342
Razmera žitnih pridelkov po svetu.
Dežele, ktere navadno več žita pridelujejo kakor ga potrebujejo, so: Rusija, Turčija z Valahijo inMol-d a v o, Effipt, severna Nemčija, severna Amerika in Francozko.
Med tistimi deželami pa, ktere morajo skor vsako ieto kupovati žita v ptujih deželah, so v pervi versti: Anglež ko, Holandsko in Belgija.
Na Španjskem, Portugalskem in v Si čili i se ga skor ravno toliko prideluje, kolikor se ga potrebuje.
V našem cesarstvu se ga dosihmal se ne pridela za potrebo, pa v malo letih se ga bo, kadar bo umniše kmetovanje povsod naOgerskem in v Galicii ondasnjo rodovitno zemljo pospešilo.
Iz gori imenovanih dežel, ktere žito na ptuje vozijo, se ga počez vsako leto proda okoli 18 milijonov hektolitrov^); južna Rusija ga namreč proda okoli 4 mil. 400.000 hektolitrov, Turčija z Moldavo in Valahijo 1 mil. 300.000, severna Nemčija in dežele izhodnega morja 7 mil., severna Amerika 3 mil., Francozko do 2 mil.
Letos pa bo dru?ač. Iz Rusovskega ga ne bo nič; namesto tega pa ga bo šlo več iz Turčije in posebno iz Valahije in Moldave, pa tudi iz Egipta, dokler ne bo iz-vožnja prepovedana. Severna Nemčija in dežele izhodnjega morja ga letos ne bojo dale nič, namesto njih pa ga ima epanjska letos od več. Naj več ga bo prišlo iz severne Amerike, kjer se ga je letos za 18 do 20 hektolitrov čez domačo potrebo pridelalo.
Europa bo potrebovala letos okoli 20 do 22 mil. hektolitrov žita in od teh samo Angležko okoli 10 do 12 mil.
Kakor se iz tega prevdarka vidi, je pridelk v vsem skupaj zadosten, le na tem je vse ležeče, da se zaloge prav rezdelijo.                                                        (Tr. Z.)
*) 1 hektoliter je 100 litrov, — 61 litrov in 5,/100 Je pa toliko kolikor austrijansk vagan.