Posamezna Stev. Din l^m št. M Upravmštvo »Ijomovine w L.]UDtjaru — Knafljeva ulica 6 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/11. telefon 3122 do S126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tu/erastvo: četrtletno 9 din. polletno 18 diffip celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno 1 dolan, Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani H 10.710. Češkoslovaške ni več Samouprava češke v okviru Nemčije — Slovaška in Podkarpatska Ukrajina sta se razglasili za samostojni — Po zadnjih vesteh zasedajo Podkarpatsko Ukrajino Madžari in menda tudi Poljaki S prav filmsko hitrostjo se je v nekaj dneh odigrala žaloigra Češkoslovaške. Začelo se je na Slovaškem. Osrednja vlada v Pragi je odstavila zaradi slovaških nemirov, ki so šli za tem. da razbiiejo skupno državo, slovaško deželno vlado dr. Tisa in postavila novo vlado s Sidorjem na čelu. Dr Tiso in nekateri njegovi ministri so pobegnili v Nemčijo in s pomočjo Nemčije izsilili, da se je razglasila slovaška neodvisnost pod pokroviteljstvom Nemčije. Prvo vlado samosto]ne Slovaške je sestavil dr. Tiso. ki je izdal na slovaški narod razglas, v katerem ostro napada Čehe in jih označuje za smrtne sovražnike Slovakov. V razglasu očita Čehom, da so hoteli Z vojaštvom napraviti red v Slovaški in da je predsednik republike protiustavno zamenjal slovaško vlado. Medtem pa pravi uradna češka objava o razglasitvi neodvisne Slovaške, da pri Čehih ni nobenega sovraštva do Slovakov 20 M ■ so Čehi vzajemno delali s Slovaki, kar ni bilo v škodo J31ovaški To dokazuieta zdaična zunanjost slovaških mest in gospodarska po-vzdiga slovaških krajev. Objava pravi tudi, da bodo Čehi ohranili prijateljski spomin na skupno življenje s Slovaki v svesti si, da politične meje ne morejo ločiti sester in bratov, ki so toliko let živeli skupaj. Naravna posledica ločitve Slovakov od skupne države je bila tudi razglasitev samostojne Podkarpatske Kusije, katere vladni predsednik Vološin je enako prosil Nemčijo . ža zaščito in pokroviteljstvo. Po zadnjih ve- steh C 3 ♦ rim- ske čete in zasedle vrsto vasi. Z druge strani pa so prekoračili mejo Poljaki. Razširjeni so glasovi, da je Poljska protestirala proti samostojni Podkarpatski Rusiji, ker želi dobiti skupno mejo z Madžarsko. Večino Podkarpatske Rusije naj bi po tej vesti zasedla Madžarska. Praga je v teh usodnih urah ostala mirnp in disciplinirana. Le sem pa tja je prišlo po Češkem do demonstracij. Češka vlada je bila neprestano zbrana. Po vesti iz Prage, se mir ni kalil kljub temu, da so nemške čete vkorakale v Moravsko Ostravo. Myst.ek in Frydek. s čimer je Češka izgubila svojo mejo nasproti Poljski, in da se je začela na Slovaškem huda gonja proti Češki od katere za-hteavjo Slovaki še odstop vzhodne polovice Moravske. Spričo takega položaja sta se napotila v Berlin predsednik dosedanje češkoslovaške republike dr. Hacha in zun. minister Chval-kovsky, ter bila sprejeta od nemškega kan-celarja Hitlerja. Kakor pravi poročilo iz Berlina, je bilo doseženo polno soglasje, da vzame Hitler pod nemško zaščito češkoslovaški narod, ki bo imel v okviru Nemčije svojo samoupravo. V sredo 15. marca je začelo nemško vojaštvo zasedati Češko in Mo- ravsko. Hitler je izdal o tej priliki razglas na nemško vojsko, v katerem pravi, da morajo zaradi nevzdržnega terorja na Češkem in Mo- ravskem vkorakati na to ozemlje nemški vo« jaki, ki bodo vzpostavili mir in red. Praško ministrstvo za narodno obrambo je po radiu pozvalo prebivalstvo, da ohrani mirno kri in ne žali nemških državnih zastav s kljukastim križem, ki jih bodo ob nemški zasedbi izobesili nemški prebivalci. Kako je z nadaljnim razvojem dogodkov v Slovaški in Podkarpatski Rusiji, je v tem trenutku, ko to pišemo* še neznano. Senator dr. Kramer med nacionalno mladino Maribor, marca Nacionalistična mladina v srezu Mariboru desnem bregu je v velikem številu v vrstah omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke. To se je pokazalo tudi na nedavnem zborovanju mladine z Dravskega polja v Fale-ževi gostilni v Račah Mladina je prihitela z vseh strani, da prisostvuje rednemu občnemu zboru sreske organizacije omladinske JNS za Maribor desni breg in da čuje poročilo senatorja dr. Alberta Kramerja. Gostilniški prostori so bili polni nacionalistične maldine, ki je z odobravanjem sprejela poročila delavnih funkcionarjev predsednika Filipa Primca, blagajnika Ivana Mo-rausa in pa Mirka Ranerja s Tezna, ki je poročal za nadzorni odbor. Ob poročilih je bilo videti, da si je sreski odbor uspešno prizadeval, da pritegne čim več mladine v nacionalistične vrste Pri volitvah so bili izvoljeni v večini dozdajšnji funkcionarji. Podpredsednik banovinskega odbora omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke dr. Milan Gorišek ml. je v zanosnih besedah vzpodbujal omladince k požrtvovalnemu delovanju. Njegova izvajanja, za katera se mu je ob zaključku zahvalil predsednik Filip Primec, so zbudila prisrčno odobravanje vseh navzočnih. Po zaključku občnega zbora je predsednik otvoril članski sestanek in prisrčno pozdravil dr. Alberta Kramerja, ki so mu omladinci navdušeno vzklikali, predsednika sreskega odbora JNS za Maribor desni breg dr. Pučnika, predsednika sreskega odbora JNS za mesto Maribor dr. Lipolda, dr. Miloša Vauh-nika in predsednika mariborske omladinske JNS Zigerja. Zatem je dr. Kramer dve uri govoril o razvoju političnih razmer v naši državi v zadnjem času. Poudarjal je, da so stiki med JNS in ostalimi opozicijskimi skupinami iskreni Naglašal je potrebo čim tesnejše povezanosti vseh naprednih Slovencev in izvaial, da ima mladina pomembno vlogo v našem Dolitičnem živlieniu. Izvajanja dr. Krameria so spreieli omladinci z živahnim ploskanjem in vzkliksnjem. Zatem je spregovoril predsednik sreskega odbora JNS za mesto Maribor dr Lipold in očrtal zgodovino usDešnih borb naprednih Slovencev na vseh področjih javnega življenja. Na številnih primerih je prikazal moč in pravo veliavo naprednega življa v Sloveniji. Tudi njegova izvajania so sprejeli omladinr ci s prisrčnim ploskanjem. Ob sklepu lepo uspelega zborovanja se je predsednik Filip Primec iskreno zahvalil dfc. Kramerju in dr. Lipoldu za izvajanja in je izrazil voljo vseh navzočih omladincev po nesebičnem vztrajnem delu v nacionalnem duhu. Le najpotrebnejši sezonski delavci pojdejo v tujino Murska Sobota, marca Po sklepu posveta, ki je bil v začetku leta v Murski Soboti v zadevi zaposlitve naših sezonskih delavcev v tujini, so občine izvršile popis vseh, ki se potegujejo za sezonsko delo v tujini. Pri vpisu in prijavah občine niso smele vpisati oseb, ki imajo same ali pa njih svojci dovolj zemlje za preživljanje, ki svoje posestvo zanemarjalo in hodijo iz pohlepnosti po, denarju v tujino ter prisluženi denar v tujini zapravljajo. Torej so prišli v poštev za sezonsko delo samo tisti, ki nimajo nika-kega .imetja, premalo zemlje za preživljanje ali pa prezadolžena posestva in številne družine. Iz obeh prekmurskih srezov se je prijavilo občinam 10.250 delavcev, in sicer iz mursko-soboškega sreza 7054, iz lendavskega pa 3196 delavcev. Od teh želi zaposlitve v Jugoslaviji 517, v Franciji 911, v Nemčiji pa 8822. V tem številu delavcev pa so navedeni tudi mladoletni pod 20 leti starosti, ki so vpisani zaradi upoštevanja v bodočih treh letih, ki pa letos ne pridejo v poštev. Tudi bodo pri ponovnem pretresu potreb in premoženjskih razmer prijavljenih zanimancev nekateri odpadli, tako da bo skupno število sezonskega delavstva iz Prekmuria. ki mu bo treba preskrbeti delo, znašalo okrog 7500. Mladini pod 20 leti bo torej onemogočen odhod na delo v tujino in na veleposestva v Banatu. Le v poedinih primerih posebne bede v družini ali nemožnosti zaposlitve v domovini bo lahko dobil dovoljenje delavec, ki šteje nad 18 let, toda le, če bo zaposlien skupno z očetom ali materjo pri istem delodajalcu. stran 2 —— Zastopniki koroških Slovencev pri celovški deželni vladi Nedavno se je odposlanstvo koroških Slovencev oglasilo pri celovškem deželnem glavarju, da dobi potrebna pojasnila glede raznih odlokov in da sporoči oblastvom težnje slovenske manjšine. O tem je objavil »Koroški Slovenec« od narodnosocialističnega ob-lastva odobreno sporočilo, katerega vsebina je nastopna: »V petek 3. t. m. je sprejel koroški deželni glavar Pawlowski ob navzočnosti deželnih svetnikov Maier-Kaibitscha in Ernesta Dla-ske odposlanstvo Slovenske prosvetne zveze, ki so ga sestavljali urednik Vinko Zwitter, zastopnik Roža Zdravsko Vertič iz Boro vel j hi zastopnik Podjune Martin Wastl iz Lo-vank Odposlanstvo je uvodno opozorilo deželnega glavarja na obljubo, dano aprila ob priliki svečanosti v fit. Jakabu v Rožu, ki se je glasila, da bo celotno slovensko kultxtrno življenje v zdajšni Nemčiji bolje zaščiteno kak' v n"d b'všo vladavino. Odposlanstvo se je pritožilo zaradi otroških vrtcev, ki sicer oskrbujejo slovenske otroke, a se na jezik in narodno pripadnost otrok nič ne ozirajo. Uradna izjava deželnega glavarja se je glasila, da so otroški vrtci ustanova narodnosocialistične stranke in da se jih lahko poslužujejo vsi državljani brez razlike ter da se glede obiska ne izvaja nikak pritisk. Ugodnosti te ustanove se lahko vsakdo posluži po svoji prosti spoznavnosti. Odposlanstvo se je v nadaljnjem pritožilo zaradi zdaj .lemškega šolstva. Deželni svetnik Dlaske je izjavil, da je bil uveden nemški pouk povsod tam, kjer so to želela občinska zastopstva. oziroma za vzgojo odgovorni. Deželni glavar je dostavil, da se učni jezik v šoli ravna načelno po željah za vzgojo odgovornih. Na pripombo slovenskih odposlancev, da so bile poedine slovenske kulturne prireditve prepovedane ali preprečene, je deželni glavar v smislu svoje obljube v Št. Jakobu v Rožu ponovno izjavil, da je slovensko kulturno udejstvovanje načelno dovoljeno, kolikor se s tem ne kršita javni red in mir in kolikor ni državno-policijskih pomislekov. Na navedbo slovenskih odposlancev, da je bila posameznim sodelavcem slovenskih kul- 5. Sodnik de Valtimare je z zapisnikarjem stopil na dvorišče sodnega poslopja, kjer je bil zanju pripravljen voz. Pripeljal se je še eden voz. v katerega sta sedla paznika ž jetnikom. Voza sta se naglo peljala po raznih cestah in naposled obstala pred majhno, nizko zgradbo pred katero je stalo mnogo radovednežev. ki so, kakor se je zdelo, nestrpno čaka1! na dovoljenje za vstop. Pavle Longhi je bil prej večkrat v Turi-nu in je bil iz radovednosti nekoč že stopil v to poslopje, ki ga je zdaj takoj spoznal. Bila je mrtvašnica Ko je stopil iz voza, se je Longhi zgrozil. »Aha. privedli so me semkaj,« je mrmral. »Gotovo je tu njeno truplo. Pokazali mi ga bodo. da bi me prestrašili.« Povedi a so ga najprej v pisarno, nato pa so se odprla neka vrata in prišel je v mrzel in mračen prostor z golimi stenami. Sredi prostora je ležalo na mizi Karlotino truplo Mladi mož je sedel na stolček. Njegove roke so se tresle Pogled na mrliča je oživil njegov obup in globoki vzdihi so se zaslišali iz njegovih ust Sodnik mu .je zastavil nekaj vprašani nanašajočih se na reči, ki so ga najbolj obremenjevale, toda Longhi ni odgovarjal. turnih društev odtegnjena ali odbita podpora za otroke, je deželni" glavar obljubil osebno posredovanje, kajti on sam da- zastopa stališče, da morajo biti dobrin tega državnega zakona deležni vsi državljani brez razlike, kolikor so voljni zvesto služiti državi. Glede razpusta Slovenske čitalnice v Gli-njah pojasnjujejo člani deželne vlade, da razpusta ni odredila deželna vlada. Po nalogu deželnega glavarja bo deželni svetnik Maier-Kaibitsch po preučitvi akta službeno vložil nov predlog. Slovenski gospodinjski tečaji niso dovoljeni, ker si državna kmečka organizacija pridržuje strokovno kmetijsko naobrazbo. Isto velja za nameravane tečaje nemških društev. __.________ Politični pregled Pariški dnevnik »Journal des Debats« je objavil poročilo, ki je vzbudilo veliko pozornost v vsej Evropi. List poroča, da namerava Nemčija v smislu občega Hitlerjevega načrta v vsej naglici znova iznenaditi zapadne velesile. . Japonska zasedba Hainaina, italijanska gonja proti Franciji, močna agitacija v Palestini in Siriji, so akcije, ki služijo zgolj za to, da bi povzročale zapadnim državam nove težave, tako da bodo čim manj sposobne za odpor proti glavnim načrtom totalitarnih držav. Italijanske zahteve nasproti Franciji bodo službeno očrtane. Hitler bo imel nov govor, v katerem bo zahteval od zapadnih sil kolonije. Nemške vojaške operacije bodo izvršene povsem1 nenadno. Nemški načrt je ta, da bi se bliskovito zasedli Holandska in Švica. Zasedba bi se razglasila za začasno, Holandci in Švicarji naj bi postali talci za uresničenje nemških in italijanskih kolonialnih zahtev. Nemčija bi potem spet zapustila Holandsko in Švico, če bi dobila kolonije, ki bi jih terjala od Francije in Anglije. »Journal des Debats« pravi, da je treba Eden izmed stražnikov je odgrnil grozno spačeni obraz rajnke in de Valtimare je stopil tesno k Pavletu, da bi ga ponovno izpra-ševal: »Vpričo trupla deklice, ki ste jo vi umorili, vam zadnjič kličem, da opustite ta-jenje. Ali hočete priznati svoje dejanje?« »Nisem storil zločina, ne morem ničesar priznati! O uboga moja mala Karlota, če bi mogla govoriti!« je rekel Pavle. »Trmoglavec je, ne bo ničesar priznal,« je dejal sodnik. »Po nekaj dnevih samotne celice bo že postal voljnejši in bo rajši govoril. Moramo pač počakati Pojdimo!« Pavla Longhija so- spet povedli v preiskovalni zapor. Dva tedna sta minila, ne da bi se bilo zgodilo kaj posebnega. Časopisje je vse prve dni prinašalo dolga poročila o skrivnostnem zločinu mesarja iz Moncalierija in tako pridrževalo stalno živahno zanimanje javnosti za umor, toda zdaj že ni več pisalo o tem dogodku. V Moncalieriju pa je bilo drugače. V tem mestecu se je umor, o katerem je bilo vse prepričano, da ga je izvršil Longhi, še zmerom obravnaval. V prvih dneh so neprestano stale cele gruče radovednežev okoli mesarije, katere okna v pritličju so bila stalno zaprta. Njeni stanovalki, stara Longhijka in bolna Pepi-na, sta se le redkokdaj prikazali na svetlo. Naposled so se odposlanci Slovenske prosvetne zveze pritožili zaradi premestitve predsednika zveze prof. dr. Tischlerja v Beljaku. Deželni glavar je pojasnil, da je bila premestitev potrebna iz službenih razlogov. V svobodnem razgovoru se je izoblikovalo stališče deželne vlade v tem smislu, da se priznava samo narodnost onih, ki se zanjo izjavijo, tako da se slovensko govoreči Korošci lahko prištevajo k Nemcem, kolikor se sami za to izjavijo. Slovenski odposlanci so temu oporekali z utemeljitvijo, da je izjava k narodnosti zadeva vzgoje in da je bila Slovencem ta možnost s šolo in delno oviranim kulturnim življenjem odvzeta. Razgovor, ki je trajal poldrugo uro, ni do-vedel do načelnega razčiščenja obeh stališč, namreč stališča zastopnikov deželne vlade, ki so zagovarjali osebno načelo narodne pripadnosti po svobodni odločitvi posameznikovi, in stališča slovenskih odposlancev, ki so zagovarjali mnenje, da je narodnost načelno podana po občevalnem jeziku.« spričo tega nemudno storiti vse, da bi se Hitler ob pravem času prepričal, kako so njegovi^računi napačni. Italijanski listi pišejo zelo ostro proti trditvam pariškega lista »Journal des Debats« o dozdevnih zavojevalnih nakanah Nemčije proti Holandski in Švici. Listi pravijo. da so to zločinske izmišljotine, ki jih velja obsoditi »Messaggero« pravi, da je »Journal des Debats« kar vidno pokazal, da so njegova dozdevna odkritja izmišljena, toda takšno pisanje pomeni zastrupljevanje javnega mnenja. Pretekle dni so svetovni listi priobčili vest, da Rusija zdaj neposredno meji na angleško Indijo in Tibet. Te dni je namreč Rusija zasedla kitajski Turkestan, Sinkiang, kakor se je uradno imenovala zasedena kitajska pokrajina, je padel kakor dozorel sad v naročje Rusom, ki so si ga že davno prej osvojili gospodarsko, brž ko je stekla ob njegovih mejah znana turkestan-sko-sibirska železnica. V ostalem, Rravijo nekateri listi, je bil Sinkiang šele od 1. 1877. kitajski in še to samo po imenu, kajti utrditev kitajske nadoblasti so ovirale mnoge vstaje, katerih zadnja se je razvila v splošno Bali sta se radovedne vsiljivosti in neobzir-nega čenčanja ljudi. Zato sta se kolikor mogoče ogibali ceste. Bolna Pepina je v popoldanskih urah rada sedela na vrtu na solncu. Žalostno so gledale njene oči cvetlice na gredah,_ ki jih je bil gojil in zalival njen brat. Velika tolažba za ubogo dekle so bili obiski-Ninete No-vellijeve. ki ie zdaj spet prihajala v mesarijo, poprej se je hiše ogibala, ker jo je bil Pavle nenadno zapustil in svoje srce poklonil lepi Karloti. Pepini je bilo spočetka spričo Ninete tesno zaradi krivice, ki jo je bil Pavle storil Novellijevi, toda ta je. kakor fe kazala, vse pozabila in odpustila Nineta je znala bolno Pepino tako ljubeznivo tolažiti, da ji nesrečnica ni mogla biti nikoli zadosti hvaležna. Posebno je segalo Penim v srce trdno prepričanje s katerim je Nineta branila nedolžnost svojega bivšega častilca. »Naj zberejo proti njemu,« je pojasnjevala, »še toliko sumljivih okolnosti, vendar je čisto nemogoče, da bi bil Pavle storil takšen zločin.« Takšne besede so bile tolažba za ubogo bolnico, ki je tako silno ljubila svojega brata. Minili pa so celi dnevi, da mati in hči nista med seboj izpregovorili niti besede. Zjutraj je opravljala stara Longhijka domača deia in kuhala, ves ostali čas pa je pre-sedevala v temnem kotu prostora za prodajalno in negibno kakor kip strmela predse. Bila je videti kakor mrtva, le zdaj pa zdaj je globoko vzdihnila. Mesnica je bila zaprta. Zaloge mesa, kolikor jih je še bilo, je bil ceneno kupil neki bližni mesar. Čeprav sta mati in hči le malo govorili druga -z drugo, so vendar njune misli imele 'TTLF,S MARY—J M.: 6 Umor na Poganskem polili kriminalni roman iz predvojnih časov Pranje je postalo cenejše I Seda) pač lahko vsaka gospodinja pere s Persilom in Henkom ter tako Izkoristi vse prednosti, ki jih nudita oba pralna pripomočka. Po danih navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miljenja perilo belo kot sneg. (Nobenega drgnjenja več). Persil in Henko jamčita za presenetljiv uspehi* zmešnjavo fer v borbo vseh proti vsem, kar so znali Rusi prav spretno izkoristiti. Zasedeno ozemlje meri 1,400.000 štirijaških kilometrov in je tedaj dvakrat večje ko današnja Velika Nemčija. Ima sicer le 2,700.000 prebivalcev ter je zelo puščavska in zapuščena pokrajina, vendar pravijo poznavalci, da ima obilo raznih rud in neslutene možnosti za razvoj. Rusom pri zasedbi pokrajine ni šlo za njena bogastva, marveč predvsem za to, da na svoji turkestanski meji ustanove državo, ki bo imela videz popolne neodvisnosti, v resnici pa bo pod trdno rusko oblastjo služila samo za vmesno tvorbo, varujoč meje današnje Rusije. Narodna skupščina je v torek končala razpravo o državnem proračunu in je bil državni proračun v skupščini končno sprejet. Sledila je razprava o finančnem zakonu in o amandmajih (dopolnilih), ki je bila prav živahna zlasti pri amandmaju, s katerim je bil določen znesek 500.000 din za Zvezo fantovskih odsekov in dekliških krožkov v Sloveniji. Med pooblastili pravosodnemu ministrstvu je tudi prenos verskega zaklada katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve. V nedeljo je bil v cerkvi sv. Petra v Vatikanu svečano kronan papež Pij XII. Na trgu sv. Petra se je zbrala velikanska množica ljudi, izmed katerih je v cerkvi prisostvovalo svečanostim 60.000 ljudi, ki so si bili pravočasno nabavili vstopnice. Vsa množica je papežu neprestano vzklikala. Svečanosti so se udeležili tudi zastopniki različnih držav. Ob koncu je podal sv. oče vernikom apostolski blagoslov. Zadnje vesti iz Španije poročajo, da pripravlja general Franco odločile« napad na Madrid. Nova republikanska vlada pod vodstvom generala Miaje še ni čisto udušila komunističnega upora. Komunisti namreč hočejo nadaljevanje vojne s Francom, kar pa je brezupno. Vse kaže, da bo Franco vkorakal v Madrid sploh brez boja. Na nedavni seji izvršnega odbora komunistične stranke v Moskvi je Stalin v svojem govoru nagiašal rusko miroljubnost. Rekel je med drugim, da se Rusija noče za- skoro zmerom isto snov: zapor, v katerem je njun sin in brat. Po aretaciji Pavleta sta imeli pred policijo in sodiščem mir. Zanju se nista brigala ne policijski komisar Parenti in ne preiskovalni sodnik de Valtimare. Dnevi so jima potekali samotno. Gospa Longhijka se je bila še enkrat napotila v Turin, da bi videla sina in govorila z njim, a so jo zavrnili Od tega časa je zapuščala hišo le redke trenutke, in sicer navadno le, kadar je bilo treba nakupiti najnujnejše potrebščine. Sodni svetnik de Valtimare pa medtem ni miroval. Čeprav je smatral Pavleta Longhi-ja za krivca, so vendar pojavi žalosti in obupa pri mladem človeku skoro proti njegovi volji zbujali sočutje v njegovem srcu. Večkrat je bil začuden, celo resnično ganjen, in njegov predirajoči pogled, ki je videl v dušo tudi najbolj pretkanemu zločincu, je včasih opazil v mesarjevih potezah poleg tesnobnega strahu pred grozečo mu usodo prav razločno tudi trpkost krivične obdolžit ve. Preiskava je bila zdaj končana. Proti mesarju zbrana tvarina je bila uničujoča., čeprav nesrečnik še ni priznal umora. Kljub temu je preiskovalni sodnik še zmerom okleval in še ni izročil aktov s svojim poročilom predsedniku sodišča, ki mu je bil poveril preiskavo. Česa je še čakal? Na kaj je upal? Morda na kakšno naključje, ki bi vso zadevo pojasnilo? Na njegov predlog mu je turinska policijska uprava dala na razpolago tri spretne in izkušene detektive, ki so primerno preoblečeni menjaje se noč in dan od cialno stanje prekmurskega ljudstva in pa težave, ki jih je deležno napredno prosvetno delo. Med drugim se je poudarjala škoda, ki jo trpi kmetijsko gospodarstvo zaradi sezonskega izseljevanja mladih delovnih moči. Treba bi bilo storiti vse, da ta mladina dobi deilio doma in tako koristi domačemu gospodarstvu. Prav pohvalno je, da se društva kmečkih fantov in deklet tako vneto brigajo tudi za to vprašanje. Bilo bi zelo umestno, če bi se napravil načrt za dvig našega kmetijstva sploh. V »Domovini« smo že večkrat brali pobudne misli o tem vprašanju. Po sosednih državah se vse stori za gospodarski preporod, zato bi bila gotovo tudi pri nas kmetijska petletka ali desetletka velikega pomena. Tak načrt pa bi se seveda moral napraviti za vso državo. Toda o tem ob drugi priložnosti. Na zboru se je ugotovilo, da je v prekmurskih društvih kmečkih fantov in deklet včlanjeno že nad 300 mladih ljudi, ki kažejo veliko voljo za delo. Zbor je sklenil, da najame v Murski Soboti prostor, kjer bodo poslovali funkcionarji Prekmurskega okrožja, ki so mu izvolili novi odbor pod predsedstvom uglednega posestnika Rudolfa Titana iz Črnelavcev. Okrožje bo vzdrževalo stike z vsemi društvi in bo prirejalo prosvetno gospodarske tečaje in predavanja po vsem Prekmurju, s čimer bo budilo prekmursko mladino h kmečki in narodni zavesti. Na meji ustreljen. V Prekmurju ob nemški meji bujno cvete tihotapstvo. Te dni pa je tihotapska strast spet zahtevala svojo žrtev. V bližihi Skakovcev je skušala prekoračiti našo mejo družba ljudi, ki so nosilti iz Nemčije v nahrbtnikih saharin in igralne karte. Bilo je osem oseb. Obmejni stražnik pa jih je presenetil ter jih. pozval, da obstanejo. Ker pa so jadrno zbežali, je streljal za njimi in je pogodil 181etnega Jožeta Mavčeca iz Lipe. Fanta je zadela krogla v hrbtenico in je bil v nekaj minutah mrtev. Pri njem so našli 10 kg saharina ter 80 zavojev igralnih kart. Mavčec je imel tudi nabit samokres v žepu. Hail na tulem Iz kolonij naših ameriških rolakov V Milwaukee je umrla Elizabeta Momo-va, stara 75 let, doma iz Predbukovja pri Slovenski Bistrici. V Elyju se je ustrelil Matija Vrtnik, doma iz Lahovč na Gorenjskem. Samomor je izvršil zaradi jetike. Zapustil je ženo, dva sinova in štiri hčere. V istem kraju se je smrtno ponesrečil 181etni Lojze Grahek. Med neko igro je padel tako nesrečno, da je obležal mrtev. V Clevelandu so umrli: Marija Permeto-va, rojena Kadunčeva, stara 62 let, doma od Sv. Jurija pri Šmarju na Dolenjskem, Marija Goletova, rojena Svetetova, stara 59 let, doma iz Loke pri Igu,- Anton Tekavčič, star 53 let, doma iz Dvora pri Žužemberku, Frančiška Dimnikova, stara 55 let, doma iz Vo-kla pri Kranju, Jakob Zeleznikar, star 59 let, doma iz Iške vasi, Rozalija Pirčeva, rojena Gorenčičeva, stara 46 let, doma iz Su-horja pri Toplicah na Dolenjskem, Marija Šegova, rojena Jakičeva, stara 58 let, doma iz Zapotoka pri Robu, Marija Kužnikova, rojena Furlanova, doma iz Verda in Janez Gerdanc, star 65 let, doma iz Sezine pri Čatežu. V Littlefalssu je umrla Terezija Cigaleto-va, stara 78 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini. Dalje so umrli: v Brooklynu Janez Anžlovar, v Detroitu Jože Glašič, star 56 let, doma iz Strahomera pri Igu, in v West Alli-su Marija Podlogarjeva za srčno kapjo, stara 52 let, doma z Dolenjskega. VestSalski rojaki pripravljajo izlet domov Jugoslovenska narodna društva v Porurju prirede tudi letos izlet v domovino, in sicer bosta letos vozila dva vlaka. Prvi se odpelje iz Dortmunda 2. avgusta opoldne in prispe v Ljubljano 3. avgusta opoldne. Vrne pa se iz Ljubljane 29. avgusta okoli 2. ure in prispe v Dortmund 30. avgusta opoldne. Vožnja bo stala za ta vlak tja in nazaj 50 mark. Vlak bo vozil iz Dortmunda preko Herne, Wanne, Gelsenkirchena, Altenessena, Ober-hausna, Duisburga, Düsseldorfa, Kölna, Bonna in Münchena, Salzburga, Beljaka, Jesenic do Ljubljane. Ta izlet bo trajal štiri tedne. Drugi vlak se odpelje iz Dortmunda 4. septembra in pride v Ljubljano 5. septembra opoldne. Povratek iz Ljubljane bo 24. septembra opoldne, prihod v Dortmund pa 25. septembra opoldne. Ta vlak bo vozil preko istih postaj kakor prvi, a izlet bo trajal tri tedne. Vožnja bo stala enako 50 mark za tja in nazaj. Za primer, da bi drugi vlak ne dosegel predpisanega števila udeležencev, ki je potrebno za dosego posebnega vlaka, se bodo vozili izletniki z brzim vlakom in se bo doplačal pribitek za brzi vlak. Prijave sprejemajo narodna društva, Jugoslovenska narodna centralna zveza na Nemškem (predsednik Pavel Bolha, Essen-Stoppenberg, Am Freistein 142, telefon Essen 348 16) in pa Lloyd-Reisebüro, Essen, Haus der Technik, am Hauptbahnhof, telefon Essen 500 41. Iz Dortmunda-Evinga (Nemčija) nam pišejo: Tudi tukaj smo se Slovenke združile v Jugoslovensko narodno žensko društvo. Ustanovni zbor smo imele 22. januarja. Pristopilo je 23 žen in deklet. Predsednica je ga. Pavla Poglajenova, rojena Juvanova, ki je sestra zaslužnega predsednika Narodne strokovne zveze v Ljubljani g. Juvana. Ta dan so nas obiskale tudi naše sestre iz sosednih krajev, tako predsednica društva v Erkenschwick ga. Lokarjeva in predsednica društva v Stoppenbergu ga. Ostrožnikova. Igrala nam je harmonika, za kar je poskrbel naš vedno mladeniški rojak Knez, predsednik Jugoslovenskega podpornega društva v Evin-gu. — Pripravlja se tudi ustanovitev narodnega ženskega društva v Mengedi ,v Hoch-heidi, v Meerbecku in v Hamburgu. V četrtek 23. t. m. pa bo ustanovno zborovanje društva naših narodnih žen v Neumiihlu. Začetek popoldne ob 4. Zbor bo v gostilni Hoffman-na Frica, Hamborn-Neumühl, Buschhause-nerstrasse 2. Rojakinje prisrčno vabljene! Iz Bauer-Hassela (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko delavsko društvo »Edinost« je priredilo nedavno v dvorani Grü-merjeve gostilne veliko pustno veselico, ki je najlepše usipeTa. Dvorana je bila prenapolnjena. Naznanjamo vsem tukajšnjim rojakom, da priredi naše društvo tudi letos v začetku meseca avgusta izlet v našo domovino. Rojaki iz Holandije se nam lahko pridružijo v Kölnu. Kakor lani tudi letos vožnja ne bo draga. Nemški in drugi državljani, ki v tem lepem času radi gredo na počitnice v našo domovino Jugoslavijo, so dobro došii! Pojasnila daje in prijave spre-gina, Bauer-Hassel. Schlagbaum 50. Zveza Maistrovih borcev vabi vse borce, ki so se v prevratni dobi pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra borili za osvoboditev naše severne meje, na ustanovni ob- Prejšni teden je umrl v Londonu angleški raziskovalec Egipta Howard Carter, star 66 let Pokojni Carter je bil eden izmed tistih srečnih starinoslovcev, ki se mu je posrečilo odkritje svetovnega pomena in vrednosti. Leta 1922. se mu je posrečilo odkriti v tako zva-ni dolini kraljev dobro ohranjeno in po srečnem naključju še neizropano grobnico mladega staroegiptskega vladarja Tutankamena. Notranja krsta Tutankamenova je bila iz čistega zlata in je predstavljala samo kot kovina velikansko vrednost. Prava umetniška vrednost krste in drugih v grobnici najdenih predmetov je na neprecenljiva. To odkritje je bil velik dogodek 1. 1922. Takrat se je zbiral v }lini kraljev ves znanstveni svet in si ogledal znamenito staroegiptsko grobnico. Toda važno odkritje je spremljala dolga V krsti so V mrtvašnici splošne bolnišnice v Padovl v Italiji se je pripetil te dni dogodek, ki je razburil vso okolico. Dva dni prej so na cesti našli mrtvega nekega starčka in ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnici. Še preden pa so ga pokopali, so prišli njegovi sorodniki, da bi si ogledali njegovo truplo in potrdili, da je rajnki res njihov sorodnik. Ko so bili sorodniki tako zbrani okrog krste in so se poslavljali od pokojnega, so opazili, da je bila črna preproga, s katero je bilo truplo pregrrieno. na enem mestu nenaravno napeta. Enemu izmed njih radovednost ni dala miru, vzdignil je preprogo in Zločini družbe, tihotapila Že dolgo časa si je ameriška policija belila glave, odkod naj bi bila človeška trupla, ki so jih večkrat našli v smeri od Velike reke in tamošnjem gorovju, ki so bila vsa grozno razmesarjena. Zdravniške preiskave so vedno ugotovile, da so ti ljudje najprej izgubili zavest in potem v trenutku umrli. Toda nikdar ni nihče povprašal po njih in ni bilo mogoče ugotoviti, kdo so ti mrtveci V zadnjem so pa le razkrinkali skrivnost neznanih mrtvecev. Ko je Amerika zaprla svoje meje priseljevanju, so se ljudje skušali vtihotapiti v državo s tem, da so obšli obmejne straže. Zlasti so bili tajni prehodi ob Veliki reki, kjer je bila meja najslabše zastražena. Treba je bilo samo na pravem kraju preplavati široko reko, pa si bil na drugem bregu, v Ameriki. Kdor pa je bil enkrat v deželi, mu ni bilo več težavno skriti se v ljudski množici Tihotapci so imeli tudi svoja pota, ob katerih so bile obmejne straže podkupljene. Po teh potih so včasih vodili po več sto ljudi v Ameriko. To ni bil slab zaslužek, ker vsak od teh je vodniku plačal 200 do 300 dolarjev. Največ med temi je bilo Kitajcev, katerih delovna moč je zelo poceni in so lahko « čni zbor odseka Zveza Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo 19. t. m. po rani sv. maši v Kon-škovi hiši pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Istega dne ob 10. uri dopoldne bo ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev v križniški dvorani pri Veliki Nedelji. Na obeh zborih bodo poročali odposlanci osrednjega odbora Zveze Maistrovih borcev iz Maribora o vseh še nerešenih vprašanjih, zlasti o priznanju dobrovoljstva. vrsta žalostnih dogodkov in nenadne smrti članov Carterjeve starinoslovSke odprave. Še istega leta je umrl v skrivnostnih okolnostih Carterjev prijatelj in sorodnik lord Carna-von, potem pa po vrsti še trije člani odprave, dh ne računamo mnogih delavcev in paznikov, ki so pomagali Carterju odkopavati grobnico. Takoj po odkritju grobnice so se začele širiti govorice o prekletstvu tistih, ki so motili faraonov posmrtni mir. Prekletstvo naj bi bilo razvidno iz napisa nad vhodom v grobnico. Vse omenjene smrtne primere so pripisovali maščevalnosti Tutankamenovega duha. Samo tistega, ki je prvi odkril grobnico in motil faraonov večni mir, Tutankamenovo maščevanje ni zadelo. Umrl je šele zdaj, ko je minila že vrsta let od njegovega znamenitega odkritja. pokazal se jim je grozen prizor. Poleg mrtvega starčka je ležal otročiček, že ves negiben in z vato v ustih, ki ga je dušila, da je bil že po vsem obrazu zaripel. Hitro so poklicali zdravnike, ki so otroku potegnili vato iz ust in ga oživili z umetnim dihanjem. Zdravniška pomoč je uspela in otrok je kma lu zadihal zdrav in rešen. Oblastva domnevajo, da se je nekdo hotel otroka znebiti, zato ga je položil poleg mrliča v krsto, da bi bil z njim vred neopazno pokopan. Naklep pa se po čudnih okoliščinah ni posrečil. Oblastva so uvedla najstrožjo preiskavo. ki Je ljudi v Ameriko dobili delo, da so le prišli čez mejo. Veliko pa je bilo tudi črncev iz vseh delov sveta, ki so na poti s trebuhom za kruhom prišli trkat na vrata Amerike. Ko so oblastva dognala, kako se tujci tihotapijo v deželo in izpodrivajo domače delavstvo, ie poostrila obmejno nadzorstvo. Ob Ve-iik reki je postavila močne žaromete, ki so noč za nočjo razsvetljevali reko, da bi je kdo ne preplaval. Ob stezah in gorskih prehodih so se večkrat oglasile tudi puške, če je četa ljudi brez dovoljenja pod vodstvom svojega plačanega vodnika le za vsako ceno hotela priti v deželo. Ta vrsta tihotapstva je torej začela pešati, ker je bilo obmejno nadzorstvo na suhih tleh prestrogo. Toda ljudje, ki so se preživljali s tem, da so tihotapili ljudi v državo, so hoteli živeti naiprej. Prišli so na novo sredstvo — letalo. V zraku ni obmejnega nadzorstva. Prej preprosti ljudje, ki so peš vodili svoje ljudi preko meje, so se združili v družbo, ki je imela dve letali. Bili sta neprestano v prometu in noč za nočjo prevažali potnike brez potnih listov. Letalo je nekje v notranjosti pristalo in potniki so se razkropili po državi... Nekemu policijskemu nadzorstvu, ki se je z avtom vozilo po deželi, se je po naključju pokvarilo vozilo. Ko so ga popravljali, je njihov radijski sprejemnik sprejel neke glasove, ki jih je oddajala še neznana postaja. Glasovi so opozarjali: »Vaša mati umira, vrnite se!« Ker ameriške postaje večkrat po naročilu kličejo tega in onega in mu sporočajo važne vesti, se policija nad tem ni razburjala. Ko pa se je vrnila v Los Angeles, so ugotovili, da se ta klic večkrat ponavlja. Nadaljnja opazovanja so ugotovila, da blizu hiše, kjer je bila ta radijska postaja, sko-ro sleherno noč pristane neko potniško letalo. Z vso pozornostjo je policija obkolila hišo in letališče prav v trenutku, ko je letalo pristalo. Izkazalo se je, da je letalo služilo za tihotapljenje ljudi v Ameriko. Pri vsakem poletu je pripeljalo 15 do 20 ljudi brez potnih listov. Pri pregledu se je izkazalo, da je letalb nekaj posebnega. Poleg priprav za pilota je bila močna ročica, s katero se je dalo dno letala odpreti in spet zapreti kakor vrata, le da se skozi to odprtino ni prišlo drugam kakor v globino. Če je radijska postaja pilotu sporočila: »Mati je pravkar umrla,« je bilo to znamenje, da je bila nevarnost blizu in da ni bilo več izhoda. Pilot je nato potegnil za ročico, dno letala se je odprlo in potniki, ki so za prevoz plačali po 500 dolarjev. so padli skozi ozračje na zemljo. Letalo je nadaljevalo pot do svojega letališča in pristalo prazno in v redu. Vsako policijsko nadzorstvo ga je lahko pregledalo, nikdar mu ni bilo mogoče dokazati, da je pripeljalo kakega človeka, ki nima potnih listov v redu Ljudje, ki so se hoteli na ta način vtihotapiti v Ameriko, so svoj poskus večkrat plačali z grozno smrtjo. Koliko smrtnih žrtev je terjalo to brezobzirno tihotapstvo, je težavno dognati. Znano .je le to, da je policija na obmejnem ozemlju in ob Veliki reki doslej našla kakih 80 grozno razmesarjenih trupel, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti vzroka smrti. Zdaj je tudi njihova smrt dobila utemeljeno razlago: trupla so se razmesarila, ko so iz tihotapskega letala padla na zemljo. Policija je zaprla vrsto članov te tihotapske družbe. Vse kaže da je bilo pri tem podjetju udeleženih kakih 60 do 70 članozv. X Blazna brzina angleških vojaških letal. Angleško vojaško letalstvo razpolaga z dvema vrstama letal, najhitrejšima na svetu. Letali sta oboroženi vsako z osmimi stroini-mi puškami. Letala »Spitfire« lete s povprečno hitrostjo 560 km na uro, letala »Hurrica-ne« pa 545 km. Nedavno je letelo neko lovsko letalo tipa »Hurricane« na progi med Londonom in Škotsko celo s povprečno brzino 653 km na uro Pred dnevi pa so dosegli pri poizkusnem poletu z izonmof n i en im* '•"'"n ^m lovskega letala »Spitfire« celo hitrost 880 km na uro. Obe vrsti letal izdelujejo zdaj v Angliji kar na debelo. Po zadnjih podatkih šteje kader angleškega letalstva že 118.000 mož. Število izvežbanih pilotov je te dni doseglo prvih 10 000; v ministrstvu za letalstvo pa napovedujejo, da se bo to število povečalo še letos na 15.000. X Kmalu bodo v modi pozlačene obleke. Londonski profesor Gibson je po naključju odkril kemično spojino, iz katere se da izločati zliato na porcelan, na steklo in tudi na tkanino. V to raztopino pomočena tkanina se prevleče v šestih minutah z izredno tenko zlato mreno. Profesor Gibson pravi, da bodo ženske v doglednem času lahko nosile obleke, prevlečene s čistim zlatom. Ker je zlata mrena zelo tenka, blago ne bo pretež-ko in tudi ne predrago. Izdelava zlatih vlaken za tkanino je bila doslej zelo zamudna in draga. Uporaba Gibsonove spojine je ne samo mnogo hitrejša in preprostejša, temveč tudi mnogo cenejša. Profesor Gibson je dal svoj izum patentirati in sestav spojine ostane njegova skrivnost, ki jo bo najbrž drago prodal tkaninski industriji, ki se že živo zanima za njo. Smrt najditelja Tutankamenove grobnice poleg mrliča našli živo dete Ženski «estnlk Jajce kot zdravilo Da se brez jajc ne more pripraviti slkoro ¡nobena dobra močnata jed, ve vška gospodinja. A da je jajce prvi pripomoček, če se komu zatakne drobna kost v grlo, ve malokdo Ce spiješ sirovo jajce takoj nato, ko se je zataknila kost bodisi od ribe ali mesa, bo jajce drobno kost takoj porinilo naprej iz grla. . . . Ce belo kožico, ki je pod lupino jajca, položiš na opečeno mesto, se ne bo naredil mehur in rana se kaj hitro zazdravi. Sneg beljaka, pomešan s sladkorjem v prahu in limonovim sokom, pomaga proti hripavosti. Vsako uro pojej žlico stolčenega snega, pa bo hripavost kmalu minila. Sirovo jajce, stepeno v vinu, je zelo kre-pilna pijača za bolnika po hudi bolezni. Sploh bi slabotni in starejši ljudje morali vsak dan izpiti po eno jajce v vinu. Kdor pa ne prenese sirovega jajca, naj jajce stepe in vlije mešaje vrelo vino ali mleko na jajce in ga potem tako zaužije. Za kuhinlo Spinačna rolada. V kožici segrej tri deke sirovega mas-a; primešaj tri deke moke in prilij osminko litra mleka. Dodaj malo soli, naribanega muškatnega oreha in mešaj nekaj minut na ognju. Nato odstavi, in ko se malo shladi, primešaj dva rumenjaka in sneg dveh beljakov. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom, zlii noter testo, razravnaj in speci. Pečeno pomaži s pripravljeno špmačo, zvij in zreži na poljubne kose. Spinačo pripravi kakor po navadi samo mora biti bolj gosta. Daš s solato za večerjo na mizo. Spinačo lahko pripraviš že med kuhanjem kosila in jo zvečer dobro prevri. Krušni cmoki. Zreži na drobne kocke šest Semeij ali pa enako količino belega kruha ter denii v skledo. V loncu zmešaj dve jajci in skodelico mleka ter polij po kruhu. Pusti kruh, da se kvasi vsaj pol ure, nato primešaj četrt kile moke in napravi z roko cmoke. Ko delaš cmoke, roke zmoči v vodi, da se testo ne bo lepilo na roke. Kuhaj cmoke v slanem kropu 20 do 30 minut. Kuhane poberi v skledo in zabeli z ocvirki ali mastjo, v kateri si zarumenila malo drobtin. Daš kot samostojno jed s solato ali s kako omako ali pa h golažu in sličnemu. Dušeno zelje. Zeljnato glavo zreži na drobne rezance. V kozi razbeli mast, prideni šest kock sladkorja Ko se sladkor raztopi in začne rumeneti, stresi zrajren eno žlico drobno zrezane čebule, in ko tudi čebula porumeni, stresi še zrezano zelje noter, ga pomešaj, dodaj še tri naribane sirove krompirje, nato osoli in zalij, da voda pokrije zelje in krompir. Ko se nekaj časa jed pokrita duši, dodaj žlico kisa, malo popopraj, daj nekaj zrn kumne zraven in duši do mehkega. Daš kot prikuho h govejemu mesu na mizo. Krompirjeve rezine. 20 dek kuhanega in olupi j enega krompirja pretlači skozi sito. Dodaj 12 dek sirovega masla, 12 dek sladkorja v prahu, četrt kile moke, pol zavitka pecilnega praška, eno jajce, od pol limone sok in naribano lupinico, žličico olja in zavitek va-nilijevega sladkorja. Vse skupaj umesi v testo. Testo razdeli v dva eneka dela in zvaljaj. En del položi na pomazano pekačo, pomaži s polljubno mezgo, če imaš, potresi še s pestjo zmletih orehov, lešnikov ali mandeljnov, položi drugo polovico na vrh. Peci približno 40 minut. Pečeno in še toplo zreži na poljubne rezine. Krompirjev zvitek. Umesi navadno testo kakor za jabolčni zavitek. Testo razvleci in ga dobro namaži z mastjo, ki jo poprej razbeli, nato naribaj na testo krompirja, ki si ga že dan prej skuhala v oblicah. Krompir, olupi šele, tik preden ga naribaš. Krompir naribaj za prst na debelo, nato ga pa po-fekropi z razbeljeno mastjo, posuj s sladkorjem v prahu in cimtom, dodaj, če Imaš, pest rozin in pest zmletih orehov. Nato zvij testo skupaj, ga položi na dobro pomazano pekačo, pomaži z mastjo še po vrhu in daj peči. Pečeni zvitek zreži in daj na mizo. Krompir z jajci. Skuhaj krompir, ga olupi in zreži na tenke plošče. V plitvi kozi razbeli na kocke narezane slanine, zarume-ni malo čebule, stresi krompir na slanino, ga osoli in lepo zapeci. Med tem pa dobro stepi jajca (za vsako osebo po eno jajce). Ko je krompir opečen, polij po njem stepena jajca, in ko so se jajca s trdila, je jed gotova. Daš s solato za večerjo na mizo. Praktični nasveti Dobro sredstvo za čiščenje madežev na tkanini. Voda od belega fižola očisti madeže od črnila, črnega vina in tudi mastne madeže. V to svrho skuhaš pol kile fižola v štirih litrih vode, a ga ne osoliš. Ko je fižol kuhan, ga ocedi. Vodo precedi skozi krpo in ko se ta shladi, namoči tkanino v to vodo, malo pomencaj in potem izperi še v čisti vodi. Fižolova voda namreč ne razje barve, očisti pa skoro vsak madež. Fižol porabi za solato, ker pa ni slan, ga osoli. če se roke potijo, je zelo neprijetno. Zato je dobro vprašati zdravnika, kaj je temu vzrok. Večkrat je to znak slabega zdravja. Ako ni nič nevarnega, tedaj si večkrat na dan umij roke v mlačni vodi in nato namaži z limonovim sokom. Ali si pa roke umivaj v vodi. v kateri prevreš orehovo listje. Tudi potenju nog pomaga vsakdanja taka kopel. Zato je priporočljivo, da poleti nasu-ši vsaka gospodinja nekaj orehovega listja, da ga ima tudi pozimi. Praktični nasveti za cvetlične lončke. V vsaki hiši je gotovo kak star klobuk, ki ni več za rabo. Iz takega klobuka i zreži okrogle krpe v velikosti podstavka lončka za cvetlice, ga položi na ravno desko, čez pa z mokro krpo zlikaj, da se zravna. Likaj toliko časa, da se krpa in kliobučevina posušita. Če hočeš, lahko potem podložek še izvezeš z volno ali svilo in bo podložek potem še lepši. Taki podložki so zelo priporočljivi, ker glinasti podstavki ne drže popolnoma vode in se vedno potijo, zaradi česar puščajo na pohištvu kakor tudi na policah grde obroče. Take podložke pa moraš večkrat posušiti, sicer splesnijo od večne mokrote. Kadar likaš volneno obleko, vzemi namesto mokre krpe večkrat zložen časopisni papir, kar prepreči, da se blago potem ne sveti. Seveda moraš likati na narobni strani. To pa velja le za temne obleke. Za svetle obleke uporabi nepotiskani papir. Radio Liubljana od 19. do 26. marca. Nedelja, 19. marca: 8.00: Radijski šramel. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: V strumnem koraku (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Mariboru. — 11.00: Plošče. — 11.30: Iz opernega car-stva (pela bo Valerija Heybalova in igral radijski orkester). — 12.30: Slovenske narodne v venčkih (plošče). — 13.00: Napovedi. — 13.20: Rezervirano za prenos' iz Planice (vmes plošče). — 17.00: Kmetijska ura: Pomladansko delo v vinogradu (Vladimir Ku-ret). — 17.30: Prenos koncerta mladinskega pevskega zbora iz Rač pri Mariboru (zborovodja Zora Jože). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Djura Jak-šic kot pripovednik (Veljko Petrovič iz Beograda). — 19.50: Vsem Jožekom in Jožicam bo igral radijski orkester. — 21.10: Bolgarski godalni kvartet. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba (plošče). — Ponedeljek, 20. marca: 12.00: V svetu pesmi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — 18.40: Paglov-čeva pesmarica in slovensko cerkveno petje (dr. Josip Čerin). — 19.00: Napovedi, po- ročila. — 19.30: Nacionalna ura: Zagreb kot važno poštno središče (Trifun Teslič iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Klavirski koncert (Marcella Barzetti). — 20.45: Kozaki pojo (plošče). — 21.15: Kmečki trio — 22.00: Napovedi poiročila. — 22.15: Prenos iz restavracije Emone. — Torek, 21. marca: 11.00: Šolska ura: Planinske cvetke in njih zgodovina (Rafael Ba-čar), — 12.00: Iz opernega sveta (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Sramell kvartet »Štirje fantje«. — 14.00: Napovedi. — 18.00: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Pota k Bogu (Fran Ter-seglav). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: 1501etnica Kocine Krajine (dr. Pantelič). — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: III. stilni orgelski koncert (prof. Matija Tome). — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Mozartove in Haydnove skladbe (plošče). — Sreda, 22. marca: 12.00: Orkestralni zvoki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Pomlad prihaja (plošče). — 18.00: Mlladinska ura: Čebelji grad, poučna slušna, igra (napisal A most Adamič; izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 18.40: Angleško šolstvo, II. del (dr. Vinko Brumen). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Predavanje ministrstva za telesno vzeojo naroda. — 19.50: Uvod V prenos. — 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v I. odmoru glasbeno predavanje — Vilko Ukmar; v II. odmoru naipovedi, poročila). — Četrtek, 23. marca: 12.00: Zbor mestne ženske realne gimnazije in radiiski orkester (dirigent Šijanec). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Obisk pri Wagnerju (plošče). — 14.00: Napovedi. — 18.00: Kitara šolo (Stanko Prek). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ob lOletnici Radia, d. d.. Beograd (Danilo Ka-lafatovič iz Beograda). — 19.50- Violinski koncert (Taras Poljanec, pri klavirju prof. Marijan Lipovšek). — 20.30: Snomrnu Zor-ka Prelovca (sodelovali bodo: Slovenski vokalni kvintet, brata Tone in Roman Petrov-čič, Ivo Peruzzi — predavanje in radijski orkester). — 22.00: Nanovedi, poročila. — 22.15: Klavir in harmonij. — Petek, 24. marca: 11.00: Šolska ura: Velika noč naših pomorščakov (Viktor Pirnat). — 12.00: Iz domačih krajev (plošče). — 12 45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi. — 18.00: Ženska ura: Klic časa sodobni ženi (Anica Lebarjeva). — 18.20: Ravel: Koncert za klavir in orkester (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Beseda k prazniku (Fran Finžgar). — 20.00: Valčki (plošče). — 20.30: Koncert (pela bo Sonja Ivančičeva in igral bo radijski orkester). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 25. marca: 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10.30: Verski govor (dr. Cirili Potočnik). _ 10.45: Plošče. — 11.00: Koncert godbe 40. pehotnega polka triglavskega (dirigent vi|jši kapelnik Ferdo Her-zog). — 12.30: Koncert opernih spevov (pel bo tenorist Ivan Rueh in igral radijski orkester). — 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Nadaljevanje koncerta opernih spevov. — 14.00: Otroška ura (Slavica Vencajzova). — 17.00: Kmetijska ura: Naše kmetijstvo in produktivne zadruge (dr. Jože Basaj). — 17.30: Domači koncert radijskega orkestra. .— 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Nove smeri v slovenski glasbeni umetnosti (dr. Dragotin Cvetko). — 19.50: Plošče. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Vesel večer s Fer-dom Plemičem (rokopis' pripravil Niko Ku-ret; izvajali bodo člani radijske igralske družine; sodelovali bodo Fantje na vasi; vodil bo inž. Ivan Pengov). — 22.00: Napovedi, poročila. _ 22.15: Duet citer (Mezgolits m He-bein). »Nocoj o polnoči čakajta v sobi. Moj s"u-ga vaju pride iskat. Jaz vaju bom čakal na križpotju za gradom. Voz je v gozdu. Hrane in orožja si preskrbita sama. Tudi toplih odej in obleke. Zunaj bo mraz.« Molče sta prikimala. Njegove besede so bile tako nepričakovane, tako naravnost izgovorjene, da niso dopuščale nikakega dvoma. Niti zahvaliti se mu nista utegnila. »Kar vzameta s seboj, si poiščita v gradu» Vse vama je na razpolago. Parita le, da ne napravita preveč hrupa. Ne bi hotel, da bi moji vojaki vajin beg opazili.« »Pazila bova.« »Torej o polnoči!« je rekel še enkrat. Po» tem se ie obrnil in naglo odšel. Janez in Branko sta bila še zmeraj tako presenečena, da nista prišla do besede. Nemo sta strmela v vrata, dokler niso njegovi koraki utihnili. Nato sta se zamišljeno obrnila. Na postelji so ležale stvari, ki jih je pustila Nadja v sobi. Vse je bilo tam, kar sta potrebovala, za beg. »Na vse je mislila,« se je trpko nasmehnil Janez. »Res prav na vse. Še čaja ni pozabila.« »Kje je zdaj?« je nenadoma vprašal Branko. »Doli v svojem skrivališču,« je odvrnil Janez. »Ali naj jo grem iskat?« »Da, pojdi,« mu je velel poročnik'. »Zahvaliti se ji moram za vse, kar mi je dobrega storila. Bog ve, ali bi zdaj že stal na nogah, če ne bi bilo nje. Pravi angel je. Da, pojdi jo iskat.« Janez je bil že pri oknu in v temi iskal vzmet, ki je odpirala vhod pri oknu. Potem je Branko čul, kako so se skrivna vrata za njim zaprla. Sedel je na posteljo in čakal. Neki nemir je bil v njegovem srcu. Čutili ga je, a vendar si ga ni znal razlagati. Kaj naj pomeni? Ali so morda zle slutnje, ki se utegnejo uresničiti, ali je samo izmučenosf in napetost živcev? Nemo je strmel v temo in čakal, čakal... Potem je začul, da se je tajni izhod spet odprl. Napi je oči in videl, kako se je razmaknil prostor. Izza njega je stopil Janez. Počasi je šel proti postelji. Bil je sam. Nje ni bilo.. »Kje je Nadja?« je skočil pokonci in prijel Janeza za rame. Sluga je samo pobesil glavo. »Ni je . . . izginila je .. Trinajsto poglavie BEG S NAPISAL Ml rce v Ko sem potem pogledala po kuhinji, sem opazila blizu ognjišča majhen zaboj, ki je bil prav čudno poslikan. Neko skrivnostno sikanje je prihajalo iz njega. Takrat nisem vedela, kaj je v njem, zvedela in zavedla sem se šele takrat, ko bi bilo že skoraj prepozno.« Spet ji je zastala beseda. Branko je čutil, da jo pripovedovanje muči, in že jo je hotel prositi, naj ne obuja teh žalostnih spominov, toda prav takrat je spet povzela: »Gori čisto pod streho je bilo nekaj sena in tam nama je pripravila prenočišče. Pozna noč je že bila, ko sva legla k počitku. Čeprav sem bila utrujena, vendar nisem mogla zaspati. Nemirne slutnje so me mučile in mi niso dale spati. Šele čez dolgo sem zadremala. V nemirnih sanjah sem se premetavala po senu. Nenadoma pa mi je v spanju prišlo na uho tisto sikanje in čisto blizu je bilo. Napol sem spala, napol bdela, in zdelo se mi je, da se skriva v temi nekaj strašnega, da me ukle-pa v svojo oblast in mi jemlje vso voljo. Dvoje majhnih, kakor igla ostrih oči se je upiralo vame, nekje daleč pa sem videla v slabotni mesečini od sovraštva spačeni star-kin obraz. Kriknila bi bila, pa nisem mogla, krč je stisnil moj jezik in moje telo. Niti rok nisem mogla premakniti, da bi si zakrila obraz pred poosebljeno grozo, ki je strmela vame. In potem je prišlo spoznanje. Nenadoma sem se spomnila, odkod je prišio to sikanje, in čigavo je bilo. Tako blizu, da bi jo bila lahko z roko dosegla, je ležala pred menoj v svitek zvita velika kača. Njena glava se je vzpenjala in sikala proti meni. Moj Bog, če pomislim na tisti trenutek!« Drhtela je kakor trepetlika. »In potem,« je nadaljevala, »potem je krč nenadoma popustil. Planila sem pokonci in zbudila očeta. S kopitom puške je kači razbil glavo. Tedaj sem zagledala starkin obraz. Spačil se je. Ona je spustila kačo k nama, iz golega sovraštva ... sama ne vem do česa. In ko je videla, da se ji je namera izjalovila, se je splazila k vratom. Hotela je zbežati. Tudi oče je to videl. In potem... O Bog!« Nadja je bila bleda kakor zid. Težko je dihala in morala se je nasloniti na rob postelje, da ni omahnila. ... potem je ... planil za njo ... in preden sem mogla zaklicati... je starki s puškinim kopitom razbil glavo...« Moči so jo jele zapuščati. Branko jo je komaj prestregel, da ni padla. »Strašno je bilo, strašno...« je zaječala. »Kadar se spomnim tega dogodka, me obide groza... In od takrat mi je ostalo nekaj kakor ...« Krčevito se je oprijela Brankove rame: »Ne vem, kako bi vam povedala. Kadar se zgodi kaj čudnega, nepričakovanega, vidim vnaprej ... čisto razločno vidim v sanjah ... in ko se zbudim, pozabim... In vselej sanjam bedeča...» Branko se je zgrozil. »Nadja, molčite, prosim vas!« »Ne, vse morate zvedeti. Vi ste prvi, ki je to čul. Prisegla sem očetu, da nikomur ne povem, dokler bo živ. Molčala' sem. Molčala sem tudi potem, ko ga ni več bilo. Vi ste prvi...« V vročici je govorila te besede, da so kar bruhale iz nje. Potem pa je spet utihnila. Gledala je Branku v obraz in on je sedel zraven nje in sam ni vedel, kdaj je njegova roka začela božati njene lase. Smilila se mu je. Zdela se mu je kakor otrok, ki si ne ve pomagati. Potem se je pomirila in nežna rdečica se ji je vrnila v obraz. »Zdaj veste vse,« je rekla. »Dolga leta me je morilo. Nikomur nisem mogla odkriti. In kolikokrat bi se bila skoraj izdala! Naj vam povem, kaj se je zgodilo pred nekaj meseci. Jezdila sem po grajski okolici. Pozno zvečer je že bilo in morala bi se bila vrniti domov. Konj pod mano se je jel že aam obračati in siliti nazaj, toda nekaj mi ie BKO BRODNIK ifl okovih velelo, da moram tam ostati, da moram odjezditi nekam drugam, in sama nisem vedela, kam. Kakor neka omotica me je obšla. Sama se nisem zavedla, kdaj sem pognala konja. Nenadoma sem se znašla daleč proč od doma, na samotni ravnini, blizu majhne hiše. Tedaj sem opazila, da se iz nje vali gost dim. Naglo sem odprla vrata in videla, da gori. V hiši so bili trije otroci. Najstarejši je imel komaj štiri leta. V zadnjem trenutku sem jih rešila, da niso zgoreli. Če me ne bi bila takrat vodila tajna sila, ki ji ne vem vzroka in postanka, bi bili zgoreli... Pred leti sem v Petrogradu vprašala znanega okultista, kaj naj to pomeni. Rekel mi je, da je to moč svete kače, ki preide na človeka, ki ga kača ni mogla ubiti... Sam Bog ve, ali je na tem kaj resnice___« Branko jo je z grozo poslušal in ni rekel besedice. Kaj naj ji vendar reče v tolažbo, ko bi bila vsaka beseda udarec po vodi! Nikdar ni čul o takih skrivnostih, nikdar ni verjel vanje, in zdaj naj on uči in tolaži njo, ki je vse to doživela! Potem se je spomnil njenih besed, ki jih je podzavestno izrekla, preden je povedala svojo zgodbo. In še bolj nerazumljive so mu postale, še bolj skrivnostne. Le kaj naj pomenijo? Kaj? Dvanajsto poglavje BREZ SLEDU Počasi, da sami niso vedeli kdaj, je padel mrak na zemljo. V sobi je postalo temno. Nadja je še zmeraj sedela na postelji in molčala. Branko je slonel ob oknu in gledal na poljano, ki je bila že vsa v temi, Janez pa je stal ob vratih in pazil. Vedel je, da je mladi poveljnik v gradu in da bi vsak trenutek utegnil stopiti v sobo in jih presenetiti. In potem sta spet začula njen vroči glas: »Bog ve, kaj bo jutri? Morda bosta še tu, morda že daleč, daleč, in bosta pozabila name ...« »Ne bova pozabila,« je nemirno rekel Janez. »Ne, ne ...« Sam se je prestrašil lastnega glasu. Preveč je povedal. V temi je videl, kako je Nadja nenadoma dvignila glavo in pogledala proti njemu. »Nadja, za vas se bojim,« je rekel Branko. »Ni se vam treba bati,« se je žalostno nasmehnila. »Pazila bom. In ko kozaki odidejo, se ne bo nihče menil zame.« Branko ji ni mogel oporekati. Videl je, da je trdno odločena ostati tu v tem nevarnem gnezdu in da je vsaka beseda zaman. Stopil je k njej in se naslonil na posteljo. »Da, morda že nocoj,« je rekel tiho. »Morda že nocoj. Bog ve, kaj naju čaka jutri, ali bova še učakala zoro. Če naju opazijo. Če naju zaslede... Ne bo z rožicami posuta najina pot.« »Pogumna sta in pogumnim pripada svet,« se je takrat nasmehnila. Njen glas je bil nekam trd in prisiljen, in Branko je čutil, da ni mislila izgovoriti teh besed, da so ji kar nehote prišle na jezik. Potem je stresla z glavo. »Rešila se bosta, dobro vem... « Omahnila je na posteljo. Branko je priskočil in jo dvignil. »Kaj vam je, Nadja?« Dolgo mu ni odgovorila. Strmela je vanj katkor v tujca, ki ga še nikdar ni videla. Potem se je počasi zdramila. »Kaj je bilo? Ali sem spet sanjala?« Branko ji ni odgovoril. Vstala je in jela ho« diti po sobi. Branko jo je začudeno opazovali'. Potem je stopil k Janezu in mu jel nekaj pripovedovati. Tako sta bila zatopljena v svoj pogovor, da niti opazila nista, da je med tem Nadja odšla po skrivnem izhodu iz sobe. Opazila sta to šele takrat, ko je Janez nenadoma začul korake na stopnicah — korake, ki jih je tako dobro poznal. Naglo se je ozrl po sobi in videl, da Nadje ni več. Trenutek nato je vstopil mladi kozaški poveljnik. Leno kakor še nikdar so tekle ure tisto noč. Branko se je nemirno premetaval po postelji in čakal, čakal... Neka bojazen za Nadjo mu je razjedala dušo. Tudi Janezu. Prepričan je bil, ti a je nikdar več ne vidi, in šele zdaj je občutil, kaj mu je bila, kaj je z njo izgubil. Kakor bi mu bil nekdo iztrgal srce... Takrat se je šele zavedel, kako sama bosta poslej z Brankom. Štirikrat je šel skozi tajni izhod v podzemlje. Štirikrat se je vrnil in vselej bolj bled in nesrečen je bil njegov obraz. Kakor bi se bila vdrla v tla: Nadje ni bilo nikjer, nikjer ni bilo sledu za njo.., Kakor izgubljen je hodil po sobi. Potem se je spomnil, da se mora pripraviti za beg. Zbral je še nekaj reči, ki bi jima utegnile služiti. Ko je imel vse skupaj, je jel zavijati in povezovati v dva velika svežnja. Podzavestno je to delal. Vse v temi. Zdelo se mu je, da zdaj ne bi mogel prenesti luči . Branko, ki je že davno slutil, da z Janezom ni vse v redu, je šele zdaj odkril, kaj ga je težilo. Smilil se mu je fant in hotel ga je tolažiti, toda prav takrat se je v njegovi duši spet zbudila bol, ki ni bila nič llažja od njegove. Zbudil se je spet spomin na Zoro. Sirota, kaj zdaj dela? Kako mora obupavati, ko nič ne čuje o njem... Kaj bo rekla, ko izve, da je izginil, da je morda mrtev? In otrok, ki ga nosi pod srcem: kaj bo z njim? Kaj bo z njim, če se ne bo mogel vrniti domov, če se beg izjalovi? Šele zdaj se je zavedel, kako velik je bil njegov greh takrat, preden je odšel na fronta Kdo mu ga odpusti! Samemu sebi ga ni mogel nikdanv. X Kje živi največ stoletnikov. Izmed vseh držav na svetu je Bolgarija tista, ki se lahko pohvali, da ima največ stoletnikov. Če se Turčija lahko postavi, da ima najstarejšega človeka na svetu, potem se Bolgarija lahko postavi s tem, da od milijona prebivalcev doživi 426 po sto in več let. Po podatkih, ki so jih nedavno objavili v Sofiji, nima nobena država na svetu toliko stoletnikov. Amerika zavzema, kar se tiče stoletnikov, drugo mesto na svetu. V Kolumbiji pride na milijon prebivalcev 311 stoletnikov, v Braziliji pa 140. Ostale evropske države so daleč za Bolgarijo. Celo Švedska, najbolj zdrava država v Evropi, ima samo 65 stoletnikov na en milijon prebivalcev. V Nemčiji imajo dva, v Švici pa samo enega. V drugih evropskih državah je s stoletniki še slabše. Mislila je, da so plenice hele... x Težak pritlikavec. Na nebu je mnogo čudnih reči. Tam so ogromne zvezde, ki so pa zelo lahke. Nasprotno so pa na njem majhne zvezde, mnogo manjše zvezde od naše zemlje, toda tako težke, da si tega niti misliti ne moremo. Sirius je dvojna zvezda, ki ima njen manjši del premer med 7.000 in 20.000 km. In v tem svaljku je toliko gmote, da bi tehtal kakor škatlica vžigalic velik košček te zvezde pet metrskih stotov. Zve-zdoslovec Kuiper je odkril v sozvezdju Zmaja še mnogo manjšo zvezdico s premerom 3.200 km. Izračunal je pa, da tehta en kubični centimeter njene gmote 1000 ton. Če bi okrog te zvezdice krožila luna kakor okrog naše zemlje, bi morala porabiti za enkratno pot okrog nje samo dve sekundi, sicer bi treščila nanjo, kajti njena privlačnost je 15-milijonkrat večja od privlačnosti naše zemlje. Pri tem je pa najzanimivejše, da znanstveniki v polni meri potrjujejo možnost obstoja take goste gmote. X Konj se ne izgubi. Konj ima zelo dober spomin na kraj, zato tudi iz daljnega kraja vedno najde smer v svoj domači hlev, pa naj bo to podnevi ali ponoči O tej lastnosti konj je vse polno zlasti vojnih zgodb, ki kažejo, v kako čudnih okoliščinah je konj prišel nazaj k svojemu oddelku in večkrat prinesel s seboj tudi svojega gospodarja, ki se sam ni mogel znajti. Nekaj let pred svetovno vojno je tak spomin pokazal neki konj ulanskega polka v Potsdamu v Nemčiji. Pri orožnih vajah je bdi z železnico odposlan iz Potsdama v Hirschberg v Šleziji, med vajami v gorah pa ga je gospodar pozabil v gozdu Ko se je spet spomnil nanj in ga šel iskat, ga ni mogel več najti. Vse iskanje je bilo zastonj. Konj je šei svojo pot, njegov gospodar pa je bil seveda za svojo malomarnost zelo kaznovan. Čez pet dni pa se je ta konj nenadno pojavil pred hlevom svojega polka v Potsdamu, kakor da se ni nič zgodilo Uzd sicer ni imel več, pač pa sedlo in vso ostalo opremo. Prehodil je razdaljo od Hirschberga do Potsdama. kar je 250 km zračne črte. Po poznejših poizvedovanjih so ugotovili, da konj še nikdar prej ni bil v teh krajih. X Kakšno prebivalstvo ima Brazilija. Po uradnih podatkih šteje Brazilija 17 milijonov prebivalcev Med temi ie 37 do 33 milijonov bolj ali mani belih Črncev je 6 do 7 milijonov, Indijancev pa okrog 2 milijona. Potemtakem ima Braziliia izmed vseh tropskih pokrajin največ belega prebivalstva. Obe največji brazilijanski mesti. Rio de Ja-neiro in San Paolo, imata med vsemi tropskimi mesti največ belih prebivalcev, in sicer Rio de Janeiro poldrug milijon, San Paolo pa en milijon. X Lava iz ognjenika je ugonobila črede slonov. V belgijskem Kongu v Afriki je začel bruhati ognjenik Nyamlagira. Velike površine gozdov in nasadov je tok lave čisto uničil. Glavni tok lave se izliva v jezero Kivoe, iz katerega se dvigajo veliki oblaki pare. Voda, ki jo velika množina lave odriva, poplavlja ozemlje daleč naokoli. Po jezeru plava na tisoče mrtvih rib. ker se je voda zaradi žareče lave tako razgrela, da ribe v njej ne morejo več živeti. V gozdovih okrog jezera so bile velike črede slonov. Z gozdovi' so pogoreli tudi sloni. Škoda je velikanska in je belgijska vlada v skrbeh, kako bi rešila svojo uspevajočo kolonijo pred uničujočo silo ognjenika. Tako bo presenečena vsaka mati vsalca gosDodinja, če primerja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radionom. Kar se z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstranili iz perila vso nesnago, to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč fvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način oprezno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo - to je Radion belo perilo. Schichtov Ni čistejše beline od Radion ...dokler jih ni pnmerjaia z Radion belo bluzo! Ea smeh it* kratek čas NERODA A: »Ko sem šel čez most, sem opazil, da je pravkar neka ženska skočila v vodo.« B: »Kaj si storil ti?« A" »Seveda sem skočil za njo in jo potegnil iz vode. Ko pa si je nekoliko opomogla, se je obesila na drevo.« B: »Ali si jo spet rešil?« A: Ne. Mislil sem, da se je hotela samo posušiti ... « NOVOPOROCENCA IN UMETNOST Novoporočenca sta na ženitovanjskem potovanju in naletita pri nekem gozdu na slikarja, ko je slikal staro cerkvico. Novoporočenca se mu približata in nevesta vpraša: »Dovolite, gospod, da se malo pomudiva pri vas. Rada bi gledala kako izvršujete svojo umetnost!« , J »Ne ne'« reče slikar. »Vidva tudi meni ne bi dovolila gledati, kadar delata svoje umetnosti ...« PRENAPORNO DELO Bolnica: »Gospod doktor, preveč delam, pa sem zbolela.« Zdravnik: »Pokažite jezik ...« NE BOJI SE Jakec: »Teta, daj mi še kos torte.« Teta: »Prav rada bi ti jo dala, ljubcek, pa je pretežka zate.« Jaikec: »Nič ne de, saj jo bom držal z obema rokama.« SKRIVNOSTNI NAOČNIKI Profesor: »Cujte, gospod, če pogledam skozi tele naočnike, vidim osla pred seboj.« Optik (hitro vzame naočnike, si jih nataK-ne in pogleda profesorja): »Saj res, gospod profesor...« ZAMOTANA ZADEVA A: »Kam pa tako hitiš?« B: »Pravkar sem prejel brzojavko, da sem postal oče.« . „ A: »In kako se počuti-tvoja žena?« B: »Tiho, ona o tem še ničesar ne ve.« Hali o a 1 a s i NAROČAJTE IZ KUPCIČEVE DREVESNICE IN TRSNICE na Ptujski gori. Seznam in cenik na razpolago. VDOVEC S ŠTIRIMI OTROKI star 37 let, posestnik na srednji kmetiji blizu državne meje v Sloveniji, se želi poročiti s simpatično žensko enakih let z nekaj dote. Tudi vdova ni izključena. Resne ponudbe s sliko je poslati na ogl. oddelek »Domovine« pod »Poštenost« . VAJENCA ZA MIZARSKO OBRT iz okolice Škofje Loke sprejme Tavčar Janez, mizarstvo. Forune 1. Škofja Loka. HALO, GOSPODINJA, POZOR! Nova trgovina z ostanki in cenejšim oblačilnim blagom, katerega potrebujeta # delavec in kmet za vsakdanjo rabo, je otvorjena v Ljubljani v bližini Zmajskega mostu, Sv. Petra nasip 29 (nizka hiša za Ljubljanico, kjer je krompirjev trg). Bela kotenina se dobi dobra po 5, najlepša po din 8.80, pisano blago za srajce po din 5.—, najboljši kambrik za obleke in predpasnike dober 6.80, najboljši, na dve strani din 9.—. Hlačevina srednja 22.—, najboljša: kamgarncajgi od 28.--do 40.—, cvirncajgi za ženske in otroške obleke din 9 do 14.—. Razni bombazasti štofi dvojne širine od 20.— do 30.—, žepni robci po 1 din, naglavne rute 6 din, različni ostanki od din 3.— naprej komad. To trgovino je na tem prostoru otvorila špecijelno za cenejše in delavno blago znana ljubljanska tvrdka F. L Goričar, zato že njeno ime jamči za ugoden nakup! KAKO SI POIŠČETE SLUŽBO Vas nauči časopis »Žena in dom«. Pišite upravi Ljubljana, Dalmatinova 8-D, da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. 12 TRI STO DINARJEV TEDENSKO lahko zasluži vsak. Pošljite znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana VII. POVERJENIKE IN ZASTOPNIKE agilne in sposobne, po vseh krajih Slovenije za nabiranje članov, varčevalcev in posojilo-jemalcev, sprejmem. Resnim in vztrajnim sotrudnikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejme Posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8 63 OSTANKI MARIBORSKE TEKSTILNIH TOVARN ZA ZIMO IN POMLAD! pristnobarvni in brez napak, in to: v Paket serija »R«, z vsebino 16 do 20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in cvirn-barhentov za ženske obleke, moško, žensko in otroško perilo; po znižani ceni 125 dinarjev. — Nadalje so še zimski: Reklamni paket Serija »K« in specialni paket Original Kosmos »D« v zalogi — Za veliko noč: Paket Serija »T« z vsebino 4 m volnenega blaga za ženske obleke v najmodernejših vzorcih za ceno: T-l 100 din in T-2 130 din. — Pri naročilu prosim navedite tudi barvo, — Paket Serija »H« z vsebino 18 do 21 m oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih, paket 136 din. — Paket Serija »M« z vsebino 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa, cvirnzeiga in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi; paket 130 din. — Pakete H in M razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. — Paket Serija »Z« vsebina 3 do 3.20 m dobrega blaga za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 dinarjev. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 in 120 dinarjev. — Vsak paket poštnine prosto, pri 2 ali več paketov orime-ren popust! Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago. Prepričajte se tudi vi in pišite takoj na razpošiljalnico Kosmos,, Maribor, Kralja Petra trg. 2 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI N PO NAJNIŽJIH CENAH NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! CENIK ZASTONJ PREKLIC! Jaz, Ficko Ivan, posestnik v Puconcih, izjavljam, da ni res, kar sem pisa1 16. februarja 1. 1939 na nepodpisani dopisnici Horvatu Mihaelu v Pečarovcih. Torej ni res, da bi bil njegov zet Pertoci Franc na vse strani dolžan 20.000 din. Obžalujem, da sem pisal to dopisnico in se zahvaljujem Pertociju Francu, da je umaknil kazensko tožbo. ■hmbhhkhcs NAGROBNE SPOMENIKE s starega pokopališča sv. Krištofa (in nove spomenike) po nizki ceni dobite, dokler traja zaloga, pri kamnoseku Kuno« varju Franju, pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani. OPEKO strešno in zidno, vseh vrst iz prvovrstne opekarne kupite po zelo ugodni ceni in plačilnih pogojih pri JANKU KONČARJU, Litija, NOVOSTI SAMO DIN 49.S4 St. 62.300 Anker-ui» pravi &vlcarsM stroje Dobra kvaliteta, lep fcromlran okrot t pismeno garancij» Din 49.50 štev. 62.301 ista t osvetljenimi kazaiot In Številčnico (RadhmT Din 59.50 Zantevajte cenl£, tfam ga pošlje m* stanj Ln poštnin« prostr H. In Ljubljana 6 kastna protokollran» tovarna ur v Svid.