SfanovsKo poliiišUo glasilo UJU — pov&rjenišivo Ljubljana Mesečna priloga »J>rosveta« Uredništvo in upruve: Ljubljana. Frančiškanska ulica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. 13JU plačajo list s čl anarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 311% ¿S3S tU. Ilff; Statistika o izvenšolskem delu učiteljstva. O statistiki nam je povedal tov. Iv. D. tako jasno in precizno., da je vsakomur jas« na nujna potreba, da jo sestavimo, jasen je pa itudi njen pomen in namen. Hočem do« dati še nelkaj vidikov glede njene izpopolnitve. Vsaka statisltilka .posebno pa naša, ki je tudi obrambna, ne more natančno prikazati dela. Ne more podati onega, kar je uslttvarilta pogoje za možnost tega dtela, ki je navedeno v lf'ej statistiki. Koliko napora in samozataje« vanja je bilo treba morda celo teta, da se je omogočilo, da je pričel tovariš delaitii. Popolnoma označiti okoliščine in razmere v kate« rih delamo se da le onemu, ki je že sam do« živOljal kaj enakega. S Statistiko se ne da iz» raziti onega, lkar mas ovira v delu ali isto celo onemogoča. Tudi se ne da z njo izraziti napora in želje po delu. Zdi se mi, da ji manjka v tem pogledu duh. Marsikaj se bo dalo izraziti itudi v tem obziru s številkami, kar bo statistiko približalo močneje k cilju pravic-1 nositi in šele potem jo bomo ¡lahko uporabili tako. koti si jo želimo. Brez statistike splioh ne moremo dopove« dati javnosti kolikšno je inaše delo. To ji bomo pa predočili tem jasnejše, čim boljša bo ta. Javnost ne razume ali pa noče 'razumeti. našega dela, ker Ibi .priznanje našega dela pogosto pokazalo, kakšno je ¡delo it istih, ki nam očitajo brezdelje. Brez dobre stati« stike nas pa .tudi naše poverjeništvo ne more uspešno braniti. Brez jasnih dokazov se irae da ničesar ovreči. Zato mora dobiti poverje« ništvo vsako leto točno statistiko o de lova« ^ raju članstva. Zelo važno je, da dokažemo s statistiko, da tam kjer ne delamo, nismo vedno sami krivi brezdelja. Kako rad bi delal kak tova-riš(ica) v kakem kraju, pa mu onemogočajo krajevne prilike vsako izvenšolsko delo. Četudi je1 zmožen in priden, pa mu je le nemogoče delati. KoMko tovarišev(ic) je bilo vsled takega neuspeha prestrašenih in s tem ubitih za delo. Kdo jim je pomagali, da bi mogli delati, kdo jih je ščitil — da bi Jahko vrgel prvi kamen na nje? Ne vem, če smemo obsojati te (ker najbrž bi se godilo tudi nami enako v enakih razmerah. Zato naj bo v sta» tilstiki pripomba, če je sploh mogoče izven« šolsko delo v kraju in razlogi za tO. Kolikokrat je nemogoče izvenšolsko delo, če manjkajo predpogoji, ki so potrebni, da ®e vrši delto, h kateremu kdo čuti nagne« raje. Kako bomo ustanovili km c t i j sk o -na da -Ijevalno šolo, če so oni proltlil ki bi! jo morali podpirati, kako gospodinjski tečaj, če ni ne kuhinje, ne drugega. V veliko slučajih je vzrok, da tiči kdo na nepravem mestu in izgublja zmožnosti, ker jih ne mone razviti. Najtežje stališče pa ima novinec. Ta pride šele na tehtnico, 'ko pride na novo službeno mesito. Napram vsakemu novona« stavfljenemu tovarišu so lijudje nezaupni iin čakajo ikako bo svoje zmožnosti dokazal. Če je sadjar, bo moral najprej na svojem vrtu dokazati kaj zna, ne pri 'drugih >— četudi iS sekiro »olbrezavajo«. Ako bo hotel pričeti takoj delati preden spozna krajevne prilike iin potrebe ®e zaleti. Z eno netprevidnostjo za« igra svoj vpliv za vedno. Nihče tludi ne sme pozabiti, da ima tudi dežela svoj ibon»ton, ki ga mora vsak upoštevati. Vprašanje je, če je za novonastaviljeno učno osebo primerno, da prične ¡tákoj delati preden spozna krajevne prilike, če slučajno nima sreče, da, ga uvede v nje kak tovariš. Ne pozabimo, da mora stremeti vsako delo za t0m. da dvigne naš ugled. Ako bomo napačno tpríéel'i, ibo izgre< šeno vse. Tudi to se mora upoštevati v statist iki. Začetnike pustimo ¡pri miru, da se morejo ipogJoMti najprej sami vase in v svoj poklic. Najpréj morajo postati dobri učite« Ijil Šola je baza vsega napredka. Če bomo novinca odtrgali takoj od šole, j'e oslnova za poznejši razvoj učitelja in učencev porušena. Zato moramo dati v statisltiko tudit pripombo glede novincev. Pravična statistika bo upoštevala tudi domače razmere tovarišev(ic). Večina nas služi na deželi. Kakšen luksus pa je danes študiranlje otrok. Kje naj dobi učitelj denar? Ubijati se mora z deltam, ki. mu omo.goči, da more spl'oh živeti. Koliko tovarišev i)n tovarišic strada vsled' tega, da' vzdržuje svoje starše 'brate, sestre in sorodnike. Človek, ki je zibit in ki, ga tarejo dan za dnem denarne skrbi, težko dela. So pa pri nals vkljub našim ¡»zavidljivo, kpiim plačam« take prilike, da morajo naše tovatišice voditi lastno gospodinjstvo. Mor« da si mora tudi kak tovariš samkuhalti zajtrk in večerjo — Ibrez kuhinjske! knjige. Tudi to mora v statistiko, da vidimo v kakšnih raz« merah nekateri žive in delajo. Koll'iko je dela, posebno po vaseh, ki ga ne moremo vtakniti v nobeno društveno de« lovanje. Potrebni so nasveti, načrlti, Ikardta-tivino delo itd. Obiflo Itega nesistematičnega dela izvršujejo nase tovarišice. Ženska narava je čuvstvena, zato bodo one posvetile svoje moči It-ej smeri in ravno one izvršijo obilo takega tihega dela, kJ zahteva obilo sa» možata j evamja in Itludi žrtev. Koliko tovarišic prinaša žarke svetlobe' v umazane in ne« higijeraske sobe bolnikov s svojim tihim de« lom. To tiho delo ima pogosto večji uspeh kot vsa predavanja. Tudi te smejo zahtevati srvoj prostorček v statistiki. Pozabiti ne smemo da zahteva vsaka dobro izvršeno delta obilo časa iin truda, in« terazivno se ne da delati pri večih društvih hkrati. V Item slučaju tupi' glavno — Ito je' šola. To bi se reklo, da zgoraj gradimo, spodaj podiramo! Vsak naj se posveti onemu delu, za katero ima največ zmožnosti in veselja in za katero je v njegovem kraju naj» večja potreba. Rekordstvo naj prepusti idfu-gim. Tovariši, ki ne delajo izvenšolsko in bi lahko, naj pa pomislliiljo, da so oni iklrivi na« padov na druge in nam jemljejo ugled Ker ni tovariško, če kdo zaradi lasitlnc? komoditete škoduje ugledu sotovarišev, naj me zahteva zaščite od drugih. Veido naj, če se ne bodo posvetili izvenšollsikemu delu, posebno na go« hpodarl-lkem polju, si ne bodo pridobili ni« koli ugleda, ki je potreben :za delo ¡vi šoli. Tujci so 'prišli, tujci bodo odšli iz kraja. Današnja kriza zahteva da zastavimo vsi svoje sile' ¡tam. kjer je največja potreba, da pomagamo dvigati svoj na'rod gospodansko'. Go« spodarisko délo je začetek vsega dela na deželi. Statistika naj bi zdramila tudi te k delu in jim pokazala, da je ibrez našega; dela obstoj raznih društev in napredek nemogoč. Dvigne naj pa tudi1 našo' samozavest in s tem našo moč in ugled. Ivo Hrovat. AJasi prosvetni domovi. (Jutro) Nova šola v zgornji dolini. Šola je bila dograjena leta 1930. Kraj je bil preje všolan 'v Tržič, kamor so imeli otroci 1 uro do 2Vi ure daleč. Stavbne načrte je izdelalo podjetje ing. '1. Dedek iz Ljub« ljane. Šola je enorazredna in ima eno učno sobo. V pritličju je poleg učne sobe še pie sarna ter moderno urejena stranišča za šolsko deco. V prvem nadstropju je upraviteljevo stanovanje s kuhinjo. 3 sobami, priti-klinami in kopalnico. Poslopje je podkleteno — za event. gospodinjsko šolo. Šolska oprava je moderna — delo okoliških obrtnikov. Šola ima lasten vodovod te izvrstno vodo in električno razsvetljavo. Vse z opravo vred je stalo preko 500.000 dinarjev. ' ' Šolska občina šteje manj kot 300 ljudi. Šoloobveznih otrok je 37. Veliko zaslugo poleg drugih ima za novo šolo veleposestnik g. dr. K. Born, ki je da« roval 100.000 Din in ves les. Bolgarsko učiteljstvo. Stališče napram nwrodu. Isto stališče v narodu in iste zaisluge zanj, kot jih imajo pri nas duhovniki, imajo v Bolgariji — učitelji. Oni so bili prvi naj-vnetejši borci' za osvobojenje. prvi voditelji osvobojene države, prvi pisatelji, pesniki, zadružni in gospodarski organizatorji, vobče počettniki in predstavite! j i vlseh novih idej in borlb ter tudi uspehov politične, gospodarske, kulturne in socialne poVzdige bolgarskega naroda. Zato uživajo še danes velik ugled iin veliko zaupanje. Njihove tradicije so povsem drugačne od naših, zato je drugačna tudi njih zavest in značaj. Njih ne morejo napraviti za hlapca ne osebe, ne stranke. Viisoko sltoje nad ponižnostjo in političnim izigravanjem. Skirajno so svobodoljubni in bojeviti, a navdušeni delavci za dvilg narodne prosvete in gospodarstva. Kakor je naše geslo: »Iz na« roda za narod!«1, tako. se izraža njih misel"]« nost v geslu: »Vse za narod a za sebe nič!« Oni ne priznavajo za svojega gospodarja po« samezne osebe, ampak le delo za. narod in njegovo blaginjo. Zato ne prosijo milosti in drobtinic, Itemveč svoje pravice zahtevajo, kajti oni pravijo: »Mi svoje življenje žrtvujemo povzdigi in bodočnosti države, zato je dolllžnost, da se tudi ona briga za povizdigo našega stanu. Kolikor bolj bo izobražen in situiran naš stan, toliko lažje ¡bomo svoje sih^ posvečali lle koristi naroda in države!« Materijalni položaj. Zato imajo bolgarski učitelji izvojevanih mnogo zmag v prid šolstva in svojega gmot« nega položaja. Kljub temu, da preživlja njih država težke gospodarske ktrize, vseeno so boljše plačani in gmotno podprti, kot pri nas. Začetni1 učitelj ima pri nas mesečno čistih 1154 Dira, pri njih pa 1800 levov. Njih valuta je sicer dosti Iraižja (1 Din = 2'45 lev.), zato pa je življenje toliko cenejše, kajti za isto, kar plačamo pri nas 1 Din, plačamo v Bolgariji 1 lev. SočilVje, njih glavna hrana, je pa še cenejše. Mnogo jim pomaga tudi 75% po« pu.st na železnicah ter popolnoma brezplačno zdravljenje v (boChicah in zdraviliščih. Po« sebne ivred'noáti je to, da z učitelji poročene učiteljice dobivajo celotno plačo in ker so vsi učitelji pomočeni izključno s kolegicami, prav dobro izhajajo in zato so prav rediki učitelji ki bil pred upokojitvijo ne imeli svo« je lastne hiše in ,vrta. Ko človek potuje po podeželskih mestih, Ifahlko s sigurnostjo računa, da je vsaka druga ali tretja vila — učiteljeva Posebno pade to v oči v Kazanliku (30.000 prebivalcev) kjer je najstarejša in največja učiteljska gimnazija. Vsako leto •producirá najmanj 200 učiteljev, ki se raz« tkrope po vsej državi, a mesto, samo1 ni' nič drugega, kot »fabrika« — učiteljev. Tu vobče ni najtil hiše, ki ne bi bila, ali trgovca za rožno oí'je, ali pa učiteljeva. Ali naročate pisarniške in šol. potrebščine potom Učiteljske gospodarske poslovalnice? šoifki upr&vifčfin Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da za gotovite svoji šoli nubavo, z rešenjem mini »trstva prosvete O. N br S«837/25. in O N br. 24398/30 odobrenih pomo.nih uril v itm-ljepisnem pouku Slike z Jadrana In PHmorJs 12 različnih umetniških barvastih s ¡k Dal macije in Primorja, izdelanih po naš h na| »lavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Kruslinu Znižana cena Din 23©'— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slik« so velike 45X50 cm id «o pripravljene tako. da j,h lahko ob**, na zid - Poleg te^a, da s<, |e i„ii^e , okras šolskih pn surov, so po ia/pisu mini-«trstva za vojno in mornarico D. br 441) in ministrstva notranjih del .1. B br. 2(.|05 26 najprimernejše sredstvo za u^p^Sno propagando za naš Jadran Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek gpo-znavanl» prirodnib lepot našega moija in Prln orjal Budite v otrocih nacionalno ZHvest 1 dosego ljubezni do jngoslovenskega Jadran». Naročila se pošiljajo na: irt. nt. fatlidiia »mižara, Uti sdls. t laA Hita ¡1 LISTEK Misli učiteljice, kije mati. Ura gre na polnoč, oba še ddiava. On rešuje akte — jaz popravljam naloge. Pogledam ga skrivoma, zasmili se mi v srce. kako ga je vzelo zadnje čase... »Bi čaja?« ga vprašam! »Hvala ne Ibom!« i»Za« kaj ne « povzamem, »potreben si ga in zaslužil si si ga tudi, vsako moč delaš iskoraj V jutro. »Treba, da štedimo, sem vse natanko preračunal,« se oglasi zopet in dvigne prečuti obraz, »Ta mesec izdatki za gospodinjstvo ne smejo prekoračiti 900 Din.« »Ali, dtragi moj,« odvrnem, »to' je |sikoraj nemogoče glej štiri otroke imava in deklo, midva tudi jeva; življenje je drago, tudi kruh iz slabše moke stane in...« ¡»Prosim te« me prekine, »vse vem že davno, večkrat si mi že pove« dala — molči o ,tem. Izhajati boš pač morala z 900 Din kakor boš mogla in iznafa.« Hočeš, da ¡kupičim k staremu dolgu vedno fn vedno> še novi dolg? Vidiš tebi fti otrokom je treba obutve,, krojača tudi še nisem plačal, ko mi je obrnil staro suknjo za zimo,« »da in krompirja je zmanjkalo« mu padem v besedo, »blago za zimsko perilo otrokom tudi še ni docela poravnano, vrhu vsega pa pridejo sedaj še prazniki, na sebe ne mMim, 'saj itak ne grem nikamor, a ti moraš imefti novo obleko, skoraj me je sram, da letaš talk okrog. In ta naš nesrečni klavir, ki sva si ga nabavila deloma na olbroke, ¡kako krVavo težko ga pllačujeva.... toda laglje se odrečeva katerikoli isittva>ri. kakor temu duševnemu flulkisusu.« »Nu vidiš,« povzame on, »štediti mora« va!« in zopet Itone njegov shujšani obraz za kupom uradnih knjig in aktov. Grem, in mu vendar skuham čaja, ker vidim, kako je re« vež zaspan in zdelan. In to gre noč za nočjo. Rada bi mu pomagala, a zaposlena sem sama s šolo, gospodinjstvom in materinstvom ter raznim drugim delom, ki ga mi naprte razna društva. Tako nosi mož pretežno večino dela vpi«i sami, šoili in izven šole. Vidim ga edine še pri, jedi in še tedaj vrže z zadnjim grižljajem tudi že žlico, na mizo in hiti za delom. Tu je kmetijska podružnica, razni odseki, Sokoli itd. itd., povsod naj opravlja vse »sitne« posle in težje ddlta on; kdo bi sicer delal, če učitelj ne? saj mu plačajo kurivo in dajeio stanovanje (no, to stanovanje je poglavje zase, povem le toliko, da se ne sapre ni*i z enim samim ključem). Za vse in za vsakogar prva pomoč v vasi je — učitelj. Naj bo, saj je prav tako. Človek se rad žrtvuje, rad dela, a je že ustvarjen tako, da dela raje, če se mu vse to prizna. Ako se ti pa zabrusi v brk, da nič ne delaš, samo lerauhariš, se ti ustavi še tisti mezabdljeni krompir, ki ga ješ zvečer s svojimi otroki. Skoraj si ga ne upaš več jesti. Bog vedi. ali si si ga danes »zaslužil«? To bodo morali korastatirati gotovi gospodje. Nam — učiteljicam materam in ženam državnih uiradlnikolv, ki smo že itak posebi mučenice, katerim ¡se celo delita nagradi s polovično doklado — bi najrajše postavili stol« ček pred vrata. Ti cenjeni gospodje so go« tovo tako. srečno si.tui.rani, ¡da se njihovim gospem soprogam ni. treba boriti in pehati za vsakdanji kruh. Srečni so. ker jim ni freba gledati, kako jim žena živčevno propada, ker se trga v dveh poklicih, *v istem, ki' ji je. podeljen od narave in tistim, ¡ki ga ji vsili skrb za vsakdanji kruh svoji družini. Saj mora pomagati možu — injegovi prejemki ne krijejo izdatkov mnogočlanske rodbine. Da, srečni so, srečne njihove gospe ¡so« proge, 'ki o težkih časih v katerih žena po« trebuje največje nege, največjega počitka — ♦t. j. ob času nosečnosti in po porodu — raz* polagajo z vsem. Da, trd je kruh, ki ga režem svojim otrokom, trd zato', da ga manj pojedo. Namesto, da bi nam olajšali težko stališče, nam mečejo polena pod noge. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO; RaS. poŠt. hran. 10.761 — Telefon 2312 VABILO na XXVIII. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v sredo, dne 25. marca 1931. ob 10. uri v Ljubljani v dvorani mestnega magistrata. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za leto 1930. 3. Poročilo nadzorstva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta. 4. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 5. Volitev v upravni svet. 6. Volitev v nadzorstvo. 7. Slučajnosti. Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svetu vsaj tri dni pred občnim zborom. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v zmislu § 31. pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Stalnost. Seveda jim do tega mnogo pomore njih velika stalnost. Učne osebe od otroškega vrtca do všltevši progimnazije, nastavlja olb» čina. vse ostale pa država. Vsi imajo j ako veliko stalnost, a absolutno stalnost imajo od občine nastavljeni. Njih prislovica pravi: •»Vladiko lahko razVTadičijo, a učitelja ne more nihče prestaviti ali odpustiti!« Pre» stavljen. ali odpuščen je lahko vsak le ipo lastni želji, ali na zahtevo disciplinarnega sodišča, ki je dvojino, nižje in višje. Vsako sodišče sestavljajo po trije člani. Predisedbik nižjega disciplinskega sodišča je predsednik okrožnega sodišča. Dirugi član je predsednik oblastne skupščine. Tretji pa zastopnik uči» teljstlva. -voljen od svojih kolegov. Sleherni, ki je obsojen ipri nižjem sodišču, se lahko pritoži na višje disciplinsko' sodišče. Predsednik tega sodišča je predsednik a.pelacij-skega sodišča. Drugi član je zastopnik mini» strstva prosvete ki ga pošlje minister sam. Tretji pa je učitelj, član višjega prosvetnega sveta, izvoTljen od svojiih (24) sočlanOv. Pri irazipravi obeh sodišč je navzoč tudi ob» tožencev .zagovonn.ik ki je llahko njegov ko* lega ali advokat, katerega si sam izbere S tem je dana velika garancija pravične sodbe. Šolska uprava. Vobče bazilra ustroj učiteljstva na pre» cejišnji demokraciji. Upravitelja šole volijo »učitelji iste šole za dobo treh let. To precej •valiva na kolegij alnejše irazmerje med upraviteljem in učitelji iste šole. Upravitelj si ne more ustvariti avtoritete z pedanltlnostjo in absolutizmom, ampak le s Sposobnostjo in pravičnostjo. V kraju, kjer je več šol, volijo še enega »glavnega učitelja«, ki je njih predlstavitelj in se briga za administracijo ter zastopstvo pri oblasteh. Učitelji volijo tudi ¡prosvetni svet (učeben isavjet) ki ima precejšen vpliv V dolgih nočeh ko' ibdim ob zibki novo» rojenčka, si ubijam glavo s 'težkimi skrbmi za bodočnost. Marsikatera solza pade na nedolžnega otroka, ki hoče tudi živeti... rešilnih misli ni nikjer . .. Mnogo noči prehdi mati pri svojih otrokih,' čim več jih je, tem več prečutih noči! In kdo vpraša učiteljico, ki je slučajno tudi mati: »Ali si spočita, sposobna za delo?« Služba je služba in hvala Bogu, nekaj ide» aTizma smo si kijuib vsem udarcem še ohranili, 1 Ko stoipim v šolsko sobo, pade zavesa za vsemi skribmi tu sem le učiteIjica»vzgojite» Ijica! In ni ravno kot taka učiteljica mati ipo naravi že na svojem mestu. Žena daje možu potrebno- solnce razvedrila ona mu daje pogum v 'ttripljeniju in ga navdušuje za delo! Daj solnce razvedrila možu da mu sladiš tiste hipe prostega časa daj to solnce svoji dru» žinici... daj, a kje naj vzameš?! Da bi se skoraj izpolnilo naše vroče upanje in naša vera v bodočnost: lažje nam bodo prečute noči, lažje delo ki jiim bo sle» dilo; saj nas ne bo več morila najprimitiv» nejša skrb za vsakdanji kruh. Da ibi se te besede 'ne izgubile kakor glas »tulečega« v puščavi; zapisala sem jih v imenu vseh onih. ki Itirpijo, kakor jaz! Upravni svet. na šolsko zakonodajo. Sedaj zahtevajo, da bi ■volili tudi svoje nadzornike, katere pa danes nastavlja država izmed tisitiih, ki so napravili nadzornišiki ilzpit. Senčne strani. Na slabšem pa so bolgarski učitelji od nas v tem, ker ne .morejo dobiti po dovrše» nih službenih ¡letih celotne 'pokojnine, ampak Se 80%. Na slabšem so tudi, iker dobivajo za otroke mesečno le ipo 80 levov, in sicer samo za diva. Zalto so pri učiteljskih in uradniških družinah iredki, ki imajo 3 do 5 otrok. S tem država prav za prav več izgubi kot pa prihrani. Za ženo, ki ni. učiteljica, ne dobi uči» te®j ničesar. Primanjko(va,nje služb. Učitelji novinci! d'db'ijo službo veliko težje, kot pri nas, ker so mesta vsa zaste» dena Med učitellji abiturijeniti je velika brez» poiselinost in zato jih najdete po vseh službah, cei'o med zidarskimi delavci sem jih našel Izobrazba. Glede njih splošne in strokovne izobrazbe sem bil ¡presenečen. Pričakoval sem da bom našel prav zanemarjene apostole pro» svete. V resnici pa sem naletel na sijajne in nadvse gostoljubne ljudi, splošno itn strokovno dobro podkovane. V prvi vrsti zahtevajo od sebe, da so dobri učitelji in vzgojitelji mladine in da gredo v pedagogiki z najmodernejšimi stnu» jami naprej. Vendar zahtevajo, da so tudi splošno dobro izobraženi, da morejo poteg» •niti še ljudstvo za seboj, ga učiti, navduševati in organizirati. Zato imajo prikuplljiv nastop in mnogi so izvrstni ljudski govorniki. Velliko važnost polagajo tudi na upe nje modernih jezikov in skoro nisem našel učitelja, ki bi poleg ruščine (ki jo zna vsak), ne znal za silo tudi nemščine ali francoščine. LOJZE ZUPANC: Dnevnik učitelja Čičigoja. »Nekateri učitelji' imajo ko» maj par ur službe na dan. Pridni učitelji so redke izjeme.« (Steblovnik). Odkar Ise je bil učitelj čičigoj oženil je b?l prenehal pisati dneynifc. Takrat se miu je ta posel ma'homa zagabil in kar čez noč zardel — sentimentalen ... Pa je v poslednjih tednih čital nekje, da bo treba polagati račune iza svoje delovanje. »O, to bi ne bilo zdravo, da bi ,me našli ne» pripravljenega,« si je milslil in že sklenil, da si bo vse in za1 vsak dan sproti beležil v dnevnik. Moj Bog, vesten je bil zares saj je v enem tednu popisa! debel zvezek ki bi lahko zadostoval za štiriletne študentovske avanture. »Na preglej, da boš tudi ti tako delal!« mi je oni dan bahavo pomolil popisani dnev» nik pod nos. »To pa to,« sem isi mislili in se poglobil v zanilmivo čtivo. * Danes je četrtek, sv. Konrada god, Gospodovo leto 1931. Zjutraj vstanem se dugetajoč od mraza hitro olbllečem iin pogledam Skozi okno: zunaj Tudi učeirye in znanje esperatskega jezika je med njimi jako močno .razširjeno. Poleg tega mnogo pOtjUijejo, pa ne samo po svoji državi, ampak tudi po vsej Evropi'. Zato nSsem našel zakrknjenih in v samega sebe zaljubljenih osebnosti temveč učitelje s široko dušo, s širokim obzorjem. Vzgoja mladine. Pri vzgoji mladine poudarjajo: »Vzga» jati nesebične djjudi. ki bodo zmožni delati 'za svojo državo!« Zato so oni načelno proti skavtom itn vsem drugim enakim organizacijam. Odločno so proti vsaki vojni. Oni za» htevajo, da se bolgarski spori rešijo mirnim, idejnim potom in so navdušeni1 za državo Vseh Jugosllovenov. Vzdržnost. Značilina poteza učiteljstva je vzdržnost v pijači in kajenju. Vobče je bolgarski absti» nent (vzdržatelj) samo tisti, ki se vzdržuje alkohola iin nikotina. 'Imajo tudi svoje lastlno abstinentisko društvo, v katerem je organizi» ranih 800 učiteljev. Še več jih je neorganiziranih. Učiteljice in vobče ženske ne pridejo V poštev, kot abstiinenlike, ker je njih ljud-feka sodba šie vedno močnejša, od nagnjenja modernih dam k svobodnemu izživartju in feato ni mogoče videti v nobenem lokalu da» tne, še manj pa učiteljice, ki bi pila opojne pijače alil kadila cigarete. Učiteljica. Bolgarske učiteljice so neka posebnost. Svojim kolegom so popolnoma enakopravne, kot v pravicah, tako v dolžnostih. Plačane te o isto (ne glede, ali so poročene, ali ne) in (tudi pjiih "število ne sme presegati števila (moških učnih moči. SilBno so moralne, jako (sposobne in delavtne v izvenšolskem delu tet fv boju za svoje pravice. Domišljavosti in (nekakega dominantnega položaja nad kolegi fcie poznajo itn se zato agilho udeležujejo Skupnega društvenega dela in življenja. Od-liku je jo se še posebno v item, da so vzor go» fipodinje in vzor matere, naravnost dika bol» ganskega naroda. Vse se prav lahko poroče in zato med njimi ni najti starih samskih lučiitel!|jic. Vsaka poročena učiteljica ima z 00 leti službe pravico do upokojitve. Časopisje. Za stanovsko izobrazbo sk/rbe 3 glavne revije. (Ne omenjam uradne in vladnie orga» me). Prva in najvažnejša je »Učiteljska misel«. Izhaja v Sofiji. lato tam izhaja »Pro-gimnazijalha pedagogičeska miseV V Varni (pa izdajajo revijo »Učiteljska praktika«. iVsak teden dvakrat izhaja v Sofiji list »Se» fenainije«, ki je podoben našemu »Učit. Tova-trišu« in je organ Bolgarskega učiteljskega isaveza. »Narodna politika« z dne 8. februarja t. !L pirinaša p'od znaclko Bit sledeče zanimivo poročilo o reformi čeških meščanskih šol, ki ga v celoti prevajamo za informacijo naše javnosti. Reforma meščanskih šol se izvrši na podhagi novih učnih načrtov, ki se po izjavi dr. iPiriihode uvedejo že s 1. septembrom za poskusno dobo 4 let. Novi učni načriti prinašajo veliko in nepričakovano izpremembo ne samo v dosedanjem pojmovanju in raz» vršit i t vi vse učne snovi, temveč tudi v vzgoj» nih in učn:h metodah ter v notranji in zu» nanji organizaciji meščanske šole sploh. Vsi novi ukrepi ki so bili leta 1929. poizlkusno uvedeni v meščanske šole v Pragi, Nuislih, Mihlu HostivaPu, Humpolcu, Zlinu itd. bodo z novimi načrti uvedeni v v9e meščanske šole sploh. V prvi vrsti se upošteva diferencijacija dijaštva sploh, t j. razdelitev dijakov z pzi-rom na nadarjenost in zanimanje in seveda razdelitev učne tvarine s tega gledišča. Prak» tično izvedejo to delitev tako da bo skoro ena šestina učnega časa posvečena tako zva» nim »voljenim p r e d m e t to m«. Te predmete sil izbere iz splošne učne snovi vsaka šola sama, toda sporazumno s šolskimi uradi tako da se s tem približa željam in zanima» nju dijakov. V prvi Vrlsti pa se mora ozirati je v debelih kosmičih snežilo. Ko se žena prebudi, isi zmenca oči in zakriči: »Joj. kak» Šen pa si1?« Se ustrašim jaz: »Joj kaj pa je?« Pravi ona: »Hlače si' narobe povlekel nase!« Zapazim, da je podihrtbtišče hlač ha mojem trebuhu, hitim popraviti zmoto in mrmram: »Joj, to je slabo znamenje ...« Potem grem zakurit) peč, kajti ni šala 'v takile zimi, če je zid sta'novanja debel 95 cm. Močno iirv do^go piham v vlažna drva; posreči se mi, da se vnamejo.. ,Ves solzen od napihovanja in izgubljene sape hitim v ktuhi» njo po čadast pisker, ga napolnim s s'negom i'n si kuham čaja. Ko isi mislim: »Zdajle moj tjables že vre,« hitim zopet pred peč. Zagrabim za pisker — takrat zabrni v podružnici Zd ravamarija, se hočem prekrižati in si po» par^m roko. Kmalu bi' zaklel..: Se pokrepčam s toplo limonado in od» prem šolske dVeri: s strahovitim bučanjem se vsujejo otroci po fesenih stopnicah v razred. Ves zbegan in prestrašen se podvizam ma'o pred osmo uro navzgor, ise Ibojim 82 otrok ter se potihoma jezim na kolegico, ki se je že pred dvema, mesecema poročila "in podala ostavko na isllužbo. Potem sem moral sam pričeti z dvema razredoma. Sami veste, da ni šala stopiti v razred, kjer sedi po sedem otrok v eni klopi fn se drug drugega ščipljejo za prostor... . Organizacije. Društveno življenje je pri njih precej (razvito. Sedaj, imajo itri društva: »Kllasen učiteljski sejuz« (isavez), kjer je organizira» nih približno 2000 profesorjev (gimnazijalnih učiteljev), »Progimnazijalen učiteljski' sejuz«', kjetr je organiziranih okrog 2100 progimnazi» ij alnih učiteljev in »Bolgarski učiteljski se» §uz« ki ima organiziranih 12.000 prvonačal-hih (osnovnih), progimnazi j alnih in< gimnazi-ijalnih učite.lgev. Zadnje čase so začeli akcijo iza združitev vseh treh. Če to dosežejo, Ibo to Velikanska pridobitev, ker na ta način uči* (teljstvo ne bo več krhalo svojih sil v iborbi hied seboj, ampak v skupni falangi za skupile stanovske koristi. Od vseh treh je »Bolgarski učiteljski se» juz« najbojievitejša in najzdravejša organi» izacija. V svojem gibu ima napisano: »Vsi za enega, eden za vse!« (Vsički za edin„ edin za Vsičfci). A pri njih to ni samo Drazna fraza, ampak tudi .dejstvo. Neverjetno so vzajemni kot en mož in nihče ne išče v organizaciji feamega sebe. To bi bilo tudi nemogoče, ker ije bolgarsko lučilteljstvo preveč -prepojeno z demokrati zrnom. Niftiče se ne bori za delnice in za obresti, da bi bogatil na račun drugih, ¡nihče ne pripravlja korit ki silužijo samo ne» katerim, ampak ustanavljajo institucije, ki (služijo v enaki meri vsem članom. V resnici Vsi za enega, eden za vse! • ' Gospodarske organizacije. Zato imajo v1 Sofiji »Učiteljski dom«, kjer je podeželskemu učiteljstvu stalno na razpolago 70 postelj in precejšnje poslopje, kjer je nameščeno načelstvo društva, ured-hištva in uprave listov ter velika čita!'tnica in bogata knjižnica. Poleg je tudi majhna tiskarna. V Iskreou imajo zdravilišče za svoje ^etične člane. V Varni, Burgasu in Mesem» Vriji pa obmorske učiteljske kolonije. Za podpiranje svojih članov imajo 8 fondov v gotovini 5,400 000 levov. A društven kapital iznaša 21.500.000 levov, Savez je popoiDnoma neodvisna stanovska organizacija. Organizacija je precej na» redna in inicijativna ter stalno zahteva svo» bodo šoile in pouka, novih žrtev za kulturni •napredek naroda ter izboljašnje gmotnega položaja učiteljlstva. Ker se vlade branijo •¡njenega umešavanja zato jo ob vsaki1 priliki potiskajo v ozadje. Zaradi svoje nepopust» fjivosti na ima organizacija klljuib temu mnogo uspehov in velik; ugled kar se vidi že na številu njenega članstva ki staln'0 narašča. To so kratki podatki, kil sem jih mogel 'v Bolgariji mimogrede dobiti. Upam pa. da !se bodo razmere kma'u izboljšale in takrat bomo imeli možnost, da se natančnejše spoznamo z bolgarskim učiteljstvom. t—zič. na gospodarski okoliš svojega kraja tako, da dolbi obiležje agrarne, industrijske ali obrtne okolice, k jej se šoHia nahaja. Dt. Prihoda utemeljuje zahtevo tako zva nega šolskega .regionalizma, katerega češke šole že skoro niso več upoštieValle, tfudi z za» fcoinsko podlago iz šolskega .zakona od leta 1883. Izmed »v o 1 i 1 n i h p r e d meto v«, med kateirimi so poleg tujih jezikov risanje, opisna geometrija prirodopisne vede itd. še po» poln orna novi predmeti kot: narodlno gospodarstvo, vrtnarstvo, knjigovodstvo, 'latinščina in esperanto, si dijak izbere po mili volji in iz oziirctm na svoje potrebe, na svojio na» darjenosit in svoje zainimanje. toliko Ur, da je njegova učna obveznost dopolnjena. Učni na Urit i določajo dalje, da se uvede na vseh čeških meščanskih šolah v republiki za enkrat sicer še neobvezno, toda v razde« JitVi Učinib ur točno stabilizirana nemščina, in sicer po 4 tedenske ure. Na ¡dlrugonarod» nih šolah pa v isti izmeri češčina odmo-tno slovaščina. Sedanji 4 razredi, ki soi jih smatrali za nekake nastavne učne tečaje, se i;z» pire mene v redne postopne razrede normialne meščanske šole. Po učnem načrtu je mogoče ustanoviti tako, zvane is k 1 c p n e r a z r e d e s posebnim Seveda potem prične učenje; zato pa smo v šoli! Pripovedujejo otroci, govorim jaz, vi:asih zakričim, da ise mi skoro prepara trebuh pa še ne morem prevpitf šiuma v učil» niči'. Da, da; tako se eksperimentira z 82 učenci.. . Ob pol trinajstih rečemo »amen« in zapustimo tesno učilnico. Pridem domov, :mf žena postavi na mizo obed in vošči". »Dober tek!« Hočem reči »boglonaj«, pa se mi be» seda zatakne v grlu. Mi pravi žena: »Preveč se pehaš isaj še besede ne spraviš fz sebe!« »Prav imaš. popolnoma me bo zbilo, če ne bo kmalu pomoči!« si mislim jaz in pri-čnern^ jesti. Ko poobedujem krožnik mlečne» tla riža, sežem po zobotrebec 'in z njim rav» nam tako, kakor se spodobi gospodu, ko je poobedovak Potem si zapalim »Žeto« in pričnem citati tri dni star časopis. Čitam stare novice in se tolažim: »Tako je pač, če nosi poštinj. Bel le cfvakntt v tednu pošto.« ;In še pomislim, kako. mora biti Ljubljančanom prijetno pri duši, ko jim pismonoša dvakrat dnevno po» trka na vrata in čitajo še mokre časopise Nekdo močno potrka na vrata. Pravim: »Izvolite naprej!« in. že stoji pred menoj objokana ženska: »Gospod, naj mi pomagajo. Naša prašiča bo poginila. Debelače sem ji položila, da bi jo hitro izredila pa nič več noče žreti in vamp se ji napenja ...« Temeljna reforma češhih meščanskih šol. Učiteljska gospodarska poslovalnica je namenjena našima domovoma. — Zato jo vedno uvažujte! učnim programom za zaostale dijake, kar je neikjaj popolnoma novega. Po novih načrtih bodo izdane nove, šo:ft-ske knjige za meščanske šote. Dosedanje knjige bodo ositale v rabi -še največ pet let. Mesto dosedanjega ustnega izpraševanja se uvajajo pogoste .pisemme skušnje, tako zvani testi po ameriikanskem vzorcu, ki jih daje učitelj sitvo postopoma. Na ita mački bodo odstranjeni iz šole visi 'zvezki za šolske naloge. ,, Vzgojno stran upoštevajo novi učni na= črti tatko, da uvajajo. dijaško .samoupravo, dijaška zborovanja, klube itd'., ki jih češke šole dosedaj iniiso na sploh upoštevale in uvedle. Glede bojazni, da princ so 'novi ,u/oni načrti učiteljstVu preveč novega dela, kar Ibi vplivalo zopet na kvalifikacijo in zdravje učiteljsltva, pravi dr. Prihoda da ni pogrebe vznemirjanja, ker bodo dobili visi Solistki or» gani za začetek natančna navodila in smernice, za delo po novih učnih načrtih. Zanimiva je ugotovitev, da se nova re» forma, ki ¡se uradho imenuje »mala šolska reforma«, simatira za »osnovnio zbližan je med meščansko i.n nižjo srednjo šolo«. Ta rešitev se označuje kot etapa diferenciranega enotnega šotetva II. stopnje za mladež 11 dto 15 Tet. S posebnim člankom »Meščanske šole« utemeljuje dr. Prihoda pripravljene ukrepe in pravi .med dnugilm, dla bo nova češka meščanska šola — poleg ruske šole II. stopnje — na evrops|ki celini edinstvena šola, ki na* čeloma upošteva volivinost predmetov. Novi učni načilti za to radikalno irefor» mo so se natisnili in razposlali vsem interes sen1 to m. Gotovo bodo vzbudili velilk odmev ,ne samo v stookovmih krogih, temveč tudi v najširši javnosti,, ki se iskreno zanima za tako važno in temeljito ilzpremembo kulturne dobrine, kakor je češka »ljudska u ni ver» za« — meščanslka šola. Tako članek. Pri inais ise je o naših meščanskih šolah že mnogo govorilo, toda jako1 malo storilo. Meščanska šola je dosedaj edina organizirana šola, ki nima svojega zakona. Zakon je sicer že dav.no izdelam, potrjen od zakonodajnega sveta, toda njegovega irojstva ne moremo pričakati. Naš novi zakon o me« ščanskih šolah upošteva, v glavnem vse ¡mo» derne smernice češkega zakona, izogne se le volilnih predmetov v tem Isimisihi, da jih ne izbira (dijak sam, temveč da jih Upoštevajo krajevni šolski činiteTji, ki se odločijo' za kmetijski, industrijski ali olbrtni tip meščan» ske šole, in sioer is posebnim ozirom na krajevne prililke in ipotrebe. Vendar ise pri nas radi premalo izrazitih okolišev ine bodo mo» glto lustviariti čisiti t'ipi meščanske šole. temveč več ali manj mešani. Prav tako nima naš zakonski osnutek določb ¿lede ustanovitve posehn.ih sklepnih razredov za po svoji starosti zaostale dijake. Neko važno preidnost pa imajo češke meščanske šole pred našo in 'to je naklonjenost .občinstva samega .iin vseh šolskih krogov, posebno ,pa srednje šol» skih (krogov, ki meščanske šole ne (smatrajo za nekaklo srednji šoli konkurenčno ustanovo, temveč za nUjmo .fiotrefono šolsko orgiani» eacijo, ki mora vršiti svojo nalolgo med narodom, !ki na siploh imenuje meščanske šol'e za lljudske 'univerze. Naša javnost je v času po prevratu že večkrat pokazala svo» jo (naklonjenost do meščanskih šol, ker je spoznala (njih vrednost in veljavo za prak-Itično življenje, Iona zahteva vedno in znova ustanovitev noviih meščansikih šoli, nelkje tpa je fabrika zaprek, ki ne dtavoli da bi se ta vrsta šol razvila tako, kakor je za naše narodno gospodarstvo neobhodno potrebno. A. L. Splošne vesli. — Resolucija Učiteljskega društva za ljubljansikjo okolico glede prosvetnega dela učiteljstva. S protestom proti pavšalnim ža» liitvam našega stainu v bans,kc'm svetu zadeve ne smatramo kot rešene. Nadejamo se od organizačnega vodstva nadaljnjih korakov v smeri, da se ustvari glede našega bodočega n a r o dno»p r osvie tn e'ga dela povsem jasen po-ložaj. Potrebne se nam zde sledeče ugotovitve: 1. Pavšalna kritika nekaterih banskih svetnikov v banskem svdtu potom časopisja raznesena' do zadnje gorske koče našega naroda, je padla na podeželsko učiteljstvo z dvojno težo. Našla ga je v najbednejših gmotnih prilikah, a še vedno idealno in ;po= žrtvovalo delujočega na vseh poljih narod» ne iprosvete. Ta kritika je tudi nalik sveže vode na mlin v katerem isie že mellje stanarina in ku» rivo učiteljstva. Spodbi.la je zaupanje kmet-skega človeka v učitelja in v mije'govo dello' v nacionalnem kulturnem 1V1 gospodarskem praven katerega je vršil učitelj ine le po lastni inicijativi, temveč tudi istočasno vršeč dolžno sit i, .katere' mu nalaga zakon. Kdor nam na 'ta način krat? ugled med najpriprostejšimi plastmi našega 'naroda, med katerim vriši učitelj najtežjo nallogo, mu odrekamo pravico, da nam daje nalsivete glede našega dela. Kmetsko ljudsltvo je že po naravi nezaupno. Kdorkoli nam nalaga delo naj se jasr,o zaveda, .da je abso5yten predpogoj za uspešno vršenje naloiženega dela vsestransko zaupanje ljudsbva in vso moralno podporo. 2. Psiholiogil.no zgrešeno je ako kdo ¡pri» čakuje od kateregakoli zunanjega pritiska na- na;: 'reisen uspeh ^našega dela, pa Ibodi naša pripravljenost ustreči vsakemu naročilu še tako velika. Za narodno-prosvetno delo je treba mnogo razumevanja, resne priprave in ljubezni do stvari. Bre^ teh stvari1 delo lahko več škodi kot koristi. Nobena šolska izobraz» ba zanj ne zadostuje. Kar je učiteljlsitvo vršilo resnega pozitivnega dela in kar ga kljub mizernemu gmotnemu položaju še vrši, je pripisati mnogo bolj njegovemu idealizmu in ljubezni do naroda kot; pa apeliranju na nje» govo dolžnost. S pritiskom od nepoklicane strani se doseže samo to, da marsikateri mlad učitelj (ica), želeč ustreči krajevnemu mogotcu in ¡se izkazati! pred oblastjo spre» jema nekritično vsako delo. koristno ali nekoristno, ali je z arij usposobljen ali ne, ikar lahko vede do takih absurdnosti, da se n. pr. v mesečnih poročilih navaja udeležba in so» delovanje pri predpusitlnih veselicah in ma» šikeradah kot narodno prosvetno delta. Ugotavljamo, da nas za gospodarsko prosvetno delo med narodom ni usposobila naša poklicna predizobrazba, ki je kaj rada odločilen faktor ipri dolltačevanju višine našega gmoitnega položaja. Le lastna inicijativa, idealizem, prosto» voljno žrtvovanje počitnic za obisk raznih tečajev, ki so v Izvez? vselej z velikimi last» nimi gmotnimi žrtvami učitelja, nas usposabljajo za to delo. 3. Kd? poniževalno občutimo stanje *ko .si bo kmalu vsak človek lastil pravico, najsi1 ima še tako malo pojma o pravem prosvet» nem delu — da nam sklicevaje se na našo uradno dolžnost, predpisuje delokroig, isami pa smo brez zastopstva v važnih korpora-cijah. kjer se sklepa in razpravlja o našem izvenšolskem delu in to kljub temu, da smo imeli vedno priznane goispodariske in pro» svetne delavce v svoji sredi1 in da se zadnja leta ni 'nikjer tako resno in Itemeljito raz-* pravljalo o narodno «prosvetnih problemih kot v naših vrstah in killjfub temu, da so naj»1 resnejše isme'rnfce za naše izfvenšollsko delo prihajale iz nas samih in smo se saimi bolj1 živo kot lddorkoli zavedali potrebe temelji-te'jše priprave za svojo misijo med narodom, ter leto za letotm stavi j ali v tem pogledu ihi» cijativne predloge. 4. Da ise prepreči vsako beganje uČitelj-Stva 'v presojanju njegovega pravega delo» kroga, pričakujemo od organizačnega vodstva da vzdržuje v njem zavest, da je šol'lsko delo osnova vsemu 'nadaljnjemu delu in se ga zato ine sme zanemarjati v korist izven* šol-.kega dela. Delo 'v šoli je kvalifibirano. odgovorno in težavno' delo, zahtevajoč celega moža. Pričakujemo od njega, da kritiuno motri učiteljevo udejstvovanje v javnosti, da brani njegovo svobodo zaradi stvari same, da iga! sVari pred neplodnfrn zapravljanjem sil si premnogoštranskim diletantskftn delom, ki dostikrat zahteva še nepotrebne gmotne ž nt ve, nasprotno pa ipodertava pomen inlten^ zivnega, resnega dela v področju, kjer lahko učitelj' po svojih individualnih sposobnostih postavi celega moža. — Statistiko o našem izvenšolskem delita, v kolikor naj bi .slltažilai kot dolkaz naše delaVmosIti odklanjamo, ker i'tak zamore zajeti inaše delo le kvantitativ no nikoli kvalitatiVino, palč pa lahko služi v študij problema, Ikako (preprečiti cepljenje naših sili in te sile pravilno usmeriti'. — Članstvu; tokrajnih učiteljskih društev: Doilnja Lendiaiva, Kozje, Kranj, Marenlberg in Niovo mesto sporočamo, da ustavimo dostav» ljanje stanovskih lilstov s prihodnjo številko, ako društva ne izpolnijo svojih obveznosti napram glavni upravi UJU — poverjeništvo Ljubljana. Sklep pokrajinske slkupščine v Novem mesitu je, da morajo društveni ibla» gajniki. nakazovati mesečne prispevke točno vsak mesec, v nasprotnem slučaju pa je upravičena zaračunati glavna blagajna UJU i— pov. Ljubljjana vse >z opomini združene stroške in od dolžnih zneskov 1% obresti. — V pojasnilo gornjega navajamo, da dolgujeta Doilnja Lenidava in Novo mesto .za 2M 'me» se ca, Kozje za 2 meseca, Marenlberg za 7 me» secev, Kranj pa je nakazal za tekoče uprav» no leto 5000 Din, ni ipa poslal niti izkaza članov, niti mesečnih prijav. — Poverjeništvo UJU Ljubljana. Šolski upravitelji« pozor! Intelektualna statistika. Tiskovine za intelektualno statistiko Lige narodov je založila z ozirom na obilna naročila šol. upraviteljev Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Dobe se sledeče tiskovine: 1. Za društva, obrazec II. B. 2. Za knjižnice (biblioteke), obrazec IV. A. 3. Za predavanja, obrazec II. Cb. Cena a 50 par. — Rok je do '20. marca. Šolski upravitelji, pozor! — Člampin učiteljskega'društva za srez Dolnja Lendava. Ponavljajo se stari grehi. Večina niti pare ni poslala! za članarino. Po» zivamo Vas tem potom, da nemudoma poravnate članarino ter Vas opozarjamo na društvene sklepe z dne 10. marca 1930. in na sklep pokrajinske skupščine v Novem mestu. — 'Članarina -znaša 162 Din letno in se plačuje v »desetih mesečnih obrolkih v naprej. Številka čekovnega računa je 13.165. Plaiajte, da ne bo zopeit zamene. — Odbor. — Poset Poljakinje gd •. Zofije Matoet-kowne v gluhonemnJci in na pomožni šoli v Ljubljani. Odlična Poljalki'nja, učiteljica de» fektne dece v Varšavi gdč. Macetko.wna, ki jo je tposla^a polj.sika vlada ma študijsko po-toVamje v inozemstvo da si ogleda1 šole in zavode za defektno deco. je v ponedeljek 23. februarja it. II posetila ttadi ljubljansko gluh onem ni c o in pomožno šolo, 'kjer je hos» pitirala v treh razredih. Pokazala je veliko •zanimanje za pomožno šolstvo'. Seznanila se je z vsemi predpisi in ustrojem pomožnega šolstva pri nas. Prepotovala je vsa mesta, ki imajo tovrstne šole v Jugoslaviji. — t Kit Ivan, šolski upravitelj v pok. pri Sv. Križu tik Rogaške Slatine je 20. februarja umri po kratki bolezni. Kot sin ikmeitiskih staršev iz corate K ostri vinice je bil močile polstave i'n trdnega zdravja. Roijen leta 1852., je po. maturi leta 1880 nastopil prvo in edino službo pri Sv. Križu ter sSužboval na isti šoli celih 44 let vedno delaven Ibrez dopusta pri prenapolnjenih razredih in poldne vnem po» uku. Leta 1924. je sitoipil v pokoj, a ostal 6vojemu sllužbenemu kraju zvest. Če tudi že v letih, olstal je živahen in prijeten družabnik ter navdušen pevecstenorist, dokller ga ni to zimo vrgla na postelj bolezen ter ga po dveh m'učnih mesecih strlla, Zapušča žalujočo soprogo Josipino, učiteljico ročnih del v ipok. ter 'troje otrok. Hčerka Marija je učiteljica ročnih del na obeh domačih šolah, Anica po» maga materi pri' gospodinjstvu, sin Ivan pa je uradnik pri poštni direkciji v Ljubljani. V nedeljo 22. februarja ob 15. uri srno ga spremili k Sv. Trojici. Dasi je bilo skrajno ne» ugodno vreme, »smo videli pred 'ličnim Kito-vim domom odlične osebnosti iz Rogaške Slatine v nemem sočuvsltvovanju z domačim kmetslkim prebivalstvom, pokojnikovimi sta» novskimi tovariši in deco obeh domačih šol. Otožno so odlzvenele žalostinke »Sloge« in ¿bora križevskih šolarjev, se porazgubile poslovilne besede predsednika učiteljskega dru» štva v sneženi metež. Kitova zadnja pot je bila končana. Tam pri Sv. Trojici naj iti bode topel počitek, kakor je topel spomin v hva» ležnih mislih tvojih učencev. V anale našega sltanu .pa bodi zapisano: Živel je učitdlj Ivan Kit, ki je služboval v istem kraju, v težavnih razmerah, brez dopusta 44 let in ni godrnjal in ni obupava!. — Učiteljski dotm v Mariboru ima svoj redni občni zbor v četrtek 'dne 19. marca t. I. ob 9. uri v deški meščanski šoiHi v Mariboru. Dnevni red: 1. .Poročila funkcijolnarjev upravnega odbora in .nadzoflstva. 2 Volitev. 3. Članarina. 4. Slučaj nositi. Občni zbor je namenoma sklican na 9. uro. da .se more po § 15. dituštvenih pravil pričeti vsaj ob 10. uri« ker ni pričakovati, da bi bila že ob 9. uri nas vzoča Vi vseh rednih članov. — Predsednik, — Bolniško zavarovanje državnih usluž» bencev, članov »(Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani«. Celokupno državno uradništvo bo gotovo z največjim Veseljem pozdravilo činjenico da se je Pod» pornemu drušitvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino. v Ljubljani posrečilo v okrilju svojega bolniškega sklada osnovati bolniško za= varovanje — edinstveni slučaj samopomoči državnih uslužbencev, katerega dobrot more biti deležen sleherni državni uslužbenec in upokojenec, ki postane član Podpornega dru» štva finančnih in drugih uslužbencev držav» ne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani. Imenovano podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. novembra 1930., šteje po preteku ■treh mesecev svojega obstoja že preko 500 članov in razpolaga že danes z gotovino pre» ko 40.000 Din, Da bo mogoče izvršiti čim izdatnejše bolniško zavarovanje državnih usilužbencev, je občni zbor Podpornega drii» štva finančnih ini drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani z ozirom na pogoj, da mora biti sleherni član bolniškega sklaija tudi čkin 'imenovanega podpornega društva skleni! dne 20. februarja 1.1., da nudi vsem, ki pristopijo ,kot Ičlani v .to podporno drušitvo do 3ft. aprila t. 1., posebne že 50 let najbolj prsijubljena krema za ievije In še ihti: »Nazarenski, vse isem že pomagala, kar sem ,znala pa kar leži na trebuhu in konec jemlje ...« Baram jaz: »Kako sf pomagala Urša?« Odgovori Urša: »Jejinnasta, s korenjem, ki. ,sem ga v maslo pomakala, sem jo klisti-rala, pa nič ne zaleže.« Hitim v omaro po grenko soil! in ricinovo olje in ,za pet min'ut že oboje šipljem svinji v rilec. Se svinja Otrese in mi vrne ricinovo olje na hlače. Prestrašen odslkočim, sem ža» loslten zaradi hlač in vesel, da ime prašič nI izvolil kar za nogo zagrabiti kajti pravijo, da svinja z zobmi lahko zagrabi, le izpustiti da ne zna in ne more.. . Ko je Svinjo zavilo in pognalo, sem jo tudi jaz zavil domov. Ura je petnajst. Žena se našobi, ko ji pokažem mastne hlače. Gleda hlače in prične jokati: »Kakšen si postal... vise za druge, vse za druge bi napravil, meni pa niti drv ne nasekaš. Ženine solze me ganejo in dem: »Ne jokaj žena!« in že sekam drva Ko me je drvaflniška gim* hastika utrudila, se vrnem v sobo. Me pozdravi žena: »Vsaj vode mi prinesi! Nič se ti ne smilim, ko moram sama nositi polne škafe ...« mi, in za las manjka, da ne strmoglavim z vedrom vred v vodnjak. »Hvala Bogu « ipra» vim, »da sem jaz ta ki vlečem vedro iz globokega vodnjaka; ženo bi prav ¡gotovo po« tegnilo vedro za seboj...« Potem se vsedem in hočem nadaljevati s čitanjem. Narahlo boječe potrka nekdo na vrata. Vsitanem in pomolim glavo vunt »Oča naš, ki'r jesi na nebesijeh...« me pozdravi berač. Dam mu dinar in si mislim: »Ubog revež.« Skozi zapnto okno gledam za nji.m: obsitane pred dvermi, ogleduje movec, ga tiplje in težka .potem pa — plljune. ter se podviza dalje. Gledam za njim in isi mislim: »Že vem, zakaj je pljunil...« in mi je žal, da .mu nisme dal dva dinarja. O, potem .mo» goče ne bi. pljunil... Potem so prišli kar trije iz sosednje vasi'. Pravijo: »Grdo' in nagnusno. vreme.« Pravim jaz: »Da nagnusno!« Potem dva kašljata in se s kazalcem izprehajaita za ušesom tretji pa mi pomoli, nabiralno polo pod >nos: »Go» spod učitelj, gasilno društvo bi radi Ustanovili ...« Se nakremžim: »Lepo, lepo, zelo. ple» menita zamisel!« in sežem 'v žep po »kovača« . . . Ura je sedemnajst. Polagoma se mrači. Sedim pred kopico zvezlkov in popravljam šolske sipisne naloge. Odložim prtvi popravi/jeni' zvezek, že prideta dve ženski: »Jejhaneh gospod, vsega gada veste, nuj» te še nam napisati onega ...« »Kaj bo?« vprašam in ju posadim za mizo. »Nalboze strašno je .težko, če ni denarja ...« Rečem jaz: »M — hm!« Se odkašlja ženišl5e: »Neži sem Iozo pro» dala. Na sodtniji so pa rekli, naj kar sami napiševa, onega, pogodbo. Jejhaneh stara sem pa in.ič ne vidim ...« Pravim: »To je vendar malenkost!« in napišem pogodbo. Ženski odideta. »Gospod molila bom za vas,« pravi še med vratmi tista, ki je prodala gozd. Zdravomarijo zvoni. Po bajtah se priži» gajo luči, po Svinjakih cvilijo prasci Popravljam, popraJv^jam. . . Moj Bog, kako počasi se tanjša kopica zvezkov. »Nocoj ne bom skončal s temi popravki'!« si mi» slim. Nisem še domislil, Iko priteče Fajtova: »Gospod, če i.majo kaj žavbe v šolski lekarni lepo jih prosim, naj me obvežejo.« Jo obvezujem in si milslim: »Pošteno te je kresni! tvoj Majk...« Pridem iz veže v kuhinjo in si umivam krvave roke. Vse trepeče v meni, ob spominu na zevajočo rano. Išče in javka: »Joj, joj, kje so vendar Hoff» manove kapljice?« Se pomirim malce in ležem v postelj. Zelo sem utrujen. Mižim in se itrudim, da ibi zaspal. Nenadoma nekdo udari po oknu in kriči: I »Gospod, gospod učitelj, brž vstanite!« Skočim k oknu: »Kaj pa je, za božjo voljo?« »Lepo jih prosim, naj gredo k .nam, lepo jih prlosim . ..« drhti iz stare zenice. »Kaj se je zgodilo Šatarjeva mama?« po» izvedujem. »Oh, gospod, naša Jela je prišla zdajle domov iz Zagreba. Pa otroka je prinesla s seboj. Jezus pomagaj, moj stari jo bo ubil. .. Lepo jih prosim, naj ga gredo pomirit...« Prisluhnem: na koncu vasi je v .nizki, pol-razpali kajbi rjovet Angelin oče: »Oooo, preklet pankrt!« Mogoče je za ta dan še kaj beležil dinev« nik. Mogoče? Res ne vem, saj niisem obrnil nove strani. Dnevnik sem vrnil tovarišu Či-čigo-ju in se sočutno zagledal v njegov u.pal obraz: ugodnosti in olajšave. Pristopnina, ki je en» kratna in velja za vest čas trajanja članstva, znaša Je 40 Din in se more plačati ttudi v me« sečnih obrokih. Članarina znaša letno 10 Din. Redni mesečni fpriisipevek, ki se plačuje ne oziraje se na število smrtnih sllučajev in katerega višina je odvisna od sita rosi ii člana ob dnevu vstopa v podporno društvo, pa zfnaša od 6 Din do 10 Din. Društvo izplača Svojcem umrlega člana posmrtni,no, katere višina je odvisna od trajanja članstva in znaša od 1500 Din do 5000 Din. Do dne 30. aprila t. 1. se Sprejemajo v imenovano ,podporno dru« št vb kot redni člani vsi državni uslužbenci in upokojenci, (kaikor tudi njilhtove ižene vdove in švojcii, ako niso prekorač li 60. loto sta« rosti. Izredni člani .pa morejo ip ostat i otroci rednih članov ali otroci umrliih rednih članov od 5. leta starosti dalje. Vsi ki so člani 'bodisi redlni ali izredni) imenovanega r> ) l-jot* nega društva, morejo postati člani bolniškega sklada, ako doplačajo mesečno š? znesek 10 Din. Ugodnosti članov lboln;škrr?a Sklada so sledeče: 1. Brezplačna zdravnika ordina* cija pri zdravnikih specialistih. 2. Brezplačna dobava zdravi ttudi sipeciavitet 3. Brezplačna oskriba IJI. razreda na Goln"'ku 4 Derflrna podpora obolelim članom, ki "morajo v bolnico. 5. Denarne po,dlt>ore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče do-< biti 'društvenih zdravnikov. Teh ugodnosti more biiti deležen član ki obodi, če je že najmanj Uri mesece član bolniškega sklada. Kot dan ustanovitve bolniškega sklada se smatra 1. imarec t. 1. V veljavo pa stopi bolniški eiklad čim doseže 400 ilanov. Nedvomno je, da bo večina državnih uslužbencev javila svoj priiSitlop k tej dobrodelni in socialni usta« novi, ki bo svojim članom v največji silili, potrebi in stiski nudila na j zanesljiveje in naj« hitrejšo pomoč. Čim večje bo šitevifo član« stva podpornega društva, tem višja bo po-smrfcnina. Čim večje bo število bolniškega sklada, tem večje bodo ugodnosti bolniškega zavarovanja. Končno bodi omenjeno, da je ohčni zbor pooblastil odbor Podpornega dru« štva finančnih iin drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani, da sme dovoljevati rednim članom 'tega driuštva majhna, brezobrestna kratkoročna posojila v smiialu tozadevnega pravilnika. — Društvo učiteljic vabi tovarišice na sestanek v nedeljo idine 8. t. m. ob pol 10. uri na šentjakobski šoli. Poleg razgovora o naših aktualnih zadevah bo tudi zanimivo predavanje ito,v. DoHiganove o temi1 »Kulturni, dušev« nost učiteljice kot vir njenega dela 5n življie- nja«. — Vabimo vise (tovarišice, tudi nečla« niče, zlasti mlajše, ker smatramo, da je naše društvo plotrebno zlasti njim, kajti ^ nobe« nem stanu ne potrebuje ženska ^tolikokrat primernega nasveta kakOr v učiteljskem. Z zadovoljstvom ugotavljamo da mnoge mlajše tovarišice to uvidevajo, kajti njih število v našem društvu čimidallje bolj narašča. Po« nov.no vabimo vse, da se udeležujejo naših sej in sestankov, ki iso dostopni 'vsem. Odbor. 1 — Učitelji on m ženskih ročnih del in 1 troškph vrtcev ispoiročamo, da je poverjeni« «štvo U.TU pokrenifo "vise, da ®e tudi njih 1 orašarije reši in uredi, os ob i to v pogledu ^¿ariariiie in kuriva, kolllkor je še odprto. Tudi to Ajp-našanjie bo rešeno s pravilnikom, ' i bo sikoro izdan kakor je g. minister pro- e izjavil zastopnikom IIJU. — Letošnje knjige Slovenske Matice iz* idejo o Veliki no«i v aprilu. Knjižni dar je «iaslednji: 1. Izidor Cankar. Zgodovina li« kovne umetnosti v zahodni1' Evropi. II. del. Romanska doba in gotika. 1. snopič. 2. Fran« 'ee Kidrič, Zgodovina slovenskega slovistva, '2. snopič. 3. Prevodi iz svetovne književnosti •X'iII. zvezek: Revmont-Glonar, Kmetje, IV. (zaključni) del. Poletje. 4. Avgust' Pirjevec, 'Levstikcva korespondenca. — Članarina osta-•ne neizpremenjona — 50 Din letno. Članom, «pristo,pivširn letos, .se dajo prvi brije deli ro« 'mana »Kmetje«, skupno 909 strani kakor 'tudi 1. snopič Kidričeve Zgodovine po znatno znižanih cenah. Pristop je javiti po dotpis« •niči, ali osebno pri društvu v pisarni Matične hiše na Kongresnem trgu šlt». 7, oziroma pri poverjenikih. Opozarjamo, da je v.sak sno« p?č Cankarjeve Zgodovine zase celbta'. Prvi 'del te važne bnijige (trije snopiči): Slikar« >stvo. Sku'ltpltiura in Arhitektura, 316 strani is. 141 slikami in 'tfbriisi', velika osmerka, vezan V najfinejše platino, dobijo novoprisitopiviši, člani istotako ipo znatno znižani ceni. Natančnejši pogoji se pošljejo vsakemu reflek-itantu. Plačljivo po položnicah; po dogovoru tudi na obroke. Gig. poverjenike prosimo, da pošljejo imenike ¿lían o v in viprašalne pole do (31. marca. V letu 1930. je narastio število, Matičnih članov na 4000, zato je bila dana možnost nuditi članom za nezvišano člana'« rino ta bogati Ikinjižlni dar. Vabimo k pristopu! — Prosto stanovanje dobi upokojena •učiteljica ali vdova po učitelju pri Sv. Jakobu bb Savi. Pojasnila daje g. Srečko Nagu V Ljubljani, Bohoričeva ulica 16. IROSLIlVil LEiTGEB.......... ^ ^ ^ ^ Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. — V računskem zaključku UGP, kate« rega so prejela pred kratkim 'vsa učiteljska društva potom ipoverjeništva, je pomotoma izostalo ime /tov. Lu do Vik a Šijanca, šolsikega upravitelja v Razvanju, ki je v nadzorstvu. Priosim, da izpopolnite poročilo olnoma strinja in jo enodušna odobrava. Zdr. Mikuž, t. č. preds. J. Terpin, t. č. tajnilk. HALI OOIA$f Mali oglasi, ki »lužijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsak' beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' — FOTO - ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri F r. P. Zai e, optik — Ljubljana,. Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! UBUANÁ * STRITARJEVA ULICA 5 m ffl|HHWUnn«nNudimo veliko izbiro angleškega 1 češkega blaga za gospode in ■dame. Krasna izbira t zastorih, I posteljne preproge, pregrinjala Hr in odeje. Pliš vzorčast in gladek R» divane. Velike preproge v 4 - Hr plisu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih sirjavah Žima, perje, pah, kapok 0ttmMM*MM,WWi», KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Avgust Agnola Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Lnksazni predmeti. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. VELETRGOVINA F. König Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in (¡ramofo-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. rrr. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din 'Ellilii 'im\ trs* »¡molita3 nd/noiJepL iSzorci A. & E. SKABERNÉ LJUBLJANA