List 18.
Gospodarske stvari.
Šampanija   Avstrijska.
Od viteza Morica Vesteneka v Mirni.
O sv. Martinu, to je, 11. novembra dospemo navadno do začetka zime; takrat nastopi doba, ko most ,;krstimo" po ljudski govorici za „vino". Od tega časa z moštom ne moremo več tržiti kot se. sirovim pridelkom , odslej postane živež ter ga zadene vžitninski davek.
Kdor je dalje časa živel na Dunaj i, vedel bo povedati, kako oživljajočo moč da ima novo vino „le-tošnjik (Heuriger) imenovano, pri labkokrvnih Dunaj-čanib, ki ga zovejo tako do konca druzega leta, ko pride novi mošt, ki poprejšnjega še le vvrsti med „staro" vino.
Kakor dobra vina večidel, tako tudi Avstrijska postanejo sčasoma močnejša, a tudi bolj težka in trda.
Al kot vedno mlada penfna, ki razvedruje človeku um ter mu enakomerno segreva srce in kri, slovi do-»lej edino le šampanjec. Zarad tega pa je tudi oni kraj Francoskega, ki je po naravi v kmetijskem obziru sicer zadnji, dospel do imenitnosti, ki je nima noben drug kraj svetd. Pri vseh imenitnih obedih, v mrzlih in toplih krajih, na ladijah, povsod nahajamo šampanjec, ki se peni in gomizlja v kozarcih, da je veselje; gotovo ni shoda diplomatov, gotovo se ni še nikjer mir sklenil po vojski,   da ne bi bil pri obedu tekel — šampanjec!
Ta prednost dozdeva se mi kot monopol, ki ga je narava poklonila le Sampaniji, kajti razloček med umetno izdelanimi penfnami in pa pravim šampanjcem je tak kakor med svincem in srebrom, med bombakom in zlatom,   med mrzlo luno in gorkimi solnčnimi žarki.
Avstrijsko Ogersko prideluje jako obilo vina. Vino nadvojvodine Avstrijske je enako vinu ob Renu; žlahne trte južne Stajarske dad6 izvrstna namizna vina; žareča Ogerska vina slove* po vsi Evropi; vino Ilirsko-Dalma-tinsko ima moč in sladkost sekt-vina Grškega.
Manj znano pa je, da se tudi v Avstriji nahaja 1 dežela S a m p a n i j a , ktera se pa dozdaj razviti ni mogla, ker je bila oddaljena od ceste svetovnega prometa in ker so jo mejile poprej malo razvite dežele Ogerske in Turške. Ta dežela je naša Kranjska. Oni del dežele^ proti jugu od Ljubljane do Metlike in 'do meje proti Karlovcu, toraj nekdanja „slovenska okrajna" prideluje od nekdaj obilo vina. Med tem, ko nna nadvojvodina Avstrijska vinograde po ravninah, Stajarsko po goricah,  se nahajajo vinogradi na Kranj-
skem sploh po solnčnatih brežinah, do kterih mrzlina ne pride. Kranjska ima 17.000 oralov vinogradov ter prideluje na leto poprečno 250.000 veder vina, vedro po 40 bokalov. To vino, ki ga kmet prodaja po 3 do 6 gold. vedro , med tem ko vedro naj bolj ega Avstrijskega ali Ogerskega vina stane 20 do 30 gold., bilo bi posebno sposobno za to, da bi šampanjca delali veliko na Kranjskem.
Zelenika, Belina, Kraljevina, Črnina, Muškatelec in drugo plemenito trsje razprostira se tii večidel vprek po skrilnatem laporji, ki se prav rad razdrobi na zraku in Čez leto dobro zemljo da. Vino je lahko, stanovitno, prijetno za pijačo, napravi žejo, oživlja kri pa ne teži glave, ter ima v nekterih vinogradih toliko ogljenčeve kisline, da že po naravi vre in šumi kot narejeni šampanjec. Največi del tega pridelka popije zdaj kmet sam, ker ga ne ve bolje obrniti, in ta kapljica nareja največ prešernosti med sicer prav mirnimi prebivalci.
Laška vina so tudi lahka, a ne stanovitna; Nemška vina so sicer stanovitna, a so težka in malo sladka; Stajarska in Ogerska vina so sladka, pa premočna za kri in možgane, tako tudi Dalmatinska; — le malo znano Kranj s k o vino ima vse lastnosti šampanjca; ono je lahko, sladko in je stanovitno.
Da bi se v tej deželi ustanovilo društvo, ktero bi nakupovalo vina, ga izdelovalo za šampanjca, — društvo, ki bi umelo kletarstvo in skrbelo za razprodajo, gotovo bi naše vino postalo najboljši konkurent Francoskemu šampanjcu. To bi pa tudi pripomoglo k stanovitnemu blagostanju naše v tem obziru dozdaj zanemarjene dežele, to bi pospešilo gospodarstveni dobiček vse Avstrije.
Doslej Dolensko, o kterem je govorjenje, nima nobene železnice, ker železnica od Zidanega mosta do Zagreba pelje po nizki dolini Save na vzhodnejši meji dežele, ker je popolno ločena po strmem višavji od Kranjskega. Ravno tako bilo bi deželi na škodo, ako bi Trbiško-Ljubljansko-Karlovaška železnica peljala po nizki dolini Krke v suhi Krajini, ki je ravno tako po strmem višavji ločena od vseh rodovitnih Dolenskih krajev; taka črta bi koristila le Hrvatom; Dolensko bilo bi zapuščeno, ločeno od trgovine, ne bi moglo spe-čati vina, žita, živine. Da bi pa železnica od Ljubljane do Karlovca peljala po rodovitnih krajih Dolenskega, toraj po Temeniški dolini od Višnjegore čez Trebno v Novomesto, in ua bi se do Auerspergovih fužin v Dvoru v korist dežele  napravila postranska  železnica,
Eotem bilo bi   Dolensko  zvezano  z veliko  trgovino  in i se je  moglo  udeležiti vspešno.    Kedar  dospemo   do tega,  česar naj po vsi moči pospešujejo zastopniki dr-
zave in dežele, takrat je podlaga dana, da ustanovi se društvo za vinsko kupčijo s kletarstvom, kakor že davno v Mariboru na Stajarskem, ktero bi, kar je vendar tako lahko mogoče, narejalo šampanjca ter ga str-ževalo na korist in čast naše uboge dežele ter vse Avstrije.
Zraven vina, v„Liebfrauen" imenovanega, memo „Johanisbergerja", Sotolafita, Moeta, Zaksona in Silerija naj bi se prihodnjič povsod prodajal tudi šampanjec Dolenski kot pravi „Elisir d* amorea, in Dolensko bi prav kmalu slovelo kot Sampanja Avstrijska. V to naj pomozi Bog!
-----    138    -----