Leto IV.
Szombathely, 18. februara 1917.
Štev. 7.!
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Ceaa Novin jo na leto vaaksml na njegov i**lev O K. 8kűono v edno faro.............................4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto .	. . 12 K.
Sena edoega drobea je doma 6 fllerev.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K temi se more pošilali paročnlne I vsi doplsl, nej pa v tiekai½o.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NO VINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jestišoroga.“
Šírite králjestvo božje!
978 miUjónov ljüdi, skoro dvetretjíni človečanstva ešče ne pozna ljübljénoga Jezusa. Pa je za te on tüdi vmro! Pa te! tüdi majo nemrtelne düše! Pa so- tei tüdi v nébo pozvani, so naši bratje i sestre. Tei nesrečneži ešče izda j molijo bolvane malíke. Pokleküjejo pred les, sunce, stvár, pred najprostejšé i najgrše delo človeško rok pa pravijo: molím te, moj bog si tí. Kakša sra-mota nej za njé, nego. za naši Mr po-znamo pravoga Boga, se segrévamo v toploti Jezušove Materecerkvi, se hranimo i si poeivamo pa se veselimo pod senčinov njegovih svetstv, svoje brate pa püstímo bloditi, naj prejdejo, naj zaman živejo, naj tistoga Boga z svojim poganstvom, z svojim maliko- j vanjom ali bolvanstvom strahovito ialijo i dražijo, koga mi molímo, poz-namo, ljübimo i od koga zveličanje čakamo. Je to ljübezen t Do koga ? Do Boga ali do bližnjega ? Ne norčarite se! Pa more tisti pravili, ka mé ljübi, šteri, gda bi me lehko obrano nesreče, me v njo sűne i dopüsti, ka v njej prej-dem? Jeli da ne. More praviti dete, ka ljübi očo, štero se niti z mesta ne gene i ni reči ne zazíne v obrambo oče, kda ga njegov! sovražniki bijejo i kunejo? Na sebe mislite zdaj, še hüje ste ravnali z svojim nebeskim očom. Jeli ka vam je en zapovedao ,Ljübi Gospoda Boga svojega iz celoga srca i z cele duže i z cele pameti, i že vse moči svoje, bližnjega svojega pa kak sa-moga sebi?* (Mátaj. XXII. 37. —39.) I to še tüdi jeli: ,Iš6ite predvsem ne-besko králjestvo“. (Mat. VI. 33.) Pa kda ste znati, ka nešteti milijoni žalijo z svojim poganstvom vašega dobroga Boga, ste raj zapili, na gizdavo obleko potrošilí ali na drüge prazne reči svoje peneze, štere vam je dober Bog dao, naj ž njimi 1jübite njega i svojega
bličnjega. Če bi na misijone obrnoli tiste peneze, štere so karte, krčme, gizda, nečistost zapravile, oj koliko cerkvi bi že stalo v misijonskih pókra-jínah i v njih nešteti jezer! krščenikov hvalili dobroga Boga, j ka njim je dao spoznati svetlost pravé vero i vam .po-vekša vali z vsakim svojim delom nevesto plačo, vam, ki ste je z ..svojov darovitjostjov h Kristusi pripelala Zdaj pa ma te tožnike samo. Tožijo vas stene, štere so vidile, na koj ste božje posojilo, peneze zapravlali; toži. vas obltka sprehnjena: jaz sem sprhnela, ali vekomaj bi Cjbstala düšna obleka "Pffgana;nee bi na meti« potrošene-peneze za njega darüvali; toží vas jest-vi^a, pítvina neredna: če bi polovino na misijone dali, bi vam edna odviš zadosta bila, z drügov bi pa lehko vnpge stradajoče pogane nasitili iz tem je tüdi za sv. krst pripravili; tožijo vas pogübljene düše póganov, ka ste raj meli svoje telo, kak njé i prosijo Kri-stuša, sodnika, naj ne bode smileni vam, ki ste njuve düše za volo svojega grešnoga vživanja v pogübljenje sünoli. Mislite, ka pravičen Jezuš samo pogane névervajoče osodi? Jezero bole kršče-nike dobra nečínéče.
Zdaj, kda je francozka Vlada na front zravnala od sanitecov vse dühovnike zdaj, kda jezeri i desetjezeri dühovniki i misijonarje so mogli povrČi svoje postaje pa prijeti za puško, za rane mesto sveto hostíje, zdaj kda jih brez računa spokaple na bojiščah, bolnišni-cah, v zajetništvi, zdaj, kda Jezušova Maticerkev ogromno sovražnikov i ščista malo prijátelov ma, zdaj, kda je celi svet edna Kal,varija, na šteroj se Kri-stus grozovito križa z najbole ružnimi grehi, zdaj ne pomagati, ka bi bili Vnogi, sveti dühovniki i misijonarje, nego raj zapiti, zakartatí, na gizdo, potrato ta vrčí svoje peneze, je zaistíno šatansko delo.
Bojna.
Zavolo postrenoga boja z nemškimi podmorskimi čuni je Ameríka pretrgala diplomacijsko zvezo z Nemčijov. Vsake držav a je pozvala svoje poslanike domo,/ več se ne poznala. Jeli nastane med njima bo j ali nej, se naprej ne inore dognati. V amerikanske pristani6čah ležeče nemške trgovinske ;ladje so nemški mornarje šteli potuniti, naj Amerikancom v roké ne bi prišle, a vekše škode ne so mogli v njih napraviti zdaj je Amerikanci stražijo. Vrednost teh nemških ladj je zdaj do pedem mili-jardov kron. — Toliko haska me meli z novoga sovražnika, ka en dugi čas ne de mogo našim sovražnikom teliko strliva voziti kak dozdaj. — Drüge države so se dozdaj nej odloćile proti nam. — Nemci so Ameriki lani toti obečali, ka boja z podmorskimi črna ne poostrijo, ali zdaj so prisiljeni nato, da ščejo konec napraviti boji. Pa kri-vice nikomi ne delajo. Če so smeli Angleži i drügi sovražniki mine naleči v morje, kje tüdi Amerika ne sme vozi ti, če šče svoje ladje rešiti, Zakaj te ne bi smeli Nemci podmorske čune v določeno mesto spravili i sebe po-gina rešiti t To je zagovor Nemcov, šteri pa Angležom nikak ne ide v glavo. Za divjake neotesane je zovejo tei i se protijo, ka ešče letos konec na pravijo toj podivjanosti. Mo že vidili, če ne de na opak. Molitev dobrih düš prinesé Matericerkvi zmago i ž njov zmagajo nej neprijátelje, nego prijatelje njeni. — Glasi se, ka so Nemci 400, ali celo 1000 podmorskih čunov napravili, štere z petroljom kürijo. Teliko je istina, da jih malo nemajo. Tri države z ništernimi čuni zapreti je ne 'mogoče. — Vážnoga poročila z bojišč nega.
Na vseh bojiščah je mir. Velika zima zavira razvijajenje bitk.
s.
NOVINE
1917, Febr¾ár 18.
:	Pri pečL	.
(Janoš, Peter, Marko se razgovarjajo pri peči, delajo zobce v grabljišče, — mlajši seme lüpljejo, — ženske pa predejo.)
Janoš. Hm! Praj ka krčmarje več petrolja dobijo kak drügi! Poleg postave to tak more biti. Naš g. notariuš naime tak pravijo, ka meštrom več ide pa konjarom kak kučarom pa kravarom.
Marko. (Nigda veliki kmet, zdaj samo edno sloko kravico ma, drügo vse židov v svojoj lepoj palači gleda.) Iz siromak človeka se vse norčari. Ešče veka ga vleče.
Peter. Žato ka ma razčesano obleko, v štero se zgrabi obleke. (Deca se pod-regavajo pod stolom pa na rabi sme-jejo. V pamet njim prišlo nekaj od Marka. Pijani so šli ednok domo i pred glokovim grmom, šteroga so za križ meli, dolpokleknoli. Ali vino jih vrglo t grm notri i toga trnje njim je obleko vse razpraskalo. V trnji so praj tak molili: „0 ljübljéní Jezuš, če tvoja trnjava krona z kamna izdelana tak pika, kak grozno te je mogla ta práva mučiti.*)
Janoš. (Po cuckovskom se nasmeje.) Pa so morebit naši krčmarje nej mesti? Pravi čüdodelci. Z vode naredijo vino, z gipsa žganico, z tüjih kokoših i drüge pernate stvari pa takšo pe-öenko, ka si ešče župan pa drügi veški poglavarje zíižejo prste pri njej.
Peter. Ve si je zdaj ližejo od glada v szombathelyskoj vozi tolvajski ob-činski poglavarje z Goričkoga. Duga leta so kradnoli, a nazadnje li na dja-lino stopili. Nezaman, kak te pregovor pravi, tečas bodi pütra po vodo, dokeč se ne štere.
Marko. Te mislite, ka šo vsi po-glavarje i vsi krčmarje takši.
Vsi v hiši. Bog ne daj, kaj tak-šega mislili ne pa trdili.
Janos. Ali Vnogi hiidodelniki se »govorijo, kda bi se mogli odkriti. Podküpijo se z pečenkov, i podmitijo z pijačov, te pa še prisegnejo na kri-vico. (K sreči je lampica vgašüvala, ne so mogli zato v pamet vzeti kak je Marko prebledo). Sramota, ka mamo takše ljüdi, Tei od tüjih grehov samo zato poslüšajo predge, ka bi je tem bole srčno činili. Ali pride den računa že.
Ženske. (Jočejo i z glavami ki-majo).	,
Peter. Nikdar ne pozabim, kda sem pašnik občinskí gorjemao. Dobo sem ga samo tak, ka sem župani i málomi župani prle žepe mogo napuniti, po odaji pa dober napitek plačati celomi poglavarstvi. Ešče plantavi pűtar je po-
šteno pio pri ovíh; pravo je, ka on ;üdi k poglavarom sliši. Ne sam ga »tao Zakaj, samo sem si mislo nekaj smešnoga. Ali od toga drügoč. — Prišla je pa süša i posmodila moj podvo-,eno najeti pašnik. Vse mi je zaman rilo. Razjokao sem se. Pa dober Bog ;e krivice ne bi kaznüvaot Ešče tisto eto je crknola najlepša žrebica župani. Od ovih nesreče, štera jih je zadela na bojišči, ste pa tak tüdi zvedili. Kelko siromakov so ogülili! Kak je pra-vičen Bog! Ešče zadnje dni so drli siromake, kda so rukivali, zato je pa raztrgala granata njihove roke. Ve pri )odpori tüdi ne ga pravice. Štere več potisnejo poglavarom, Več dobijo, si-rote pa glad podpira.
Ženske. (Začajo kucati i si z pred-pasniki brisati oči.) Sveta istina, Peter.
Janoš. No, ve je vse zato ne tak. Vnogoj bi bot trbelo, kda podporo zapije i se po grabah vála. Bot bi njoj trebelo v roke, bole pa na hrbet. Ke-like so se že.... ne bi rad vöpravo, ve drügo ne krstijo kak same fotive. Vlačüge! Jaz sem té vole, ka mo pi-sao našemi g. vreduiki, naj v čarni okvir denejo v Novinah imena tistih žensk, štere so z pijanostjov i neči-stostjov oskrunile pošteno ime svojih živih ali pokojnih možov. (Vložite prošnjo! Ali ne vém če do mele v Novinam mesto t Vrednik.) Vlačüge ne-poštene!
Ženske. (Ništeme jočejo dale, drüge si pa nosé brišejo.) Ve je malo zato takših.
Moški. Žalostna tolažba! Edna ne bi smela biti.
Edna žensk a. Ve so v denešnjoj predgi moškom tüdi govorili ne samo ženskam.
Marko. Pravili so, ka je celi svet edna Sodoma. Strašno se je razširila nečistost. Spolnih betegov je vse puno.
Peter Na Sodomo je Bog žvepleni ogenj dežio. Mrtvo Morje še dnes dén svedočí, kje je ležalo razvüzdano mesto. Ne istina deca, ka ste se tak včili v šoli?
Deca. Ravno včeraj so nam to žalostno zgodbo g. kaplan razlagali.
janoš. Pa kaj drügo ste se ešče včili t No povej nam ti Gombarova Maričika I
Mati či k a. Razne reči. Iz zgodo-vine od praviČnoga Matjaš kralja, ot hrane, zdravja.
Vsi. No ve nam pa kaj povej, kak so vam kaj razlagali od hrane, kse se dobi küpiti i počen?
Maričika. Od toga ne bio guč. Gospod vučiteo so od toga samo teliko
)ravilí, kda smo jih mi deca pitali, Zakaj zdaj ne dobili po štacunah tak vse kak prle, ka praj to najbole eden gospod znajo v Pesti.
Janoš. Kaj so vam pa te razlagali od hrane i zdravja ? Od hrane so nam )ravili, ka nas segreva. Človeče telo je spodobno k parnomi stroji ali mašini.
7 tom stroji ogenj segreje vodo, ta se obrne v para, ta pa sem tam giblje let v cilindri, od česa se potači, kola stroja začo vrteti. Zove se pa tista reč, štera v drvah, v premoga (steinkul) gori, oglenec. Te oglenec če se zdrüti z 1tislecom, z šterim je zrak pun, na-stane ogenj. Kaksteč dobra so drva, če ne pride kislec iz zraka k ognji, v gasne té. Zadelajte praj, pravili so nam gospod, samo peč, kda ste naložili v njej, vgasne ogenj zato ka kilec ne pride k oglenci. Ravnotak je pri človek!. Oglenec ma vsaka hrana, edna več, drüga menje. Té pride v želodec i tü zača goreti, kda se zdrüži z kisle-eom, šteroga zdihamo v sébe. Ali da je to gorenje počasno, nema plamna, Po gorenji pride toplota, zato je toplo naše telo. Kda se to več ne more hra-niti, mrzlo postane i naslednje merje.
Marko. Pa vas fne vejo na kaj bol-šega včit!.
V s i o v i. Ali kaj si brűsiš jezik tam, kje nikaj ne ?azumiš.. Ve je pa to dobro znati. Spameten človek pozvedaiva po zrokah vsega, kaj se godi i Boga hvali, ka je • tak modro vse zravnao.
J a n o š. No kaj so vam pa od zdravja razlagali.
Maričika. To, ka hiše moremo zračiti. Vsaki den se more ešče v naj-hüjšoj zimi okno odpreti i čisti zrak ? hišo püstiti.
Marko. Pa ma što teliko drv, ka bi si ešče dvor segrevaot Jaz pravi« toplote ne püščati ¾thiše.
Maričika. Ravno te ugovor so nam gospod naprej prinesli, šteri 1jüdstvo od zráčanja hiš zadržava. Pa ne ob-stoji. Čisti zrak se hitrej segreje kak pokvarjeni. Hiša, štera se ne zrači, je nikdar ne zadosta topla i nikdar ne zdrava. V takšoj se zklijejo razni betega Pa ne samo zračiti moremo hišo, ona še sunce more dobili. Kam sunce ne sija, nikaj ne rasté, zato zažutne vse v pivnici. Sunce ne škodi, nego vrači. Vsaka hiša bi tak mogla stati, ka bi zadosta sunea dobivala. To smo se včili.
Janoš. Hvala, drago dete, ka si nam razložilo. Ti si pač bistre glave, ka si si tak vse zapomnila, Vredno bi bilo, da bi se dale šolala.
Peter. Zakaj bi se sirot!. Oča v ga-
1917. Február 1S.
NOVINE
3
tükoj zemlji spi svoj smrtni seo, mati pa z dere živé.
Janoš. Pa ne ga smilenih src? Teliko penez je 1jüdstvo nikdar ne melo kak zdaj. Kaj bi se poznala komi, če v dober namen da edno desetko? Tak bi si lehko takšo šumo nadevali vküp, ka bi po boji "meli zadosta slovensko dühovnikov i vučitelov.
Vsi zvün Marka. Lepa misel, da Si se samo vtelovila.
Marko. Meni se dremlje že.
Peter. Prle zmolimo pa te mo šli počivat.
Vsi. Pokleknejo i zmolijo večerašnjo molitev, v štero spletejo spomin za vse pokojne vojake, za mir, za mirajoče posebno pa za naőo vojsko, naj zmaga Bogi na čast. t .	<
Bog plati! — ,Zbogom! Srečno. Lehko noči se glasi obs!ednjim, sneg škriplje pod nogami odhajajočih vsikdar pomenje i tiho stopi kesna noč v malo slovensko vesničko.
Glási.
Od naših vojakov. Mrtev je: F%u Kard z G. Sinika. Srce Jezusovo smiluj se njegovoj düši i olejšaj bol njegovih domačih. Vtovljani so: Kisilak Ferenc z Vadarec, Meolic Jožef z Kroga, 8inic Janoš z Petanec, pešaki 83. pp. i Per-tóá Alojz, domobranec 18. dpp. z Tropovec.
Ki majo oprostítve (felmcntés) od vojáške slüžbe, če so. dozdaj nej hodili na nabor, mora zdaj pred njega što-piti. Ki so pa že bili prebirani, do pre-iskani, jeli so zaistino potrebni doma ali nej. Preiskovalni Odbor pošle vojni minister v vsaki okraj države, šteroga predsednik de en štabni častnik ali general.
Domo je prišo počivat grof Szápáry Pavel. V novo grofovsko grobnico so ga pokopali v novoj sobočkoj cerkvi. Sprevod je opravlao vlč. ig. Slepec Ivan, ešp. pleb. sobočki»z pomočjov domačih i sosednih gospodov dtthov-nikov. Sprevoda se je vdeležilo vnogo naroda.
Zmrznela je pri Črnskom cintori büdinskoga mlinara žena. Z krčme je prišla v to žaIostno vmiranje.
Obesila se je pri Sv. Sebeštjani vučitelica Szentirma; Elizabeta. Dopišü-vala si je z ednim vučitelom, ki se na bojišči zdaj nahaja. Da je té nazaj-poslao njeno dopisnico tov z opazkov, naj njemi več ne piše, si je to tak na srce vzela, da se je skončala. I njena düša ma zdaj' pokoj? Z smrtjov se ne
dokonča nevola, nego, ešče začne, če je ta nesrečna bila. Molimo za njo, lehko si je mirajoč obžalüvala grešni stopaj i se rešila pogübljenja. — Nesrečna pamet 1 Tak blüzi biti pri Jezusi i brez njega vmreti I — Pazi i moli mladina.
Mraz letočnji ne moremo grajati. Po celoj državi vestno opravlja svojo dužnost: zebé vsakoga. Do treseti što-pinj mraza kaže toplomer v ništernih krajih Vogrskoga. Iz Nemčije glasno, ka je tam što let ne takšega mraza bilo.
Ki se proiaje vložili za oprastitav od vojaške slüžbe, poIeg odredbe do-mobranskoga ministra smejo odločitev svojih prošenj doma počakati. Toisto valá zatiste, ki do še šli pred nabor i za tiste, ki so 29. januara že pod orožje stopili, samo ka tei Zadnji se mora do 10. márca pri svojih kadrah zglasiti i pravice od' oblast! pokazati, ka so doma neobhodno potrebni.
Blagoalavlanje. Sv. Antona podobo je küpo 'iz zahvalnosti ranjeni vojak, Kolmanko Ferenc z Korošec, štera se je z genljivov slavnostjov i z velikim veseljom blagoslovila v cankovskoj le-poj farnoj cerkvi.
„ Enkrat le enkrat bi rad še dóživel, enkrat le enkrat bi rad vas še videl*, drage stariše, sestrice, brate, g. dühov-nika pa celo faro cankovsko posebno pa svoje dobrotniké, ki so mi dobro svoje srce odpirali, kda sem se v Rad-goni v bolnišnici vračo kak ranjen vojak. Ta žela po domačoj grüdi bodi moja glasna zahvala. — Bence, deset-nik, z Domajinec, vižarov sin.
Se i ne se je poerečilo. Ne se je posrečilo tolvajija, posrečilo se je pa odnešeno blago najti. Pri Kikel Ivana hiši v Črensovcih so odnešene tri ko-koši. Samo tri ženske so pri hiši i edno malo dete. Te so se zbojale, ka za kokošami pride goske na red. Štiri so mele i te so sedele pod koko-šami. Jedina reč, štera sirotam kaj zaslüžka prinesé. Zdaj bi že nesle. I strah sirot je ne bio brez zroka. Edno noč preminolih dni okoli polnoči zapazijo ropot pri drvarnici. Skočijo gor i dve starovičnivi ženski vő rešit svoje siromaštvo. Ali prekesno sta prišle. Lakat je bila dolvdarjena, gosek pa nej. A ne odstrašita se velikoga mraza i kesno noči, nego ideta za tolvaj!*. Malo dete jihve samo gonilo: ,ldita mamici, jaz bom z materjov tečas molo k sv. Antoni, naj prost Srce Jezusovo, ka najdeta gor naše žibike.* I resan, dete je z plantavov materjov molilo doma, starici pa ideta v ves iskat stražare. Pohitroma je najdeta, razvrstijo
se po cesti, eden beži tüsem, drügi tamta, naj tolvajom pol zastavijo. Šker-get, nočni stražar ido proti trnarskoj poti i glejte, najdejo tri osebe stati pri hiši Ritosovoga (Ho¾an) Marko. Velijo tém: .če ste pošteni, stojti!* Ali da so nej bili pošteni, so razbežali vsaki v svoj kraj. Škergét ido zdaj k hlevam i najdejo tam odnešene štiri goske. Hozjana zbüdijo, ki je globöko spao i ga pitajo, če zna, ka ma v hlevi goske. Za nikoj je ne znao. Deklička arendaške Hozjanove je pa pred Cigan Ivanom i Golinar Lovrencom to pravila, ka so predtem nikaki tam hodili i Hozjani ponüjali goske, naj je nikám nesé, a té je odgovoro, ka zdaj ne more, da nema črevlov. Hozjanov sin je naime tüdi pütar. Stražar je hodo tüdi v dvoje mesto iskat sumljive osebe i niedne nej najšeo doma. To se je zvedilo. Po toj sledi naj iščejo dale žandarje. Ednok se more konec nare-diti toj to!vajiji. — Starici sta pa nesli veselo svoje goske domo i najšle še pri molitve sinka z materjov. Bog je pomagao siromakom.
Siromakom na znaaje! Siromaki, ki ne morete si Novin i Marijinoga Lista naročili, jihva dobile brezplačno. Na vsaki farpf pošljemo nikelko številk brezplačno. Zglasite se pri svojih dü-hovnih pastérah za njé i molite za nas dühovnike.
Mali vitézl. Pri kronanji králja je bilo čiteti od málih vitezov ali opro-dov. ,Oprod* je iz vogrske reči ,apród* (mali) i v slovenščini pomeni ,maloga viteza*. Ti mali vitezi so za diko i čast po kraljevskih dvorah. Inda jih je dosta bilo, zdaj jih je samo 30. Imenüje kralj samo tiste za male vitéze šteri od plemenitašov shajajo tak, ka po oči 8, po mater! pa 4 kolena mora biti plemenitaška. Čast njihova je pri telovskoj procesiji, pri pranji nog na veliki četrtek kralji pomagati, nadale kre mrtvoga tela kraljá i pri sv. mešah svetiti z bakljami i dvoriti pri drügih slovesnostih kraljevske hiše. Prle so meli plačo vsi, zdaj jih ma samo šest prvih. Obleka njihova je z zlatom za-robljen rdeči kapút z fodrastim gole-rom, bele hlače do kolen, svilne no-gavice (štrumfe) i cipele z kapči.
Junaški kranici. „Slovence* poroča, ka je maršal nadvojvoda Eugen dežel-nomi glavari kranjske dr. Šusteršiči na njegov pozdrav te brzojav poslao: „Z živim veseljom sem sprejeo domo-ljübne čestitke prebivalstva Kranjske, štere sinovi so se v bojih proti dednomi sovražniki najslavnejše odlikovali.*
Tih0tapstV0. Nači pravite „švércanje“. Carne düše ljüdi je puno na sveti.
4.
NOVINE
1017. Február 1S.
Keliko sirot gladüje, drügi pa milijone sklada v žep iz njihovoga pomenjkanja. Odkrilo se je veliko tihotapstvo prinas. Kurzmil, Leszner, TVeisz David, Finkel-stein Jakob i drügi, trgovci, železniški slüžbenći, delavci iz Nyitre, Érsekuj-vára so do 300 vagonov zrnja izvozili z domovine na Švicarsko i tak v Talijanske. To je 30 jezér metercentov zrnja je dobo po teh veleizdajnikah naš sovrafcnik, mi i naši vojaki so pa mogli zaloga volo pomerijkanje trpeti. Na ednom vagoni so meli do 20 jezér koron dobički ti dobri ptiči. Oblast je prijela. Eden z med njih Aczél Ignac, prednji financ se je strelo. Oslepili so tak oblast, ka šo na vozne liste dali zapisati, ka tíkvi, koščice, brodec vozi jo, i zaistino so v vagonah te reči bilo nasipane ozgoraj, a pod njimi se je pa skriválb naše dobro Zrnje. Na fronto ž njimi!
SJotve vzemejo od fare beltinske, dü-hov;OÍkov, .svojih žen i dece: Glávai Jožef, stražamešter, 11atjaiec Števan, četovodja, LebarMihalz Beltineci Marič Matjaš, desetpík 20. dpp. z Adrijanec. Prqsijot .svoje tovarišice, naj po krčmáh ne hodijo, deco po vesi ne pü8čajo, nego moüjo dosta za uboge vojake.
Na novo •adrijaneko kapele je poslao Raduha Andraš! iz Ameriko Raduha Martin 360 kor. — Kre velike ceste ležeča. preprosta kapelica zaistino za-sltiži, da bi se v lepo, veliko, novo premenila.V Adrijancih je naj več trgov-cov. Na jezere dobičkov so dobili tei za časa boja, o da bi konči petdeseti de! vkraj dali ž njih na čast sv. Troj-stvi! Vüpamo se, ka radi včinijo.
,Zamerile smo kotriga Živoga Rož-noga Venca z Črensovec Gerič Števani, ka so nam krmino pripravili. Oni so se bojali, ka zamerimo me, če nam nikaj ne dajo, i nasprotno se je zgo-dilo, mi smo zamerile, Zakaj so nam pri pravi ali. Me bógati ščemo Matercer-kev, ne hodimo mrtve pohajat i spre-vajat za jelo i pilo, nego za nebesko plačo. Zaloga zroka volo smo nej šle na pripravljeno krmino. To brez vse svaje iz ljübezni do Boga naznanimo Kotrige Živoga Itoénoga Venca z Črensovce.*
Što trpi zavolo zaprtja si lehko pomaga z poganjajočimi. sredstvi. Ta so pa dvoje: edna dražijo, drüga pomir-jajo život. Prva se moro jako previdno rábiti, drüga so docela neškodljiva i so Fellerove rebarbarske ,Elza krogljice". Vzbüdijo tek, povspešijo prebavo, so i za ženske i deco. V vsakoj hiši naj bi bile. Predbojnske cene: 6 škatljic poštnine prosto pošlje za 4 kor. 40 f.
lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. Horv. Istočasno se lehko naroči Fellerov ,,Elzafluid" za ribanje. 12 kan-tic 6 kron poštnine prosto. Cela grmada zahvalnih pisem svedoči kak priljübljen je ,,Elza-fluid."
Na pedporo Marijonoga Lista i Novin so darüvali: Benkovič Jožef z Ivánec 4 kor., Bogojančarje 33 kor. 40 f., Bükovnica 3 kor. 40 f., Strelovčarjé 15 kor. 30 f. Bog plati. — Imena darov-iikov ob priliki v Mar. Listi objavimo.
Pošta.
Krčmar Marija. Ižekovci. Pošilamo vašemi. Hauko Jožef. Leiferšdörf. Bog plati na bogatoj naročnini. Vse je vredi. Bokan Ferenca žena G. SlaveČi. Za dobljene 3 kor. polleta dobile Novine. Kalendar)v nega več. Čurič Jdždfa žena. Traje. Moža so Rusi 1.1915. sept. 15. pri Klevn na Bosko-jpoískom zgrabili. Raj Ivana žena. Nedalica. Lani aug. 19. — 31. je mož ali spadno 'ali zgrabljen. Stalno se ne more dognati. Kisilak Ferenca oča Vadarci. Meolic Jožefa oča. Kron, Vašiva so Rusi lani okt. 5. zgrabili. Vlč g. TiiHG^6. Sinik. Filó Kard je 1. 1916. julija 2. pri Zaturcg ji junaško smrt pretrpo. Per loči Al. žena. Tropovci. Bog plati na podpori, prišla je. Pricič Franc. Bá-kovci. Kovač Fr. Špodhji SÍaveči. Penezi so prišli do rok. Halsedl Ana. Gerlinci. 5 kor. dobo. Sestri pošlem Novine. Na meše pošljite v Gelje (Cilli, Josephiberg, Štajarsko) misijonarom. Jaz je ne morem sprejeti. Kovač Matjaš. Schöpfendorf. Bog plati, dobo sem peneze.
100 litrov domače pij^
Elpis!
vkrep¾evalne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. V žalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 10 Poštnina prosto proti povzetji. Za kmelijstva, vekša hišna gospodarska, dela vničo, tovarne i. t d. je to sredstvo velikanske vrednost!, kér se delavci s tóv pijačov obrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavskoj. zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 65. Moravsko.
IZ kantic
6 kron
lložtnÍNO prosto
Zanealjivo domace rrastvo za ljüdstvo, štero vmö½e zdravnikov i od stojez*r več zahvalnih pisem priporoča, če nam ne sme drago Yiditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh penez več. Dubrodisec Fellerov ,Elsa-fluid* je pa nie samo dober i uspešen, nego ešče po-sam. Predbojnske cene: 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialoivi ,kantici poštnine prosto samo 6 kor. SŽ4 malih ali H dvojnih ali 4 specialne kante po tnine proste samo 10 kor. 60 11., 48 malih ali $4 dvojnih ali S specialnih kant poštnine proste samo 20 Mór.
Neštorna kaplja zadostlje,
■ka si lehko odprávimo najbole krcovite, nas mantrajoéa bolecine, štere se večkrat prikažejo v glavi, želodd zohéh itd. Pri rjbanji izvr*tno pomagajo ti kaple proti betegom od prepi6a, mokrote i prehlajenja dobljenim, kakité močni so, nadale proti protinskim. nevralgičnim bolecinam v lici, vühah šinjek!, proti trganji, prso i hrbtaboli, smicanji, ledevji boli rezanji itd. Vsaki to lehko sknša, posvedocijo pa tüdi ; jezere zahvalo* pisem, stara vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo toga, ka "pomaga proti oslabljenosti, v teii. t očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolecino vtiša, kaže! Tstirlja, okrepca, zdravi mišice,i žirce oživlja.
Proti ialocnim bolecinam, netecnosti, krći, zaprtini, stávljanji i pri naj Večih ialócni betegah rabimo FelleroTe rebarbarske „Elsa-pilule“, šterih 6 skatlic poštnine prosto sí&ne 4 kor. ŠO fil., 12 skatite J poštnine prosto 8 kor. 40 SI.
čnvajmo se ponarejanj; ki právi Fellerov ’ Elsa-fluid 1 prave Elsa-pilule šče meti, naj točno narocitev na
FELLER V. EUGEN lekarnika, Stubiea, Centrala 146, (Zagreb žup.)
Razposilanje po povzetji, ali če se penezi naprej, notri póšlejo. Dobro je peneze po poltnoj nakaznici naprej — odposlati, drügač pošta 12 fil. povzetja računa. —
Preprečite škodo,
štero napravijo stvarci v vsakoj hiši. Proste se niti ne ve, ka je hipoma nastaio škodo povzroči skrit stvarec. Rastline v ográceki, jestvine v kleti, obleko v omari, živina v štali, jedila t kühinji so navadno izpostavljena nev-paženim poskdovanjom škodljivih žüževk kakti listnih vüši, molov, ščurkov, kebrov, vüši, buh, i stenic. Buhe, vüše i mühe prineso pogostoma, klice bolezni, Štere so ljttdem i živini novarne.
Potreben je zato v vsakoj hiie Fellerov prašek „E'sa* za stvarce," šteri učinküje brez-pogojno sigurno i najhitrej, proti vsakoj kuki. Je jako izdaten i pokonč¾ vse stvarce i njih zalego kam pride. Z drttgim se ne da nado-mestiti. Predbojnske cene: 5 velikih škatelj 5 k., 1 kak priposlatev z drflgimi sredstvi samo 1 k. Natenčno navodilo je priloženo vsakej škatjli Za livinorejce je Fellerov živinski redilni 'prašek „Elsa“ 5 Škatelj poštnine proste 6 k. velike vrednost! zato ka redilne snovi vse izvleče iz krme, te redilno vrednost, čeravno je slabša, ztem podigne. Vsi ta sredstva se dobijo jedino pri lekarniki £. V.
Feller, Stubica, Centrala 146. (Horv.)
Nyomatott az Egyháxmegye könyynyomda gyorssajtóján Szombathelyen.