožneg a inštituta star ejših od 50 let , 31 podpor o v okviru ubožneg a inštituta pa so dobili zgolj v primeru , da so v si otr oci, ki niso (v eč) hodili v šolo, delali. Že zar adi bioloških ok oliščin je bilo mogoče v tak šnih družinah pričak o v ati malo za delo neprimernih otr ok, a t o vrstna analiza pod - pir ance v še ni bila nar ejena. V zr ok, zak aj med epidemi jo k oler e leta 1836 niso poseg ali po podobnih ukr epih k ot leta 1831, je bilo v er jetno v eč. Eneg a je mo - goče isk ati v ok oliščini, da so leta 1836 še pot ek ali post opki za pr enos dediščine bog at eg a tr go v ca Mihaela Dežmana, tudi sicer filantr opa, ki je umr l za posledi - cami putik e star 52 let na začetk u leta 1835 32 in je za g la vne dediče s v ojeg a pr e - moženja pr ed videl r e v eže iz Ljubljane in njenih pr edm estij. Obr esti k apitala t e dediščine so šele leta 1838 občutno, za v eč k ot polo vico po v ečale stalne prihod - k e ljubljansk eg a ubožneg a inštituta, k ar je posledično pomenilo tudi zvišanje št e vila podpir ance v . 4000 goldinarje v Dežmano v e ded iščine je namr eč k omi - sija ubožneg a inštituta leta 1836 naložila v drža vne ob v eznice, k at erih obr esti so se prvič – g lede na znesk e v bilancah – upor abile za str ošk e oskr be r e v eže v šele let a 1838 . 33 Pri stalnih podpor ah r e v eže m se je v času epidemije leta 1836 pok azal še en neg ati vni tr end: od začetk a t eg a leta se je zmanjšalo št e vilo pod - pir ance v za sk or aj 50, pri čemer je r azmerje med po vpr ečnim št e vilom podpi - r ance v in višin o str ošk a za podpor e v enem letu v letu 1836 ostajalo primer lji v o z leti, ki jih niso zaznamo v ale krize. Očitno so tudi v času krize pri upr a v ljanju ubožneg a inštituta pr ed v sem sledili načelu, ki so g a centr alne oblasti zaht e v ale že k onec 18. st oletja, da lahk o podpir ajo samo t olik o r e v eže v , k olik or je na v o - ljo sr edst e v . Kar se v ečkr at ugota v lja v r azisk a v ah o učinkih institucionalizir ane oskr be r e vnih, ta pogost o ni zmog la ob v lado v ati po v ečanih potr eb v času kriz. Na začetk u let a 1836, slabeg a pol leta pr ed t em, k o je Ljubljano zajela prv a epi - demija k oler e, so namr eč opozarjali, da je sist em ubožneg a inštituta v krizi in so v let nem por očilu posebej spodbujali meščane k donacijam s podatk om, da so let o 1835 zaključili br ez v ečjeg a primanjkljaja zgolj zar adi pr esežk o v , ki so se pri upr a v ljanju nabr ali v pr et eklem (pr et eklih) letih. 34 T udi donacije, po v ezane z izbruhom prv e epidemije v Ljubljani, t or ej leta 1831, so bile pr ecej obsežnejše k ot leta 1836. Zat o je int enz i vno obja v ljanje donacij in namer za donacije pr ed izbruhom epidemije leta 18 31, ki so g a spodbujale deželne oblasti, t olik o bolj r azumlji v o, še posebej na podeželju. P odoben seznam r e v eže v , k ot je bil nar ejen v Ljubljani leta 1831, so med epidemijo k oler e leta 1836 pripr a vili tudi v Pir anu, a v sebuje v elik o manj po - datk o v k ot ljubljanski. Tist o, k ar je le r azvidno iz pir ansk eg a popisa, je, da so popisali mestne r e v eže, tak o »stalne« k ot »začasne«, ki so pr ejeli nek o podpor o. Pri t em ni mogoče po v sem natančno ugot o viti, ali so za stalne označili tist e, ki so bili v ključeni v nek o sist emsk o oskr bo r e vnih. Na seznamu so vpisane pr ed v sem 31 Prim.: Čeč: P odobe, str . 15. 32 Mihael Dežm an je zar adi zaplet o v kr onične putik e umr l 16. janu arja 1835. P ogost o naj bi bil med donat orji sr edst e v za r e v eže, posebej so omenili tudi donacije na k ulturnem podr očju, še zlasti je namr eč podpir al jezik oslo v ca F r ana Met elk a. P o smrti s v ojeg a br ata je gmotno podpr l tudi nečak a, ki jima je omogočil šolanje v Salzbur gu. E den od obeh nečak o v je bil Kar el Dež - man, znani nar a v oslo v ec in r a vnat elj deželneg a muzeja, še bolj poznan k ot politik. 33 Analiza je opr a v ljena na t emelju letnih bilanc k omisije za ubožn i inštitut v Ljubljani. 34 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 13-24, a. e. 64, 78, 91, 106, 118, 130, 146 , 156, 181, 195, 209, 225, 243, 261, 281, 300, 316, 330. Lastni izr ačuni. 314 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time v do v e, in v alidi in tudi k ak šen obubožan obrtnik, pr ed v sem če v ljar . 35 V K opru so v času prv e epidemije leta 1836 ustano vili posebno k omisijo za »ja vno po - moč«, ki naj bi poleg zbir anja finančnih in mat erialnih sr edst e v (tudi zdr a vil in post eljnine t er drugeg a per ila) skr bela tudi za oskr bo bolnih r e v eže v v ločenih pr ost orih boln išnice, če njiho v o zdr a v ljenje drugje ne bi bilo mogoče. 36 Tako se je tudi v K opru in Pir anu k azal v elik int er es lok alnih oblasti, da se v času epide - mije posebej nadzorujejo r e v eži, tudi s t em, da se jih zapr e ozir oma nastani v posebne ustano v e. Čas kriz je se v eda najpr ej zamajal eneg a od st ebr o v r eše v anja socialnih vpr ašanj v prvi polo vici 19 . st oletja, t . j. nef ormalno solidarnost zlasti na po - deželju, ki se je k azala tudi pr ek nudenja br ezplačneg a stano v anja (in hr ane) v zameno za dr obna opr a vila ali iz k ak šneg a drugeg a, tudi socialneg a ali v ersk eg a nagiba. 37 Nudenje str ehe nad g la v o je bila namr eč ena od primarnih in že st ole - tja tr ajajočih oblik solidarno sti, ki jo posr edno opisujejo v Novicah : »Uboge naj bi sosesk a silila, de doma ostanejo, bi jim osk er bela t olik o dela, k olik or g a še opr a v ljati mor ejo: k olik or si pa ne mor ejo v eč prislužiti, bi se jim g a iz osk er b - nišnice podelili (…)« in zaključil: »bi noben ubog cele f ar e ne v edel za g lad in silo.« 38 A ista oblik a solidarn osti je obstajala tudi v mestih, zlasti v prvi polo vici 19. st oletja, k o je bila v ečina r e vnih v ključena v neinstitucionalne oblik e podpo - r e, post elja in str eha nad g la v o sta bili tudi pri njih pogost o eni izmed oblik soli - darnosti in tudi t e je lahk o kriza zamajala. Če v mestni naselbini ni bilo za v oda, k ot je bila ubožna hiša, ki bi poskr bela za tisti del mestnih r e v eže v , ki je zar adi str ahu pr ed boleznijo, boleznijo njiho vih dot edanjih dobr otnik o v ali boleznijo r ev e ž ev 39 ostal br ez str ehe nad g la v o, je t o samo še pot encir alo ur bane k olek - ti vne str aho v e, po v ezane z r e v eži. Bistv ena r azlik a med mest om in podeželjem je bila v endar le v t em, da je ta k olekti vni str ah dodatno moti vir al dobr odelnost elit , ki jih krize v mat erialnem smislu niso tak o int enzi vno prizadele. Meščani so pogost o donir ali iz po v sem pr agmatičnih nagibo v zat o, da sami ne bi zbole v ali in zat o, k er je bilo nadzor o v anje ne v arnih čust e v , tudi str ahu, ključneg a pome - na. P o medicinsk em pr epričanju, ki je še v eljalo v prvi polo vici 19. st oletja, so ne v arna čustv a t elo potisnila v stanje, da je bilo do vzetnejše za bolezni. 40 Str ah pr ed bolnimi r e v eži je bil v elik. P oleg domačih r e v eže v so še v ečjo ne v arnost pr ebi v alcem mesta pr edsta v ljali tuji 41 ber ači, ki so pritisk ali s podeželja. Zar adi mobilnosti so se lahk o hitr eje ok užili, mestni or g ani pa so mor ali biti sposobni pr epoznati tuje ber ače. Obenem so v času kriz postali r e v eži, ki so bili pr ej bolj int egrir ani v mestni v sak danjik, zar adi krize, ki je zamajala in pr ekinila ozir oma onemogočila najbolj r azširje ne oblik e solidarnosti, pod vrženi hujšemu nadzoru in r epr esiji. Kak o v elik a je bila ne v arnost r e v eže v , ber ače v , ki so se potik ali po d v ori - ščih in pr ed hišami na ljubl jansk em pok opališču, v tr go vinah, mesnicah, v go - stilnah in vinot očih, celo na pr omenadi, k ažejo pr a vila pono vno vzposta v ljeneg a zelo star eg a, no v o v ešk eg a or g ana nadzor a – d v eh ber aških str aho v , ki so jih na hitr o, s posebno okr ožnico ljubljansk eg a okr ožja na ljubljansk e ulice poslali no - v embr a 1831, t or ej že po tist em, k o so r azpustili zdr a v stv eno k omisijo za Kr anj - 35 Br at ož: Bledolična, str . 51. 36 Br at ož: Bledolična, str . 51. Še leta 1841 naj bi bil špital s v . Naz arija v K opru opr edeljen k ot ja vna bolnišnica in ubožnica (»za v etišče za r e v eže«) (Bonin: Ubožne, str . 19). 37 Prim.: tudi No vice, 24. 4. 1852 in 28. 4. 1852. 38 No vice, 28. 4. 1852. 39 T u ne gr e za hujše oblik e bolezni ali nalezlji vih bolezni, zar adi k at erih bi jih spr ejeli v špital ali začasni lazar et k ot bolnišnico za k užne bolezni. 40 Prim.: Br at ož : Bledolična, str . 54–55. 41 Na pr e vidnost pr ed tujci k ot nosilci bolezni, med k at erimi je bilo zar adi splošnih značilnosti njiho v eg a pr eži v ljanja, na podeže lju tudi v elik o ber ače v , je v ečkr at opozoril P ot očnik, ki je s v et o v al zaklepanje v seg a, še str anišč in podstr ešij (Prim. P ot očnik: Kolera , str . 29). 315 Letnik 43 (2020), št. 2 sk o, a so jih ustano vili še v času delo v anja k omisije. 42 Zadnje omembe t eg a or - g ana pr ed trid esetimi leti 19 . st oletja so v 80. letih 18. st oletja, k o so bili ber aški str aho vi zadolženi za čiščenje določenih mestnih ulic. A t o je že bil čas, k o se je poleg mestnih sodnih hlapc e v k ot ar haičneg a or g ana, zadolženeg a za v ar o v a - nje ja vne v arnosti, k amor se je v k onceptu »dobr e policije« u vrščal nadzor nad r e v eži, vzposta vila funk cija »policijsk eg a v ojak a« v saj od leta 1773, nat o policij - skih str ažnik o v leta 1786, v se do ustano vitv e P olicijsk e dir ek cije leta 1793, k o je bila skr b za ja vno v arnos t od vzeta mestni oblasti, tak o k ot v drugih g la vnih mestih dežel. P olicijsk a dir ek cija je namr eč pr e vzela del prist ojnosti, ki so jih na podeželju in v drugih mestih izv ajali okr ožni ur adi. 43 Ber aških str aho v k o - nec leta 1831 v sek ak or niso obno vili zar adi tr enutneg a dr astičneg a po v ečanja št e vila r e v eže v , saj bi lahk o tak ukr ep spr ejeli tudi v drugi krizi leta 1817/1818. A v času t e zgo dnejše, sicer ek sist enčne krize, k o se je izr azit o po v ečalo št e vilo ber ače v , za enkr at ni podatk o v o obno vitvi t eg a or g ana. V 20. letih 19. st oletja je k omisija ubožneg a inštituta sicer naslo vila v eč pr ošenj za obno vit e v t eg a or - g ana nadzor a, a pr edlogi niso bili r ealizir ani. 44 Obno vit e v or g ana, ki je bil po ustano vitvi policijskih dir ek cij in policijskih v ojak o v nek ak šen anahr onizem, a h k at er emu je v 20. letih pr ed v sem z ar gument om, da zber ejo pr emalo dar o v za r e v eže, v ečkr at apelir ala k omisija ubožneg a inštituta, je bila leta 1831 hipna. Mogoče je tr eba pozi v e k obno vitvi t eg a or g ana v 20. letih r azumeti tudi k ot eneg a od št e vilnih pritisk o v na oblast , da se mestu po vrne del starih pr a vic in a vt onomije pri ur ejanju ja vneg a ži v ljenja, četudi k omis ija za ubožne zade v e ni bila int egr alni del mestnih oblasti. Delo v ala je namr eč samost ojno, pr edsedo v al ji je lju bljansk i šk of, v k omisiji pa so sedeli tudi pr edsta vniki mestnih oblasti. T udi funk cijo d v anajstih ubožnih očet o v so v okviru ubožneg a inštituta – in k o - misije zanj pr ost o v oljno opr a v ljali ljubljanski meščani. A ber ašk e str aho v e je obno vilo okr ožje in g la vni r azlog za obno vit e v je v erje tno tr eba isk ati v »izje - mni« ne v arnosti, ki so jo r e v eži pr edsta v ljali ja vnemu zdr a vju leta 1831 in is - t očasno v pr epričanju oblas ti, da je tr eba v tak šnih ok oliščinah upor abiti tudi r epr esi vna sr edstv a. T o je bilo ob pr emajhnem št e vilu policijskih v ojak o v g lede na v se naloge, ki so jih imeli, v pr ak si sk or aj nemogoče. 45 Nalog a obno v ljenih be - r aških str aho v , k at erih delo je bilo sist ematično ur ejeno s posebno normo, je bil nadzor nad mestnimi r e v eži, tak o tistimi, ki so bili v ključeni v sist em ja vne pod - por e, k ot nad v semi drugimi ber ači. Ber aški str aho vi so mor ali domače r e v eže e videntir ati in v primeru ber ačenja pri v esti na magistr at . Domne v o, da so imeli no vi ber aški str aho vi zgolj funk cijo nadzor a – k ot nek ak šni ču v aji – potrjuje tudi instruk cija, ki je v primeru nespošt o v anja a vt orit et e ber aških str aho v in k ot do - datno asist enco pri njiho v em delu pr ed vide v ala pomoč policijskih v ojak o v . K er je po desetletjih ži v otarjenja že v 18. st oletju pr opadla tudi delo vna hiša, name - njena »institucionalni« in zgolj deklar ati vno ner epr esi vni obliki r esocializacije r e v eže v v 18. st oletju, so oblasti ob gr ožnji epidemije menile, da lahk o ja vno ber ačenje v mestu zausta vi zgolj r epr esija – t or ej po v ečan nadzor nad r e v eži. Da je bila usta no vit e v t eg a or g ana nadzor a nad ber ači v endar le hipna, dok azuje t eža v a njiho v eg a plačila, saj so finančno br eme sprv a – v letu 1831 – naprtili k omisiji ubožneg a inštituta, nad čimer je slednja pr ot estir ala z ar gument om, da plače v anje ber aških str aho v ne sodi v njiho v o prist ojnost . T udi pozneje je bil ob t em vpr ašanju in vpr ašanju plačila uslužbence v ubožnice njen ar gument , 42 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 18, a. e. 194, 3. 11. 1831, Okr ožni g la v ar je namr eč pr edsedo v al mestni zdr a v stv eni k omisiji (K eber: Čas kolere, str . 28). 43 Klasinc, Šk ofljanec: Ljubljansk a, str . 536–556, zlasti 540, 543. T udi Lipič je potr dil, da je bila policijsk a dir ek cija deja vno v ključena v nadzor r e vnih v Ljubljani (Lippich: Topographie, str . 306). 44 Npr . SI_ZAL_ L JU/0508, t . e. 15, a. e. 117, 25. 4. 1825. 45 F enomen obno vitv e ber aških str aho v si zagot o v o zasluži natanč nejšo analizo, ki pa je v okviru omejit e v zar adi no v e k or ona virusne bolezni ni bilo mogoče izv esti. 316 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time da ni prist ojna za podr očje ja vneg a r eda. P ozneje je oba ber ašk a str aho v a pla - če v alo ljubljan sk o okr ožje, a je želelo ta str ošek leta 1836 pono vno pr e v aliti na k omisijo ubožneg a inštituta . Slednja je pr oti t ej nameri s št e vilnimi ar gumenti pr ot estir ala. Pr a v tak o ne v emo, k olik o časa je ta or g an v pr ak si delo v al: ali zgolj nek aj let; od leta 1831, k o so str ošk e naprtili k omisiji ub ožneg a inštituta, nat o je očitno do leta 1836 str ošk e plače v alo ljubljansk o okr ož je. 46 V endar se ta or g an omenja še v por očilih o stanju ubožne oskr be v Ljubljani v 60. letih 18. st ole - tja. 47 Že v pr et eklih st oletjih je bil namr eč ta or g an pogost o začasen in po v ezan z zdr a v stv enimi krizami, v endar ne v edno, k ar k ažejo podatki s sr ede 18. st oletja, k o so bili ber aški str aho vi stalni or g ani, zadolženi tudi za zbir anje sr edst e v za delo v anje no v oustano v ljene prisilne dela vnice in delo vne hiše. Ustanovitev »kolerašpitala« v Podturnu – komu je bil namenjen? Pr e v enti vne pr ak se zar adi pot encialneg a izbruha k oler e leta 1831 so sledile starim mehanizmom ob v lado v anja kriz tudi z začasnim zapir anjem »r e v eže v « v posebne ustano v e, na k ar k aže že obno vit e v ar haičnih r epr esi vnih or g ano v . Na poseg anje po starih pr ak sah opozarjajo že pr ak se iz ok olice Ljublja - ne, kjer so r e v eže tudi zapir ali v posebne ustano v e, tudi na pritisk deželnih in okr ožnih or g ano v v Ljubljani. 48 Jeseni leta 1831 je k omisija ubožneg a inštituta opr a vila popis v seh r e v eže v , ki so imeli domicilno pr a vico v Ljubljani. P opisala je posameznik e, člane gospodinjstv a v ključno z otr oki, in ponek od zabeležila njiho v družbeni status. Našt eli so 800 r e v eže v , k ar je pr edsta v ljalo 6,5 % v seh v mestu upr a vičeno prisotnih ljudi. 49 67 % popisanih je bilo odr aslih ozir oma g lede na po vpr ečno star ost popisanih, starih, saj je bila po vpr ečna star ost malo nad 64 let . 50 Samskih je bilo 37,1 % (k ar 33 % je bilo samskih žensk), por o - čeni so pr edsta v ljali 21 % popisanih r e v eže v . Skladno s splošnim odnosom do 46 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 21, a. e. 280, 28. 3. 1836; t . e. 18, a. e. 194, 3. 11. 1831. 47 Šk er l: Ljubljana, str . 91. 48 Prim. Laibacher Zeitung, 13. 9 . 1831. 49 Lippich: Topographie, str . 350 , na v aja, da je bilo leta 1830 12.14 4 pr ebi v alce v z domicilno pr a vico v Ljubljani. 50 Med 449 popisanimi posamez niki je bila za 379 popisanih na v edena star ost , pr eostali, k at e - rih star osti ne poznamo, pa so bili v ključeni v institucionalno podpor o v mestu in zat o niso na v edli njiho v e star osti. T udi za podpir ance ubožneg a inštituta je bilo značilno, da so bili v v elik em deležu star ejši ozir oma ostar eli ljudje. O r azličnih mejnikih pr ehoda v star ost g lej, Čeč: P odobe. 3% 34% 21% 1% 11% 30% samski samska poročen vdovec vdova otroci Slika 1: Struktura revežev s pravico do bivališča v Ljubljani po popisu leta 1831 317 Letnik 43 (2020), št. 2 r e v ščine moških je bilo samskih moških in v do v ce v med popisanimi r e v eži naj - manj, v do v ce v zgolj 1 %. Med popisanimi v do v ami je bila tudi 60-letna v do v a od v etnik a, za k at er o so zapisali, da je po v sem br ez pr emoženja. P o drugi str ani pa so še pri 75 in 73 let starih moških, ki sta ži v ela sk upaj s s v ojima ženama, zapisali, da ži vita od dnine. 51 Četudi so bili podatki o star osti na v edeni le za nosilneg a člana gospodinj - stv a, je mogoče pričak o v ati, da tudi po vpr ečna star ost sozak once v ni občutneje odst opala od t eg a po vpr ečja. Drug a značilnost popisa je, da je bilo popisanih malo si r ot . De l popisanih r e v eže v ni v sebo v al podatk a o star osti, v v seh prime - rih je šlo za osebe, ki so bile že v ključene v nek o oblik o podpor e r e v ežem. Nek a - t erim od t eh nosilce v gospo dinjst e v so dodelili nek o do datno denarno pomoč, tudi nek at erim od tistih, ki so že bili v ključeni v sist em podpor e ubožnih inšti - tut o v ali drugih sklado v . Nek aj so jih tudi napotili v posebno začasno ustano v o za r e v eže, ki so jo ur edili v P odturnu/Ti v olsk em gr adu, pr ost or e in sr edstv a za njiho v o ži v ljenje so namr eč donir ali kr anjski deželni stano vi. V gr aščino so leta 1831 napotili 57 r e v eže v , v ečinoma odr aslih oseb. Samo de v et jih ni ži v elo v obeh mestnih župnijah s v . Jak oba in s v . Nik olaja, 52 k ar pet od tistih, ki niso ži v eli v os r ednjih ljubljanskih župnijah, jih je pripadalo isti družini. Omenjena ok oli - ščina opozarja, da je šlo za nek ak šno »čiščenje« r e v eže v iz mesta. Naslednje let o so namr eč ur adniki t o za v etišče prišt e v ali med »k oler ašpitale«. V P odturnu je delo v al zgolj do vzposta vitv e ubožne hiše, saj je ta pr e vz ela in v entar tak o iz P od - turna k ot iz »k oler ašpitalo v « na str elišču in v Hr eno vi ulici 77. 53 K er leta 1831 ni izbruhnila epidemija k oler e, tudi kr anjski deželni stano vi niso za v eč k ot let o odst opili sta v be in dohodk o v gospostv a za oskr bo r e v eže v . P odr obnejša anali - za, ki je zajela tr etjino začasnih oskr bo v ance v »k oler ašpitala« v P odturnu in je zajemala celotno g la vno mestno župnijo s v . Nik olaja, je pok azala, da so pr ost or v zasilnem za v odu dobile pr ed v sem samsk e osebe, star e med 50 in 60 leti. Pri št e vilnih, napot enih v P odturn, niso na v edli vzr ok a za njiho v o r e v ščino. Nihče od napot enih v t o začasno za v etišče, pri k at erih ni bil na v eden vzr ok (začasne) mat erialne stisk e, ni bil star manj k ot 48 let . Se v eda je tr eba upošt e v ati tudi ne - doslednosti pri pripr a vi seznama, saj se je zgodilo tudi, da so nek o osebo ozna - čili k ot pr ejemnico podpor e, a niso tak o k ot pri v ečini drugih zabeležili višine podpor e, ki jo je dobi v ala. P o v sej v erjetnosti je v saj del t eh r e v eže v sodil med posle – služkinje in hlapce, ki so zar adi sicer ozdr a v lji v e bolezni »začasno« osta - li br ez službe ali pa je šlo za tist e posameznik e, ki so ži v eli od občasneg a dela in ki so ob pomanjk anju ponudbe priložnostnih del v času krize najpr ej ostali br ez dela. Priložnostna dela so bila lahk o fizično naporna, star ejši dela v ci pa manj močni in okr etni in tak o najpr ej izposta v ljeni br ezpos elnosti ob zmanjšanem po vpr aše v anju po delu. T udi poselski tr g je bil s v oje vr st en in četudi bi mor ali delodajalci po poselsk em r edu v saj nek aj časa skr beti za bolne uslužbence, ni bilo tak o. Oboleli posli so pr edsta v ljali v elik o br eme, ki so se g a delodajalci zelo hitr o r ešili in bi v času epide mije br ez str ehe nad g la v o pr edsta v ljali tak šno gr o - žnjo ja vnemu zdr a vju v mestu k ot tuji ber ači in drugi r e v eži. 54 P ogost o je t eža v o bolnih poslo v v mestu r eše v ala pr a v ci vilna bolnišnica, k ot je pr ej t eža v o obole - lih poslo v do določene mer e r eše v al špital. P o okr e v anju, če bolezen ni pustila kr atk otr ajnih fizičnih posledic, posli niso nujno tak oj našli no v eg a delodajalca, saj so tr g poselsk eg a dela ur ejali tudi stalni r oki za menja v o delodajalce v , četudi se t eh r ok o v zar adi r azličnih ok oliščin delodajalci niso zar es držali. Če gr e v erje - ti Lipiče vim sicer okvirnim ocenam, naj bi bilo v Ljubljan i v času epidemij k oler e 51 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 18, a. e. 202, 22. 9. 1831 in 27. 9. 1831. 52 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 18, a. e. 202, 22. 9. 1831. 53 SI_ZAL_ LJU/0 489, f asc. 267, f ol. 370–371, 30. 12. 1832. 54 Prim. Studen: Nek aj dr obce v . Glede na kriminalizacijo mladih de lo vno zmožnih br ezposelnih žensk t eh zagot o v o ni najti na omenjenem seznamu, na k ar opozarja tudi po vpr ečna star ost popisanih. 318 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time ok oli 2.500 poslo v , 55 št e vilo r e v eže v pa je v naspr otju z oblastmi ocenje v al na 1.200 posameznik o v . Pr a v zar adi slednje ok oliščine je tr eba njego v e na v edbe jemati k ot približne. Da so v začasno za v etišče napotili tudi osebe, ki so bile zar adi občasneg a pomanjk anja dela najr anlji v ejše, potrjuje tudi drugi podat ek – da so v anjo napo - tili tudi žensk o, ki je bila slepa na eno ok o in je zat o tudi t ežje dobila delo, sploh ob zmanjšani ponudbi občasnih del in posledično manjšem po vpr aše v anju po občasnih dela v cih. Ni bila namr eč v ključena v nobeno oblik o stalne podpor e. V ok oliščinah, ki jih ni zaznamo v ala kriza, se je namr eč pr ed vide v alo, da bodo tak šni ljudje v okviru s v ojih zmožnosti poskr beli zase in tak šen odnos so imeli v s v ojih obr a vna v ah pr osilce v za podpor o v okviru ubožneg a inštituta tudi člani ljubljansk e k omisije ubožneg a inštituta. Iz g la vne mestne župnije so tja napotili tudi d v e in v ali dni osebi. Le d v a starša iz t e župnije sta bila v za v etišče napot ena sk upaj s s v ojim otr ok om. Še en element odnosa do r e v ščine, ki g a zaznamo v št e - vilnih političnih tr aktatih in ur adniških pritiskih iz 18. in z začetk a 19. st oletja, r azkri v ajo pr e v enti vni ukr epi pr ed gr ozečo krizo leta 1831: namr eč, da so me - stne oblasti posebej nadzor o v ale pr ebi v alstv o v najbog at ejših mestnih četrtih in posebej pazile, da v njih ni bilo stalno »prisotnih« pr e v eč r e v eže v . R e v eži iz obeh župnij, ki sta pokri v ali mest o znotr aj mestneg a obzidja, so pr edsta v ljali v ečino v P odturnu spr ejetih r e v eže v . Med tistimi, ki so jih spr ejeli v P odturn, sta bila tudi k ar de v et desetletni ber ač in njego v a žena, ki nista bila v ključena v sist emsk e oblik e podpor e, a sta ži v ela na g la vnem tr gu v Ljubljani, tak o k ot še de v et drugih »r e v eže v «, ki so dobili pr ost or v P odturnu. Pri še eni ženski, ki je bila napot ena v P odturn, so na v edli zgolj, da ži vi »Na tr gu«. V podpor o t ej domne vi je tudi ok oliščina, da je bilo na seznamu popisanih v t ej župniji še nek aj drugih dninar - je v , ki so dobili enkr atno finančno pomoč. V ečina oseb, ki je bila nastanjena v P odturnu, ni uži v ala stalne podpor e iz sklado v za r e vne. Če je bila ubožna hiša namenjena pr ed v sem ostar elim, so v začasni »k oler ašpital« v P odturnu nasta - nili pr ed v sem tr enutno br ez poselne mošk e in žensk e v poznih sr ednjih letih ali pr ed pr ehodom med ostar ele, ki so bili bolni ali br ez dela. Iz mestneg a sr edišča, iz obeh mestnih župnij, so v špital napotili tudi druge r e v eže, še posebej, če niso bili pr ejemniki ubožne oskr be. Med napot enimi je bilo tudi nek aj in v alido v in v do v a s petimi otr oki, četudi slednja ni prihajala iz mestneg a sr edišča. Da podobnih pr ak s ne zaznamo tudi v letu 1836, sta botr o v ali v saj d v e ok oliščini: najpr ej, da je epidemija k oler e leta 1836 izbruhnila zelo silo vit o, a tudi v dobrih d v eh mesecih po v sem pr enehala. V erjetno je pr enehala hitr eje, k ot jim je uspelo z donacijami in nak upi v Ljubljani vzposta viti tak šno začasno ustano v o, k ot je bil »k oler ašpital v P odturnu. Obenem je že delo v ala ubožnica, v k at eri je bilo nastanjenih pr ecej v eč r e v eže v , k ot jih je bilo nastanjenih leta 1831 na gr adu P odturn. Razpustitev »kolerašpitala« in ustanovitev ubožnice leta 1832 Med do podpor e upr a vičenimi r e v eži so tudi leta 183 1 popisali v elik o št e vilo ostar elih ljudi, ki niso bili v ključeni v nobeno od drugih neinstitucional - nih obl ik podpor e, ki je bila na v oljo v Ljubljani. Ostar eli so t or ej pr edsta v ljali znat en del r e v eže v in pot encialno ne v arnih v času bolezenskih kriz. V pr ašanje institucionalne skr bi za ostar ele je v času prv e gr ožnje no v e, obsežne epidemije imelo že dolgo zgodo vino in je bilo zaznamo v ano s št e vilnimi spr emembami. P od vrženo je bilo vpli v om filozofije in politične t eorije t er političnih int er eso v oblasti na r azličnih r a vneh. T e je tr eba pr edsta viti, da la hk o pok ažemo, k ak šno spr emembo je pr edsta v ljala pono vna ustano vit e v ubožne hiše leta 1832. R az - 55 Lipič: Topografija , str . 166–167 . 319 Letnik 43 (2020), št. 2 pustit e v špitalo v in ubožne hiše v Ljubljani v 80. letih 18. st oletja, v k at erih so sodeč po splošnih oznak ah »upr a vičenih r e v eže v « ostar eli zagot o v o pr edsta - v ljali v elik delež oskr bo v ance v , je bila plod politik e Jožef a II., ki je menil, da je neinstitucionalizir ana oskr ba r e vnih gospodarnejša in da lahk o zajame v ečji de - lež pr ebi v alstv a. T udi z r ef ormami na Kr anjsk em in v Ljubljani, ki so odpr a vile star e institucije, je bilo tak o, saj se je v saj v Ljubljani prvič lahk o go v orilo o nek aj odst otkih mes tneg a pr ebi v alstv a, ki je bilo deležno nek e oblik e institucional - ne podpor e. E den izmed naj vpli vnejših političnih t eor etik o v 18. st oletja Joseph v on Sonnenf els je v izdaji s v ojeg a »učbenik a« za ur adnik e iz osemdesetih let 18. st oletja v ečkr at po v sem ned v oumno zapisal, da je za str ošk e oskr be r e vnih – drža vnih uslužbence v in »pr a vih« r e v eže v odgo v orna drža v a. Obenem je de - klar ati vno odgo v ornost drž a v e pr ecej omejil: najpr ej je upr a vičene pr ejemnik e podpor e za r e vne, ki niso bili drža vni uslužbenci, 56 r azd elil v tri sk upine: nek da - nje v ojak e, r e vne meščane in r e vno podeželsk o pr ebi v alstv o. Pri oskr bi zadnjih d v eh sk upin je še v edno zast opal stališče, da naj (lok alne oblasti) za oskr bo r e vnih najpr ej izk oristijo v sa sr edstv a, ki so na v oljo, tu di donacije posamezni - k o v . Če r azpoložlji v a sr edstv a ne bi zagota v ljala stalne podpor e, bi bila dolžnost drža v e, da poskr bi za manjk ajoči del. Prvič je leta 1786 posebej poudaril, da mor ajo biti podpor e stalne in da je tr eba pri upr a v ljanju z njimi posebej paziti na gospodarnost ozir oma že sk or aj v ar čnost . Obenem je v naspr otju z Jožef om II. še v edno menil, da mor ata obstajati d v e vrsti oskr be: institucionalna (ubo - žni ozir oma nego v alni za v od i) in neinstitucionalna (v obliki denarne podpor e). Kat er a je bila boljša, je bilo od visno od ok oliščin. 57 V skladu s t emi izhodišči so v 80. letih centr alne oblasti najpr ej določile priorit etna podr očja r eše v anja socialnih vpr ašanj, za t e so lahk o lok alne oblasti pričak o v ale dodatno finančno pomoč, nat o so poseg le še v or g anizacijo že obst oječih oblik r eše v anja socialnih vpr ašanj na lok alni r a vni. V Ljubljani so ukinili institucionalno oskr bo r e v eže v v okviru obeh multifunk cionalnih špitalo v (meščansk eg a in cesarsk eg a) t er d v eh specializir anih za v odo v: ubožne hiše in sir otišnice. Njiho v e nepr emičnine so deloma pr odali t er iz obr esti naloženeg a k apitala in najemnin so izplače v ali pr emije upr a vičenim r e v eže m. Št e vilo podpir ance v med star ostniki in in v alidi, ki so do bi v ali pr emije iz pr emoženja ukinjenih ustano v , je ostalo pr ecej podob - no št e vilu mest , ki so jih pr ej zagota v ljali v za v odih, od vzeli so le štiri pr emije, ki so jih namenili oskr bi por odnic v por odnišnici. Le iz sklada za sir otišnico so podpir ali bistv eno višje št e vilo najdenčk o v , k ot je bilo pr ej otr ok v sir otišnici. P oleg t eh so v drugi polo vici 80. let 18. st oletja u v edli no v mehanizem neinsti - tucionalne oskr be r e vnih – t . i. »župnijsk e ubožne inštitut e, pozneje poznane k ot ubožne inštitut e, ki so se financir ali iz d v eh vir o v: obr esti g la vnice, ki so jo sesta v ljala določena v olila posameznik o v , in iz dela sr edst e v r azpuščenih br at o - v ščin. 58 Drugi pomemben vir dohodk o v so bile pr ost o v oljne donacije lok alneg a pr ebi v alstv a, zbr ane pr ek občasnih dar o v ali pr ek t . i. subskripcij – »stalnih« pr ost o v oljnih mesečnih denarnih donacij, k at erih višino je v sak posameznik, ki se je za v ezal k plače v anju, določil sam, a je lahk o k adar k oli od za v eze plače - v anja odst opil. P oleg t e oblik e donacij so sr edstv a v sklad ubožnih inštitut o v prit ek ala tudi od občasnih anonimnih dar o v v posebne skrinjice ali neposr edno izr očenih k omisiji. V prvi polo vici 19. st oletja so se jim pridružile tudi posebne donacije ob nak upu v oščilnic za no v o let o in ob r ojstnih dne vih. Do prv e epi - demije k oler e je bil delež sr edst e v , pridobljenih s pr ost o v oljnimi donacijami v letnih pr or ačunih ljubljansk eg a ubožneg a inštituta, višji k ot delež sr edst e v k a - 56 Z vzposta vitvijo ja vneg a sklada za plačilo pok ojnin ur adnik om in v ojak om z višjimi čini je tak šno Sonnenf elso v o stališče pomenilo zgolj prilag ajanje besedila obst oječemu stanju in bi - stv enim spr emembam priorit etnih podr očij politik na podr očju r eše v anja socialnih vpr ašanj, ki jih je z »Dir ekti vr egeln« u v edel Jožef II. 57 Sonnenf els: Grundsätze , 1786, str . 362, 363. 58 SI_ZAL_ LJU/0 489, f asc. 267, f ol. 320–323, 20. 5. 1834. 320 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time pitalskih obr esti, oba znesk a sta pr edsta v ljala v ečino prihodk o v ubožneg a inšti - tuta. 59 Načini sist ematizir ane oskr be r e vnih so bili pr ecej nestabilni, saj je bilo ustano vneg a k apitala, ki je pr ek k apitalskih obr esti ed ini zagota v ljal stabilno financir anje, malo. Že v ečina sist emskih oblik podpor e r e v ežem 60 in r eše v anja drugih socialnih vpr ašanj je bila od visna od donacij lok alneg a pr ebi v alstv a, po - leg t eh so pomoč isk ali tudi drugi. Pr ed v sem tisti r e v ež i, ki niso bili v ključeni v sist em pr ejemanja podpor , so bili po v sem pr epuščeni solidarnosti sk upnosti. In v se t e mehanizme so lahk o krize prizadele. Donacije in solidarnost so sicer med pr ebi v alstv om spodbujali z mor alnimi in političnimi sr edstvi. Na dobr odel - nost so vpli v ali še čustv eni, v erski in na v sezadnje gospodarsk o-k arierni moti vi t er tudi finančno ozir oma gmotno stanje posameznik a. V še izr azit o stano v ski družbi prv e polo vice 19. st oletja mor amo med čustv a, ki so spodbujala donacije in druge oblik e pomoči r e vnim (nudenje stano v anja/p ost elje ali hr ane), poleg str ahu pr ed lastno r e v ščino in r e v ščino k ot tak o, upošt e v ati v saj še r odbinsk o in stano v sk o solidarnost . Zat o sta int enzi vna ak cija obja v ljanja donacij in namer za donacije pr ed izbruhom epidemije leta 1831 t olik o bolj r azumlji vi, še posebej na podeželju ozir oma izv en g la vneg a mesta. Zdr a v stv ena kriza ni samo pog lobi - la krize tistih, ki so bili že tak o pod pr agom r e v ščine ali tistih, ki so bili na tanki meji med obema, bolezen je lahk o v r e v ščino pahnila tudi pr ej po v sem dobr o st oječe družine, saj je bila ak umulacija k apitala – pomemben element v arnosti v času kriz – v družinah obrtnik o v pogost o majhna. Pri r ef ormah na podr očju r eše v anja socialnih vpr ašanj je Jožef II. nalet el na v elik odpor podr ejenih oblasti, ki so tak oj po njego vi smrti želele doseči od - pr a v o no vih pr ak s. V naspr otju z v ladarjem so lok alne oblasti še v edno zast o - pale stališče, da so mestni za v odi za r eše v anje socialnih vpr ašanj del mestneg a pr estiža in politične a vt onomije. Sploh zar adi dolžnost i, ki so jih imele lok alne oblasti na podr očju r eše v anja socialnih vpr ašanj. 61 P olitične ak cije za po vrnit e v k starim sist emom oskr be r e vnih so spr ožile tudi ljubljansk e mestne oblasti. V s v oji pr ošnji za odpr a v o r ef orm so se sklice v ali na v oljo opor očit elje v , ki so donir ali sr eds tv a, iz k at erih se je oblik o v al posamezni sklad, in na dejstv o, da so v Gr adcu po letu 1790 meščanski špital na pr ošnjo mesta pono vno obno vili. Obr egnili so se tudi ob dejstv o, da so v ustano vnih pismi h dar o v alci s v oje dar o v e – do nacije namensk o opr ede lili in da je bila za v eza oblas ti, da se ne poseg a v v o - ljo ustano vit elja. In zaključil i z ar gument om, da ubožni inštitut , k ot no v a oblik a sist emsk e pomoči r e vnim, ne zadostuje potr ebam, saj da je, četudi podpir a v eli - k o v eč r e vnih ljudi, k ot jih je bilo pr ed r ef ormami deželnih podpor e, višina pod - por e, ki jo dobijo, pr enizk a. Jožefinsk a zak onodaja je samo izselila podpir ance iz sta v be, jim zmanjšala pr emije in po v ečala št e vilo podpir ance v , je v zaključk u prit ožbe po vzel ljubljanski meščanski odbor . V s v oji pr ošnji za obno vit e v za v o - do v , tudi tistih, ki jih v ečino 18. st oletja niso upr a v ljale mestne oblasti, so dodali, da so r e v ežem pr ej v okviru institucionalne oskr be priskr beli tudi post eljo in oblek o, pokrili so str ošk e ogr e v anja in r azs v etlja v e. K er so bili v no v em sist e - mu r e vni primor ani sami najti str eho nad g la v o in pokriti str ošk e zanjo, je t o pomenilo, da so bili izposta v ljeni še v ečji r e v ščini k ot pr ej, so zaključili v s v oji pr ošnji. 62 V sek ak or tri r azlične ljubljansk e pr ošnje za obno vit e v institucionalne oskr be r e v eže v v 90. letih 18. st oletja k ažejo na v elik int er es mesta za tak šno institucionalno oblik o oskr be dela r e vnih. 63 Zelo majhen del oskr bo v ance v r az - puščenih za v odo v je v endar le ostal v »oskr bi« v sta v bi meščansk eg a špitala; leta 59 T r dit e v t emelji na zaključnih r ačunih za v oda in ne na našt e v anju vrst dohodk o v , ki jih je imel ubožni inštitut po s v ojem statutu, k ot so t o na v ajali drugi a vt orji. 60 Z izje mo skla do v , ki so nastali po ukinitvi za v odo v v 80. letih 18. st oletja. Gla vnic in prihodk o v t eh niso višali in pr a v tak o niso po v eče v ali št e vila podpir ance v . 61 O sporih o pr ist ojnostih med L jubljano in centr alno v odenimi za v odi g lej Čeč: R ef orme. 62 AR S, SI A S 14, šk. 234, 1793, 2 4. 8. 1793. 63 V r ho v ec: Meš čanski špital, str . 99–100. 321 Letnik 43 (2020), št. 2 1793 deset: de v et žensk in en moški. 64 T ak o so v ci vilno bolnišnico leta 1811 iz sta v be nek danjeg a meščansk eg a špitala, ki so g a začeli oddajati najemnik om, pr eselili nek aj oskr bo v ance v , ki so po ukinitvi meščansk eg a špitala še ohr anjali br ezplačno »post eljo« in str eho nad g la v o. 65 V prvi polo vici 19. st oletja je ob - časno še mogoče zaslediti podatk e o tak šnih oskr bo v ancih v ci vilni bolnišnici. Njiho v a oskr ba je bila finančno, or g anizacijsk o in pr ost orsk o sk or aj po v sem lo - čena od ci vilne bolnišnice. Le za njiho v o zdr a v stv eno oskr bo so bili zadolženi zdr a vniki v ci vilni bolnišnici. Ok oli leta 1832 naj bi jih bilo 17, pripadali so r e - v ežem iz vrst ljubljanskih meščano v ali pa so dobili podpor o na pripor očilo lju - bljanskih meščano v: šlo je za del podpir ance v Lamber go v eg a sklada t er sklado v meščansk eg a špitala in »star e« ubožne hiše. 66 Namestili so jih v d v eh d v or anah v pritličju ci vilne bolnišnice. 67 Leta 1835 naj bi jih bilo v ci vilni bolnišnici še 15. 68 K er so ljubljansk e mestne oblasti tudi po odpr a vi ubožnic in špitalo v izsi - lile pr ost or za nastanit e v v saj manjšeg a št e vila r e v eže v , je bilo do nek e mer e pri - čak o v ano, da bodo na neki način, četudi prikrit o, spodbujale pono vno vzposta - vit e v t o vrstnih za v odo v , zlasti v primeru, k o je bilo zbr anih t olik o r azno vrstnih donacij k ot v primeru pripr a v na epidemijo k oler e leta 1831. F r an Viljem Lipič je v s v ojem delu leta 1832 ustano v ljeno ubožno hišo opr edelil k ot za v od, v k at er em so nastanjeni pr ed v sem r e v eži, ki pr ejemajo podpor o ubožneg a inštituta in so k užni. Če bi imeli na v oljo zgolj njego v e podatk e, bi lahk o zmotno zaključili, da je bila ustano vit e v ubožnice zgolj institucionalizir anje pr ak se iz leta 1831, ki so jo po časo vno omejeni donaciji kr anjskih deželnih stano v na pritisk višji oblasti nadalje v ali v Ljubljani. R es je, da je ustano vit e v ubožne hiše zaht e v alo okr ožje in za opr emo pr ed videlo in v entar r azpuščenih »k oler ašpitalo v «. Za prvih 42 oskr - bo v ance v , ki so jih v ustano v o napotili do k onca leta 1832, so tak o br ez dodatnih str ošk o v priskr beli v se: od post elj, slamnjač, sr ajc in drugeg a perila do s v ečnik o v in nočnih posod. 69 Lipiče v e na v edbe niso po v sem t očne niti pri na v edbi lok acije za v oda, 70 saj se njego vi podatki zaključijo z let om 1832. Že leta 1834 je namr eč mest o najelo tudi hišo v Kar lo v šk em pr edmestju 5 in tak o v d v eh najetih hišah 71 v naslednjih letih zagot o vilo 90 mest za r e v eže. 72 T udi v so opr emo za drugo hišo so zagot o vili iz in v entarja opuščenih »k oler ašpitalo v «. P ogodbi za obe sta v bi sta bili sprv a sklenjeni zgolj za deset let . V ečja r azlik a med podpir anci v nek danjih za v odih je bila v or g anizaciji ži v ljenja v no vi ubožni hiši. Če se je v špitalih 18. st oletja pričak o v alo, da bo v njih zaposlena tudi k ak šna dekla, ki bo pomag ala oskr bo v ancem, se je v no v oustano v ljeni ubožni hiši pričak o v ala vzajemna so - lidarnost gojence v za v oda. Plače v ali so sicer str ošk e r azs v etlja v e, ogr e v anja, naba v e slame in pr anja perila, v se druge usluge pa so bile bodisi del siceršnjih mehanizmo v oskr be r e vnih (br ezplačna zdr a vila, podpor e za hr ano) bodisi zdr a vnišk e oskr be, medt em k o je bila oskr ba ob onemog losti oskr bo v anca od vi - sna od solidarnosti pr eostalih oskr bo v ance v , ki so bili za s v ojo »pr ost o v oljstv o« nagr ajeni najpr ej z mest om v ustano vi, nat o še s k ak šno drugo podpor o. K omisija ubožneg a inštituta je za potr ebe delo v anja ub ožne hiše in pr ed - v sem podpor e za oskr bo v ance v letu 1835 izk oristila tudi pr ost o v oljne pri - spe v k e, ki so bili ob gr ozeč i epidemiji že zbr ani v letih 1831 in 1832. Četudi 64 AR S, SI A S 14 , šk. 234, 1793, 24. 8. 1793. V enem od zgodnejših dok ument o v , pr ošnji za obno - vit e v ubožne hiše in meščansk eg a špitala, pa so za v od poimeno v ali k ar za v od za star ce (AR S, SI A S 14, šk. 234, 1790, s. 24566, s. d.) 65 V r ho v ec: Meš čanski špital, str . 99. 66 V prvi polo vici 19. st oletja skl ada za ubožno hišo, iz k at er eg a so dajali višjo podpor o k ot iz ubožneg a inštituta, niso v ključili v no v o ustano v o. 67 Lippich: Topographie , str . 300. 68 K eber: Čas kolere, str . 45. 69 SI_ZAL_ LJU/0 489, R eg. I, f asc. 267, f ol. 370–371, 30. 12. 1832. 70 Lippich: Topographie, str . 269. 71 Ne zgolj v eni, k ot tr di Lipič. 72 Prim.: tudi Anžič: Ubožni, str . 10. 322 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time so tudi leta 18 34 ljubljanski meščani iz meseca v mesec pr ebir ali v esti o izbru - hih epidemij k oler e, 73 je k omisija ljubljansk eg a ubožneg a inštituta menila, da je mogoče upati, da bo mest o tudi v prihodnje ob v ar o v ano epidemije in obja vila namer o, da bodo zbr ana sr edstv a upor abili za delo v anje no v e ubožnice. Zat o so v let u 1834 d v akr at obja vili pozi v , da lahk o donat or ji s potr dilom o vplačilu v Kr anjski hr anilnici d vignejo s v ojo donacijo, namenjeno obolelim med epide - mijo. Sr edstv a tistih, ki niso zaht e v ali po vrnitv e, so »zapadla«. Ubožna k omisija jih je naslednje let o por abila za delo v anje r azširjene ubožnice. 74 Kljub ja vnemu pozi vu se je pričak o v alo, da donat orji s v ojih sr edst e v ne bodo zaht e v ali nazaj, še pose bej, k er je k omisija zapisala, da v erjame, da bodo dobr otniki podpr li pr e - dlog k omisije ubožneg a za v oda g lede por abe zbr anih donacij. Od donat orje v se je ta k odzi v pričak o v alo tudi zat o, k er so že f ebruarja, t or ej kmalu po obja - vi prv eg a pozi v a, spor očili, da je deželni pr edsednik k ot pomoč ob epidemiji k oler e beljašk emu okr ožju donir al 150 goldinarje v . Odločit e v , k ak o por abiti ta sr edstv a, ob ok oliščini, da tudi v Beljak u ni r azsajala k oler a, je na začetk u leta 1834 pr epustil oblast em v Beljak u. V primerja vi z Ljubl jano so se na K or ošk em odločili, da jih r azdelijo med v ojne in v alide. 75 V eč k ot očitno je, da je str ah leta 1834 že postal del v sak danjik a in ni bil v eč tak o pogost o k ot v prvi paniki pr ed - met v sak danjih pogo v or o v in tudi str ah pr ed prihodom t e smrt onosne bolezni ni bil v eč tak o v elik k ot leta 1831. Med ljubljanskimi donat orji, ki so leta 1831 nabr ali k ar 1119 goldinarje v , je le nek aj posameznik o v zaht e v alo vr ačilo zelo nizkih znesk o v (sk upaj 9 goldinarje v in 30 kr ajcarje v). 76 Primarno je šlo t or ej za za v od za onemog le star ostnik e br ez stalneg a pr e - bi v ališča, v k at er em je bilo mogoče najti tudi nek aj mlajših in v alido v ali ljudi v sr ednjih letih s kr oničnimi ali z zelo hudimi boleznimi. V saj na začetk u so v ustano v o k og a namestili tudi zar adi sezonsk e stisk e: zlasti pozimi so se potr ebe r e vnih namr eč po v ečale in št e vilni so ži v eli še v slabših r azmer ah k ot v drugih sezonah. Glede na pr ecejšnjo fluktuacijo oskr bo v ance v je za v od v omejenem ob - segu opr a v ljal tudi funk cijo paliati vne oskr be. T o dok azuje tudi vzor čna analiza delo v anja za v oda v letu 1842. Od 24 umr lih oskr bo v ance v v letu 1842, t or ej v deset em letu delo v anja za v oda, jih je k ar de v et umr lo zar adi »star ostne slabo - sti«, še smrt d v eh, star ejših od 60 let , so označili k ot onemog lost . 77 T ak šne vzr o - k e smrti sta zdr a vnik in r anocelnik, ki naj bi za v od po na v odilih ob ustano vitvi obisk o v ala d v akr at na dan, pripisala zgolj ostar elim ose bam. Nek aj oskr bo v an - ce v za v oda je leta 1842 umr lo zar adi v odenice, nek aj zar adi pljučnih bolezni in eden zar adi k api. Zar adi pr eba vnih bolezni sta umr la zgolj d v a člo v ek a. Pri na v a - janju vz r ok o v smrti oskr bo v ance v je moč sklepati, da so r es v ustano v o spr ejeli nek aj bolnik o v s hudimi boleznimi, tak o 24-letnico in 50-letnico z v odenico in 40-letnico, ki je umr la zar adi sušice. 78 A le d v e ženski v poznih sr ednjih letih, ki so ju spr ejeli leta 1842, sta še ist o let o umr li za hudimi boleznimi. Že ob ustano - vitvi za v oda so nek aj post elj pr ed videli tudi za bolne in mogoče iz t eg a izvir ajo napak e, ki jih je moč najti pri F . V . Lipiču. Ni bil namr eč tisti zdr a vnik, ki bi bil za - dolžen za oskr bo t eg a za v oda, zanjo je v eč let skr bel dr ugi ljubljanski zdr a vnik mladi R eimund Melzer , iz znane ljubljansk e zdr a vnišk e družine. V zr oki smrti, ki so na v edeni v seznamih umr lih v ubožni hiši, t emeljijo t or ej na zdr a vniški 73 Prim.: Laibacher Zeitung, 1834 . 74 Laibacher Zei tung, 8. 11. 1834, SI_ZAL_ LJU/0508, t . e. 19, a. e. 251, 4. 11. 1834. 75 Laibacher Zei tung, 13. 2. 1834. 76 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 19, a. e. 251, 20. 11. 1834. 77 V obdobju 18 28–1830 naj bi bilo star ejših od 60 let k ar 15 % v seh umr lih v Ljubljani (Lipič: Topografija , str . 421). P o njego vih izr ačunih naj bi delež ostar elih pr ebi v alce v v Ljubljani (pri mestni populaciji , ocenjeni na ok oli 13.000 ljudi) znašal 8,9 %. Pri analizi pričak o v ane star osti je postr egel z izr ačuni, da je po 50. letu v po vpr ečju posameznik prič ak o v al še 4,41 leta ži v lje - nja, pri 80 pa še let o (0,95) (Lipič: Topografija , str . 440). 78 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 24, a. e. 370, 1. 1. 1843. 323 Letnik 43 (2020), št. 2 definiciji bolezni in smrti, v našem primeru zlasti smrti star ostnik o v , saj je bila po vpr ečna star ost umr lih v t em letu k ar 76,6 leta. 79 V enem letu se je v ubožni hiši zamenjala nek aj manj k ot tr etjina oskr bo v ance v (29 %), k ar priča tudi o t em, da so v hišo spr ejemali že zelo onemog le ljudi, ki niso imeli sor odnik o v , ki bi zanje skr beli, ali pa so imeli posebej ostudne bolezni in hibe. Pr ed v sem so v ubožnico spr ejemali žensk e, mogoče tudi zat o, k er je bilo splošno pr epričanje med ur adniki, da žensk e potr ebujejo manj sr edst e v za oskr bo, k er manj jedo in k er je cenejša tudi njiho v a oblek a. T ak šno r azlik o v anje med r e v eži na t eme - lju spolne pripadnosti je v prvi polo vici 19. st oletja r azširjala tudi zak onodaja na podr očju r eše v anja socia lnih vpr ašanj. 80 T ak o je bilo leta 1842 samo 16,8 % oskr bo v ance v ubožne hiše moških, v t em deležu je bil v ključen tudi upr a vnik hiše, saj je tudi on pr ejemal ubožno podpor o k ot nek ak šno nagr ado za pr ost o - v oljno delo v za v odu. Obenem je bil v elik delež žensk med podpir anci značilen za v se or g anizir ane oblik e r eše v anja socialnih vpr ašanj v Ljubljani. Če je bilo delo v anje prv e ub ožnice v 18. st oletju finančno vzdržno do tr e - nutk a, k o so bile potr ebne v ečje in v esticije v obno v o sta v be, so bila finančna sr edstv a za dr ugo na v elik o bolj maja vih t emeljih, k ar se je pok azalo že v prvih desetih letih delo v anja. 81 R es je, da mest o in okr ožje nista imeli str ošk o v z na - ba v o in v entarja, saj je t eg a »priskr bela« dobr odelnost meščano v in plemstv a v str ahu pr ed prv o k oler o let a 1831. V strukturi za v odo v , ki je bila vzposta v lje - na pr ed v sem zar adi vpr ašanja njiho v eg a financir anja, je bila ubožnica defini - r ana k ot lok al ni za v od, zat o je mor alo mest o pokriti de l str ošk o v in tudi »polj« oskr be. Mest o naj bi tak o por a vnalo str ošk e najema pr ost or a, pr ed nastanitvijo oskr bo v ance v pa tudi nek at er a nujna pr eno vitv ena de la, krili so tudi str ošk e ogr e v anja, pr anja perila in r azs v etlja v e. V prv em obdobju delo v anja so pokri v ali str ošk e tudi tak o, da so ču v ajk e (in nek aj časa tudi upr a vnik) pr ejemali podpo - r o ubožneg a inštituta. A del str ošk o v osebja – upr a vnik a in pomočnic – ču v ajk so pokrili s stalno, v ečletno donacijo ljubljansk eg a judo v sk eg a tr go v ca Mojzesa Heimanna. T o je bila tudi edina stalna donacija za delo v anje t eg a za v oda, k at er e - g a str oški so se v prv em des etletju delo v anja samo po v eče v ali. A je za v od kljub v semu nadalje v al z delo v anjem in primanjkljaj naj bi pokri v alo mest o. Or g ani - zacija delo v anja za v oda, k at er eg a str oški so se kljub vzajemni solidarnosti samo po v eče v ali, in odsotnost dodatnih donacij nista zagota v ljala po v sem stabilneg a delo v anja za v oda. Moti vi za Heim anno v o donacijo so bili po v ezani pr ed v sem s položajem družine in njenih gospodar skih deja vnosti t er v eč des etletij tr ajajočih t eža v z ljubljanskim magistr at om, pri čemer so imeli v elik vpli v ljubljanski tr go v ci in ne s k ak šnim posebnim čustv o v anjem do r e v eže v ali star ostnik o v . S spr etnimi donacijami na polju r eše v anja socialnih vpr ašanj in kriznih situacij si je družina pridobila nakl onjenost naj višje oblasti v deželi gubernija. T a mu je že 1834 potr - dil pr a vico do pr odaje sukna in t ek stilneg a blag a. Dobr odelnost je že tak o sodila v k od meščansk eg a v edenja, donacije za pomembne politične ak cije v lok alnem ok olju, k ot sta bila ustano vit e v ubožnice in pr e v enti v a pr ed no v o gr ozečo bole - 79 Č etudi so v erjetno določene na v edbe o star osti oskr bo v ance v in posledično umr lih še v edno približne, so bili t o v endar le oskr bo v anci, ki so jih pr ed v st opom v okvir ubožne oskr be v eč - kr at pr e v erili in o njih zbir ali r azno vrstna potr dila, pogost o tudi njiho v e krstne list e. K er pa je bilo t e do k umentacije pr e v eč, ni mogoče z got o v ostjo tr diti, da je bilo zbir anje v seh dok umen - t o v del standar dnih post opk o v pr e v erjanja statusa pr osilca za podpor o in ali so v naključno ohr anjeni dok umentaciji potr dila o krstu zgolj naključna. O t em, k ak o je pot ek al post opek spr ejema, g lej: Anžič: Skrb , str . 29. V sek ak or so podatki o njiho vi star osti ob smrti v elik o zane - slji v ejši, k ot so podatki v sočasnih mr liških knjig ah. 80 SI_ZAL_ LJU/0 489, f asc. 267, f ol. 38–40, s. d. 81 Kljub zelo tv eg anemu načinu upr a v ljanja za v oda v sprv a najetih pr ost orih je v istih hišah de - lo v ala ubožnica v se do pr opada A v str o-Ogrsk e monar hije, pri čemer je št e vilo oskr bo v ance v ostajalo enak o, po v eče v alo pa se je št e vilo osebja. Na pr elomu st oletja sta bili po mnenju k o - misije sta v bi že zelo dotr ajani (prim.: Anžič: Skrb, str . 55–58). 324 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time znijo, pa so – k ot se k aže v primeru t e družine – bistv eno izboljšale možnosti za dosego cilje v družine. 82 K ot eneg a od pomembnih ar gument o v v pr ošnji, ki jo je naslo vil na cesarja za pridobit e v domicilne pr a vice, je bila r a vno dobr odelnost . Za upr a v ljanje ubožnice je mest o izbr alo najpr ej upr a vnik a Andr eja Sor - čana, pozneje g a je na mestu upr a vnik a zamenjal F r anc Dr obnič, obema pa so priskr beli ubožno podpor o. 83 Za oskr bo oskr bo v ance v , pr ed v sem bolnih »po zdr a vniških« na v odilih, sta skr beli ču v ajk a in njena pomočnica. V saj v prvi f azi delo v anja za v oda se niso v elik o ukv arjali z vpr ašanjem str ošk o v zaposlenih v za v odu, v erjetno tudi zat o ne, k er je bilo sr edst e v za delo v anje ustano v e malo in k er so »uslužbence« slej k o pr ej nek ak o v ključili med podpir ance ubožneg a inštituta. V prv em seznamu podpir ance v sta bili na v edeni d v e ženski, ki naj bi skr beli za k urjenje peči. Skr beli sta za k urjenje peči, čiš čenje tal in nošnjo v ode t er drug a gospodinjsk a opr a vila. Sprv a se je za k uharico ponudila ostar ela k u - harica d v ainšest desetletna Marija Smr ek ar , ki je službo spr ejela z namenom, da jo spr ejmejo med oskr bo v ance, k o bo por abila prihr ank e, ki jih je dobila s slu - ženjem pri ljubljanskih meš čanih. T e prihr ank e je tudi na v edla k ot način zago - ta v ljanja sr edst e v za pr eži v etje. T udi t o dejanje »dobr od elnosti« je bilo taktično in st orjeno v pričak o v anju vzajemnih učink o v , saj je upr a v a ubožne hiše kmalu doseg la, da so jo v ključili med pr ejemnik e ubožne podpor e. 84 Z njeno onemo - g lostjo in v ečanjem št e vila oskr bo v ance v po najemu do datnih pr ost or o v je bila upr a v a ubožnice že od leta 1833 in na začetk u 40. let 19. st oletja primor ana plače v ati ču v ajk o in tudi njeno pr ecej mlajšo pomočnico, ki naj bi opr a v ljala t ež - ja dela, k ot sta bila nošnja v ode in drv t er k urjenje peči. Če so imeli pri izbiri ču v ajk e še nek ak o sr ečno r ok o, so njeno pomočnico, ki je opr a v ljala bolj t ežašk a dela, v ečkr at zamenjali. Zdr a vnišk o oskr bo bi sicer r e v eži dobili tudi drugje v mestu, saj je bila ta dobr o or g anizir ana, 85 a v erjetno ne tak o hitr o k ot v ubožnici. Ubožnica tudi ni krila str ošk o v zdr a vil. T a str ošek je v erjetno zapadel v br eme mesta ozir oma ubožneg a inštituta. 86 V za v od je bilo ob ustano vitvi leta 1832 nameščenih v erjetno 87 14,4 % v seh oskr bo v ance v ubožneg a inštituta, leta 184 2 pa je delež os kr bo v ance v ubožneg a inštituta, ki so bili nastanjeni v ubožnici, znašal 20,9 %. 88 Četudi je g lede na leta 1831 ugot o v ljen obseg r e vnih v mestu, ki mu je popolno v er odost ojnost še leta 1834 pripisala ljubljansk a mestna upr a v a, ubožni inštitut podpir al le slabo polo vico r e vnih, ki so izpolnje v ali v sa merila za prid obit e v podpor e, je bil delež tistih, ki so bili spr ejeti v ubožnico, v endar le r elati vno visok. V letu izt ek a prv e najemne pogodbe, leta 1842, je bilo v ubožni 82 H eimanni so bili edina judo v sk a družina, ki je po r estituciji a v strijsk e oblasti leta 1814 lah - k o ostala v Ljublj ani, a je pr a vico do stalneg a pr ebi v ališča v Ljublja ni dobil šele 1842 Simon Heimann, ki je v odil posle s v ojeg a strica do njego v e smrti in nat o k ot samost ojen tr go v ec. Na v sezadnje je bila dobr odelnost omenjena med poziti vnimi lastnostmi pr osilca, zar adi k a - t erih je gubernij k ot naj višja r egionalna oblast podpir al Heimanno v o pr ošnjo za pridobit e v pr ebi v ališča (V alenčič: Židje , str . 82 –83). S v ojo donacijo leta 1831 za lajšanje epidemije k oler e niso zaht e v ali nazaj, ampak so želeli, da se jo por abi za nak up k urja v e za r e vne pr ebi v alce. 83 SI_ZAL_ LJU/0508, t . e. 19, a. e. 221, 7. 11. 1833 in SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 24, a. e. 370, 1. 1. 1843. 84 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 19, a. e. 221, 16. 3. 1833 in SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 19, a. e. 239, s. d. 85 Prim.: Lippich : Topographie, str . 305–306. 86 Ubožni inštitut je v sak o let o prik azo v al manjši str ošek za zdr a v ljenje in zdr a vila, Lipič pa je zapisal, da je šel str ošek iz g la vneg a ubožneg a sklada, ki so g a r azpustili že leta 1818 (Lippich: Topographie, str . 302). V sek ak or so bile lok alne oblasti zadolžene za kritje str ošk o v zdr a v lje - nja r e vnih. Iz k at erih sr edst e v pa so plačali str ošk e, ni še v celoti moč odgo v oriti, g lej tudi: (Lippich: Topographie , str . 305–306), prim. SI_ZAL_ LJU/0508, t . e. 19, a. e. 221, 16. 3. 1833. 87 Ob pr edposta v ki, da so t o let o v ubožnico nastanili samo pr ejemnik e podpor e v okviru ubo - žneg a inštituta, saj nimamo po v se m natančne opr edelitv e, od kje je k at eri od r e v eže v dobi v al podpor o (SI_ZAL_ LJU/0508, t . e. 19, a. e. 221, 1. 9. 1833). 88 P odatki o po vpr ečnem št e vilu oskr bo v ance v so pridobljeni na t emelju letnih bilanc, por očila o oskr bo v ancih v ubožni hiši pa so iz leta 1832 (SI_ZAL_ LJU/0498, R eg. I, f asc. 267, f ol. 661– 665, s. d. in SI_ZAL_ LJU/0508, t . e. 21, a. e. 370, 1. 1. 1843). 325 Letnik 43 (2020), št. 2 hiši nastanjen ih 89 oskr bo v ance v . 89 V ečina jih je r es pr ejemala podpor o ubo - žneg a inštituta , k ot je zapisal F . V . Lipič, a so bili med podpir anci tudi pr ejemniki podpor iz drugih sklado v , česar iz Lipiče v eg a opisa ne mor emo sklepati. Leta 1842 je 13 os kr bo v ance v ubožne hiše pr ejemalo podpor o iz drugih sklado v , ki jih je k ot zasebne donacije delno upr a v ljalo mest o in so bile del sklado v , ki so jih med leti 1790 in 1818 združili v g la vni ubožni sklad 90 (t or ej sklad meščan - sk eg a špitala, ubožne hiše in Lamber go v e ustano v e 91 ) in so pr ej mogoče nek a- t eri med njimi še bi v ali v ci vilni bolnišnici. Od oskr bo v ance v t eh sklado v , ki so bili še leta 1832 nastanjeni v sta v bi ci vilneg a špitala in so pr ejemali podpor o iz istih tr eh sklado v , so bile pr ed v sem star e in in v alidne žensk e. T em so v ci vilni bolnišnici zagot o vili post eljo in ogr e v anje, k uhale pa so si same v k uhinji, ki je sodila k d v ema d v or anama, namenjenima r e v ežem. P os t opoma so očitno začeli tudi tak šne os kr bo v ance nameščati v ubožno hišo, nek at er e – k ot je r azvidno iz popisa leta 18 42 – pa iz sta v be ci vilne bolnišnice tudi pr emeščati. 92 V erjetno so začeli oskr bo v ance pr emeščati tudi zat o, k er deželne oblasti niso bile naklonje - ne nameščanju ostar elih in bolnih v sta v bo ci vilneg a špitala skladno z doktrino specializacije za v odo v . Or g anizacija delo v anja ubožnice se je v es čas prilag aja la spr emenjenim ok oliščinam in je v v eliki meri t emeljila na pr ost o v oljstvu in vzajemni solidar - nosti. Obe ok oliščini sta sk upaj z najemanjem pr ost or o v , v k at erih je delo v al, za v odu dajali v endar le neki pečat začasnosti, ki je bil sodeč po oblastnih in družbenih pr ak sah leta 1831 po v ezan s tlečo ne v arnos tjo izbruha epidemije in dojemanja posebnih ok oliščin, ki so r e vne v času epidemije izposta v ljale k ot posebej ne v arne. Mogoče je dodatni zagon delo v anju t eg a za v oda dala tudi ok o - liščina, da je med prv o epid emijo k oler e v njem umr lo osem oseb ali približno 9 % oskr bo v ance v , 93 tik pr ed izbruhom epidemij e pa je k omisija delo v anje ubo - žnice v ja vnosti prik azo v ala k ot posebej uspešno. 94 V star ostni strukturi umr lih v prv em v alu epidemije k oler e je v star ostni sk upini nad 50 let , v k at er o je sodila v ečina podpir ance v ubožneg a inštituta, umr lo 42 % v seh žrt e v . V deležu umr lih, pri k at erih je bila znana poklicna/stano v sk a pripadnos t , je bilo 16,7 % poslo v t er pr aktično enak delež dninarje v in dninar k. Epidemija je do določene mer e potr dila k olekti vno panik o in odnos do r e v eže v , ki se je pok azal že leta 1831 in tak o je ubožna hiša, ki je bila ustano v ljena zar adi mat erialnih in finančnih do - nacij, pridobljenih v str ahu pr ed k oler o leta 1831, delo v ala v eč desetletij, četudi br ez stalnih prihodk o v ali določeneg a ustano vneg a k apitala, ki so g a imeli pr a v v si drugi za v odi, namenjeni r eše v anju socialnih vpr ašanj v Ljubljani. 89 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 21, a. e. 370, 1. 1. 1843. 90 T a je sicer upr a v ljal k apital meščansk eg a in cesarsk eg a špitala, ubožne hiše in sir otišnice. Sklada ubožne hiše in lok alneg a sklada meščansk eg a špitala sta imela višji ustano vni k apital k ot ci vilna bolnišnica, št e vilo oskr bo v ance v pa je bilo v najpr ej določeno. Zlasti sklad meščan - sk eg a špitala je bil še zelo stano v sk o zaznamo v an: najpr ej je bil namenjen obubožanim me - ščanom in članom njiho vih družin , šele nat o, če bi bila mesta nezasedena, drugim pr ebi v alcem mesta (L ippich: Topographie, str . 299–301), v erjetno najpr ej poslom, k ot tistim, do k at erih so imeli meščani k ot nek danji delodajalci mor alno dolžnost oskr be. A tudi pri poslih je obstajala omejit e v , da so mor ali imeti v mestu domicilno pr a vico. 91 Lamber go v o ustano v o je v 18. st oletju v odila ljubljansk a šk ofija, ki je sicer s k apitalom podpi - r ala zelo v elik o št e vilo r e v eže v , a je mor ala biti podpor a g lede na višino v enem letu r azpolo - žlji vih sr edst e v zelo majhna. V 19. st oletju je sklad upr a v ljal gubernij, pr a vico do imeno v anja podpir ance v pa so imeli upr a vit elji sklada (Lippich: Topographie, str . 299). 92 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 21, a. e. 370, 1. 1. 1843. 93 Prim. K eber: Čas kolere , str . 74. 94 SI_ZAL_ LJU/0 508, t . e. 21, a. e . 280, 9. 1. 1836. 326 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time Zaključek Pr e v enti vne pr ak se in k olekti vne str aho v e v prvih letih epidemij k oler e po E vr opi in med prv o epidemijo k oler e v Ljubljani, ki jih r azkri v a gr adi v o, po v eza - no z ob v lado v anjem r e v ščine, potr dijo pono vno zat ek anje k v eč st oletij starim disk urzom o r e v ščini. T udi nek at eri pr e v enti vni ukr epi, ki so jih spr ejeli, so po v - sem enaki ukr epom st oletja pr ed t em, v ključno z začasnim zapir anjem r e v eže v in pono vno obuditvijo star eg a or g ana r epr esije ber aških str aho v . Do določene mer e pr ak se, ki jim sledimo leta 1831, potr dijo tudi v eč t eorij o funk cijah k o - lekti vneg a spominjanja na krize, četudi spomin na stisk o r e v eže v pr a viloma ne pr edsta v lja dela k olekti vnih spomino v . V per cepciji obla sti in tudi dominantnih družbenih sk upin je r e vni del pr ebi v alstv a pr edsta v ljal hudo gr ožnjo ja vnemu zdr a vju, zat o so bili št e vilni pr e v enti vni ukr epi v času epidemij po v ezani pr a v s t o družbeno sk upino. Če so oblasti – tak o k ot že nek aj st oletij – menile, da lahk o gr ožnjo, ki jo pr edsta v ljajo r e vni, deloma ob v ladujejo z r epr esi vnimi ukr epi, z nadzor o v anjem in prisilnim odgonom v seh r e v eže v , ki niso ži v eli v mestu, so v endar le v mestu, t or ej med tistimi z domicilno pr a vico, še v edno popisali 800 r e vnih ljudi. Mestne in deželne oblasti so t or ej k ot pomemben segment pot en - cialno ne v arnih r e v eže v do jemale pr a v ostar ele ljudi. Drug a v elik a in ne v arna sk upina so bili br ezposelni. V zor čna sondaža o delo v anju ubožnice potrjuje domne v e, da gr e pri leta 1832 ustano v ljeni ubožnici za poseben za v od, namenjen oskr bi posameznik o v (zlasti žensk) v poslednji f azi ži v ljenja, ki je v prvi f azi delo v anja zagot o v o služil k ot pr e v enti v a pr ed pr ehitri m širjenjem epidemije. Če je bila v nek at erih drugih v ečjih ali manjših ur banih sr ediščih na slo v ensk em ozemlju še zelo omejena in - stitucionalna skr b za ostar ele vpeta v v ečst oletne multifunk cionalne ustano v e, ki se jih je oprijelo ime špital in so združe v ale funk cije bolnišnice, ubožnice, sir otišnice, paliati vne oskr be in zdr a v ljenja bolnik o v , so v Ljubljani že drugič v st otih letih vzposta vili ubožnico, 95 namenjeno pr ed v sem star ostnik om, t er jo funk cionalno in finančno po v sem ločili od bolnišnice. Do določene mer e je bila leta 1832 ustano v ljena ubožnica podobna prvi ljubljanski ubožnici iz 18. st o - letja, ki je že imela bistv ene značilnosti specializir ane ustano v e in je bila tudi sicer ustano v ljena po smernicah r azs v etljensk e politik e do r eše v anja socialnih vpr ašanj, a ne bi v pr ak si nik oli zaži v ela, če ne bi bilo v ečjih zasebnih donacij, ki so omogočile njeno ustano vit e v in delo v anje. Četudi je bila ubožnica leta 1832 ustano v ljena v nag lici, br ez obsežnih finančno-or g anizacijskih elabor at o v , ki so po na v adi spr emljali ustano vitv e podobnih za v odo v in pr ed v sem zar adi gr ozeče zdr a v stv ene krize, ki bi jo lahk o poslabšali v mestu stalno prisotni r e v eži, ki niso imeli zadostne podpor e za pr eži v etje. Med t emi je bil v elik delež ostar elih oseb. Pr a v t em je bila primarno namenjena no v oustano v ljena ubožna hiša, or - g anizacija k at er e se je v prv em desetletju delo v anja prilag ajala spr emenjenim ok oliščinam. A deželne obla sti, mest o in na v sezadnje k omisija ubožneg a inšti - tuta so zar adi ja vno-zdr a v stv enih, a tudi politično-mor alnih moti v o v spodbujali delo v anje omenjeneg a za v oda tudi desetletja pozneje. S t em so zagot o v o v saj nek olik o izboljšali ži v ljenjsk e ok oliščine v saj dela star ostnik o v v času kriz. Pr eu - če v anje kriz se pok aže k ot v eč k ot primerno zgodo vinsk o dog ajanje, ki lahk o po - tr di št e vilne element e k olekti vneg a in indi vidualneg a od nosa do r e v ščine, zlasti do najbolj ne vidnih družbenih sk upin, k ot so bili ostar eli. 95 O prvi ubožnici g lej: Čeč: R ef or me. 327 Letnik 43 (2020), št. 2 ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije • SI A S 14, šk. 322. Zgodovinski arhiv Ljubljana • SI_ZAL_ LJU/ 0508, Mest o Ljubljana, institut za mestne r e v eže, 1798-1892, šk. 1–30. • SI_ZAL_ L JU/0489, Mest o Ljubljana, splošna mestna r egistr atur a, f asc. 267. LITERATURA Anžič, Sonja: Skrb za uboge v deželi Kranjski, Socialna politika na Kranjskem od srede 18. stoletja do leta 1918 , Ljubljana: ZAL, 2002. Anžič, Sonja: Ubožni institut v Ljubljani. V : Kronika 42 (1994), št . 3, str . 6–11. Br at ož, Uršk a: Bledolična vsiljivka z vzhoda . K oper: Založba Annales, 2018. Čeč, Dr agica in Kalc, Alek sej: V zposta vit e v moderneg a policijsk eg a sist ema v pr o - st opristanišk em T rstu sr edi 18 . st oletja. V : Acta Histriae 18 (2010), št . 3, str . 515– 538. Čeč, Dr agica: R e v ščina k ot gr ož nja družbenemu r edu v 18. st oletju. V : Acta Histri- ae 24 (2016), št . 2, str . 291–312. Čeč, Dr agica: »Sr ce v sak eg a je tr eba pripr a viti za deja vno udejanjanje zapo v edi ljubezni do bližnjeg a«: začetki sist emsk e oskr be r e vnih in pomen k ultur e osebne dobr o - delnosti. V : Pomisli na jutri (ur . Andr ej Studen). Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino, 2012, str . 37–70. Čeč, Dr agica: P odobe star osti v začetk u 19. st oletja. V : Starost – izzivi historičnega raziskovanja (ur . Mojca Šorn). Ljubljana: Inštitut za no v ejšo zgodo vino. 2017, str . 11–33. Čeč, Dr agica: Odnos do mobiln eg a dela pr ebi v alstv a od 18. st oletja dalje na pri - meru g la vnih deželnih vizitacij. V : Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur . Bojan Balk o v ec). Ljubljana: Z v eza zgodo vinskih društ e v Slo v enije, 2010, str . 191–207. Čeč, Dr agica: R ef orme na podr očju r eše v anja socialnih vpr ašanj v 18. st oletju. V : Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom (ur . Miha Pr einf alk in Boris Golec). Ljubl jana: ZR C S AZU , Zgodo vinski inštitut Milk a K osa: Založba ZR C, 2018, str . 363–406. Čeč, Dr agica: Ž upnijski ubožni inštituti k ot začetki sist emsk e oskr be r e vnih. V : Religio, fides, superstitiones ---: o vjerovanjima i pobožnosti na jadranskom prostoru: zbornik radova = Religio, fides, superstitiones ---: faith and piety in the Adriatic area: con- ference papers (ur . Marija Mogor o vić Cr ljenk o in Elena Uljanč ić- V ekić). P or eč: Za vičajni muzej P or eštine: = Museo del t errit orio par entino; Pula: S v eučilišt e Jurja Dobrile; P azin: Drža vni ar hi v . 2017, s v . 7, str . 254–273. Čeč, Dr agica: Dr užbena per cepcija in pr a vna obr a vna v a zločino v iz stisk e: primer ek sist enčne krize 1816–1818 na Slo v ensk em. V : Upor, nasilje in preživetje: slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka, (Presojanja - zgodovinopisne razprave, 3 ) (ur . Vinkler , Jonatan, Bianco, F urio, P anjek, Alek sander). K oper: Založba Uni v erze na Pri - morsk em. 2015, str . 243–275 K eber , Katarina: Čas kolere. Epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljublja - na: ZR C S AZU , 2007. K eber , Katarina: Hr ana, ki zdr a vi. V : Glasnik Slovenskega etnološkega društva 56 (2016), št . 1/2, str . 5–13. Klasinc Šk ofljanec, Andr eja: Ljubljanska policija od k onca 18. stoletja do leta 1848. V: Acta Histriae 18 (2010), št . 3, str . 539– 559. Lippich, F r anz Wilhelm: Topographie der k.k. Provinzialhauptstadt Laibach: in Bezug auf Natur- und Heilkunde, Medicinalordnung und Biostatik . Ljubljana, 1834. Lippich, F r anz Wilhelm: Topografija c.-kr. deželnega glavnega mesta Ljublja- VIRI IN LITERA TURA 328 Dr agica Čeč: R e vni – ostar eli v času kriz: Družba na dlani, str . 307–329 Nalezljive bolezni skozi čas || Infectious diseases through time ne. Ljubljana: Znanstv eno društv o za zgodo vino zdr a vstv ene kultur e Slo v enije, 2003. P ot očnik, Blaž: Kolera: potrebno poduzhenje sa kméta, kako naj sam sebe in svoje ljudi te strashne bolesni obvaruje: v' vprashanjih in odgovorih. Ljubljana, Egger , 1831. Ot or epec, Božo : Ljubljansk a ber ašk a značk a iz leta 1667. V : Kronika 22 (1973), št . 3, str . 92–96. Schematismus des Laibacher Gouvernement-Gebieths . Ljubljana: Leopold Eger , 1830. Sonnenfels, Joseph: Grundsätze der Polizey. Handlung und Finanzwissen- schaft [5] , 1. del Wien: 1786. Studen, Andr ej: Nekaj dr obcev iz vsak danjika ljubljanskih služkinj pr ed prv o sv eto vno v ojno. V : Kronika 42 (1994), št . 3, str . 42– 46. Šk erl, F r ance: Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe: 1860–1869 . Ljublja - na: Zadružna Tiskarna, 1938. V alenčič, Vlado: Židje v preteklosti Ljubljane. Ljubljana: P ark, 1992. Železnik, Urška: Umazane ulice, nezr elo sadje in kužni hlapi. V : Acta Histriae 18 (2010), št . 3, str . 627– 650. V r ho v ec, Iv an: Die P est in Laibach: nach Ar chi v alien des Laibacher Stadtar chi v es. V: Mittheilungen des Musealvereins für Krain , 1899, št . 3–4, str . 83–99. V r ho v ec, Iv an: Meščanski špital. V : Letopis slovenske matice za leto 1898. Ljublja - na: 1898, str . 1–112. ČASOPISNI VIRI Laibacher Zeitung, 1831, 1834. Kmetijsk e in r ok odelsk e no vice, 1852. THE POOR – THE ELDERL Y IN TIMES OF CRISES – SOCIETY REVE ALED Pr e v enti v e pr actices and collecti v e f ears of the first y ears of choler a epi - demics in E ur ope and during the first choler a epidemic in Ljubljana, w hich w er e r e v ealed b y poor-r elief sour ces, confirm the r eturn t o the old discourse on po v - erty . Some implement ed pr e v enti v e measur es corr espo nd t o those implement - ed centuries ago, including t empor ary institutionalisati on and the r enew ed r e - pr ession of the poor . Thr oug h the r esear ch of health crises these elements w er e oft en o v er look ed. The y fundamentall y aff ect the econom ic, mental and political conditions of the society the y inflict , ho w e v er , do not belong t o the basic sour ce collection used f or the r ese ar ch of social pr actices in times of health crises. A distincti v e part of the gr o wing number of the poor , w hich had t o be pr ot ect ed in the time of the epidemic, w er e elder l y people, w ho w er e mostl y not car ed f or b y the s y st em. Since the funds, w hich w ould guar ant ee a stable financing of the s y st ematic car e f or the poor , w er e scar ce, the w hole s y st em w as unstable. Indi - viduals w er e left t o the community ’s solidarity w hich w as encour aged b y mor al and political measur es. Charity w as conditioned b y the emotional, r eligious, economic-car eer motif s and the w ell-being of indi viduals. R esear ching crises seems t o be an appr opriat e hist orical occurr ence, w hich can confirm numer ous elements of the collecti v e and indi vidual r elation t o po v erty , especiall y t o the most in visible social gr oups, lik e the elder l y w ho ar e, in discourse w hich f ollo w s the measur es, e xpect edl y r eck oned among the poor . Onl y a thor oug h qualitati v e and quantitati v e anal y sis sho w ed that those w er e elder l y people with a limit ed SUMMAR Y 329 Letnik 43 (2020), št. 2 or non-e xist ent w or king capacity as a rule. The r e-establishment of an alms - house in 1832 in Ljubljana indicat es ho w the mechanisms f or the sol ving of social questions in the first half of the 19 th century , w hen the per centage of the poor w as hig h, r eact ed t o the str ained conditions in times of crises and tried t o contr ol the danger those cri ses br oug ht . Ho w e v er , certain measur es, financiall y based on the collecti v e solid arity as a part of the Christi an charity or as a part of the bour geois beha viour cod e and mutual benefits, r emained in use f or decades. New , and accor ding t o their or g anisation, “t empor ary ” institutions, w hich w er e int ended f or the elder l y , changed the view t o w ar ds aged indi viduals in the soci - ety and as such contribut ed t o the bett er kno w ledge ab out illnesses connect ed t o the old age and other char act eristics of aging.