Leto L, štev. f. Izhaja ob 4 zjutraj. ' Stane celoletno .. 180 K mesečno ..... .15 „ za zased, ozemlje. ' „ ea inozemstvo. . . : - Oglasi za vsak mm višine stolpca (33 mm) . 2 K Poštnina pavdallrana. ! J *• V V LJubljani, V torek dne 24. avgusta 1920. t Posamezna štev . 60 vinj -1 Urcdn!itvo:% Miklošičeva cesta it 16/L" Telefon it 72. < Upravnlžtvo: Sodna ulica št. 6. r\i Telefon št. 36. « % Dnevnik za mpoMm^pmm^bTmmm^^j stolpca (53 mm) . 1 ' JUz: P -v Mfe Ljubljana, 23. avgusta 1920. Živimo v dobi splošne malodušno-sti. Nerešena zunanja vprašanja, neštete notranje težkoče, ostri in brezobzirni politični boji vzbujajo obče nerazpoloženje in izzivajo kritiko, katera se vedno bolj oddaljuje od zdravega, treznega prevdarka in prehaja v ono bolno, nezadovoljno godrnjanje nad vsem in vsemi, ki spod-kopuje vero v lastno silo in slabi zaupanje v zdravo bodočnost naše mlade svobode in njene nositeljice jugoslovanske države. Menimo, da je skrajni čas, da se prične proti nacijonalnemu defeti-zmu organiziran boj. Naša država je zgrajena na temelju narodnosti in ni je sile, ki bi jo mogla razrušiti. Ni pa tudi dvoma, da šolanje stanje naših prilik ne obeta brze in gladke konsolidacije. Kadar iščemo vzroke, prečesto pozabljamo na sebe in pre-radi valimo krivdo na nesposobnost Beograda, političnih strank in političnih voditeljev. Stvar pa tako steji, da nam samim le prepogosto manjka onega širokega pogleda, ki ne obtiči na granicah domačih krajev, temveč res sega od Triglava do Var-darja, one predanosti, veliki ideji na-cijonalne države, ki zna doprinašati žrtve in one dobre volje, ki v trušču političnjh prepirov in v vrtincu upravnih pogrešit ne omaga. Preveč smo negativni. S tem nismo rekli ničesar novega Zelo mnogo jih je v našem narodu, ki so istega mišljenja in katerim bo dobrodošlo, da stopa naš list v krog narodnih optimistov. Zdrav optimizem je najboljša gonilna sila k pozitivnemu delu za narod in državo. On šele omogoča, da se resno pretresajo pogoji naše notranje konsolidacije, iščejo solucije v epasnih problemih mednarodnega značaja in s pozitivno kritiko odpravljajo pogre-ške in nedostatke našega narodnega in državnega življenja. ,Jutro" hoče na strani optimistov Sodelovati in po svojih skromnih močeh doprinesti, da se utrdi pri nas ona politika, katere cilj je duševno in politično ujedinjena socijalno in gospodarsko demokratična Jugoslavija. Naše duševno ujedinjeaje je odvisno od kulturne vzgoje našega ljudstva in od našega medsebojnega spoznavanja in razumevanja, zato bi bolj nego je bilo do sedaj v dnevnem časopisju običajno, radi posvetili ..Jutro" zadatkom naše prosvetne politike. Pred vsem je važno v tem po-giedu vprašanje ustroj siva naše na-lodne šole in njenega vodstva. Veliko pionirsko nalogo je vzelo na sebe naše učiteljstvo, Prav in potrebno je, da se da učitelju mesto, ki mu gre po važnosti njegovega poklica in veličini njegovega dela in da odide za vedno hlapec Jernej. __ Trezno in edino s stališča, da služimo čim bolji konsolidaciji nareda hočemo razpravljati o ustavnem vprašanju, ki ga treba rešiti v smislu državnega jedinstva upoštevajoč praktične potrebe zdrave, cene in dobre uprave. Mi vemo, da je cd debre organizacije in čistosti te uprave odvisno zadovoljstvo najširših slojev v državi, ireba je očuvati jedinstve-nost države potem ena j edinstvene vrhovne državne cblasti, odgovorne le enemu ljudskemu predstavništvu, javno upravo pa urediti izključno po praktičnih vidikih. Ako pomenja geslo centralizma, več, ga odklanjamo, videč, c!a je v prihodnjih desetletjih zdrav razvoj države mogoč le v vzajemnem sodelovanju dekoncentrirane državne administracije in široke samouprave. i rezna jugoslovanska gospodarska politika mora računati z značajem naše države. Ogromno večino jugoslovanskih državljanov tvorijo kmetje in njihovi interesi bodo v naši državi vedno igrali veliko vlogo. Na drugi strani pa je dolžnost države, da vodi računa o interesih kensumenta in da ne izgubi iz vidika ogromnega pomena pričenjajoče se industrializacije nekaterih -svojih pokrajin. Zavedamo se važne vloge, katero je poklicana igrati trgovina v Sloveniji, ki je naravna posredovalka med zapad-nimi industrijsko razvitimi državami in agrarnim iztokom naše domovine. Strogo ločimo nesolidno prekupčeval-stvo od inteligentnega in solidnega trgovca, kateremu treba dati možnosti, da razvije svojo podjetnost. Prispevati hočemo, da se nared in država zavedata pomena našega obrtništva, ki tvori važen faktor v našem narodnem gospodarstvu in ga bo še bolj, ako dvignemo njegovo strokovno sposobnost ter podpremo njegove težnje, da postane neodvisen cd vele-kapitala in deležen ugodnosti vele-obrata. Navzlic vsej neurejenosti nre-življa naša država sedaj dobo velikega gospodarskega razmaha, interes za gospodarska pitanja narašča. Potrudili se bomo, da ga pomagamo poglobiti in spraviti v sklad z občimi interesi ljudstva. , Jugoslavija je država malega človeka, domovina naroda, ki ima vse predpogoje, da se najlažje,prilagodi velikim socijalnim in gospodarskim preobratom današnje dobe* Naša država je že izvršila eno veliko socijalno delo. Z agrarno reformo je dala svojemu kmetu neodvisnost in svobodo. Mi bomo s tistimi, ki zahtevajo, da se na enak radikalen način rešujejo tudi druga socijalna vprašanja. Niso nam tuje nove ideje na tem polju in priznavamo, da smo prijatelji socijalizacije tam, kjer se da ta nova oblika gospodarskega reda uveljaviti v prid delavstvu in konsumentu. Pri besedi o malem človeku misfimo pred vsem tudi na ono večino naše narodne inteligencije, ki si je z nesebičnim napornim delom pridobila toliko zaslug za naše osvobojenje in ki jo danes peza vsakdanjih skrbi za kruh in obstanek tlači k tlom. Biti hočemo z onimi, ki pravijo, da je dolžnost države, omogočiti temu prevažn.ernu faktorju v narodnem življenju, da se opet prost morečih skrbi za kruh, brez ponižujoče odvisnosti, kot ugleden činitelj v državi, z vnemo posveti svojim dolžnostim. Vprašanje naše narodne tentori jalne integritete je v najožjem spoju našim mednarodnim položajem sploh. Pri bližnji rešitvi tega vprašanja bomo tem bolje odrezali, čim močnejša in c-nergičnejša bo naša kupna volja. Neumorno bomo pozivali na popolno solidarnost celega naroda v tem vprašanju. Z neodra-šenimi brati hočemo jačati zveze in podpirati hočemo gGjitev one dejanske ljubezni, ki je zasužnjenemu delu našega naroda najboljši porok boljših dni. To dejanjsko ljubezen bomo zahtevali tudi napram nesrečnikom, ki jih je tuja pest pregnaia z rodne grude ter prisilila, da iščejo zavetja v svobodni domovini. V boju za naše granite, za Korotan, za Jadran, podrejamo vsako strankarsko čustvovanje kategoričnemu imperativu narod-nega postulata. Sicer na jasno izjavljamo, da bomo vztrajno in pazno stali na braniku napredne in demokratične ide;e. lOerikalizem smatramo za eno največjih opasnosti naše notranje konsolidacije in klicali bomo napredne kroge vseh političnih struj, da se ustvari enotna fronta proti klerikalcem. Obljubljamo, da bo naš boj dostojen in stvaren. Zavedamo se, da jo tudi naša lena poklicana sodelovati v izgradbi domovine. Pokazala je med vojno visoko stopnjo zrelosti in napeti se bedo morale vse moči, da se ženska izobrazba in samostojnost dvigne do one višine, ki bo ženo usposobljala, da nastopa n» vseh poljih kot ravno-pravna družica možu. Jutro bo rfd-no poročalo o ženskem vprašanju. Naša država je danes obdana od premnogih zanstnih sosedr-v ir. ne- Zmaga demokratov v Srbiji. ; . Beograd, 23. avg. (Izv. poročilo »Jutru".) Zmaga demokratov pri včerajšnjih občinskih volitvah v Srbiji je pokazala da je večina nekdanje kraljevine v taboru demokratske stranke. V Macedoniji so demokrati zavoje-vali mesta Kičevo, Kavadar,. Štip, Kočana Tetovo, in Vu litra ier skoraj vse kmetske občine. V tsarih mejah Srbije (kakor je bi-ia pred balkansko vojno), so v poža-revskem okrožju radikalci desedaj imeli siotrideset občin, sedaj se jih obdržali samo še 53, dočim so jih demokrati dobili 94. V valjevskem okrugu so demokrati dobili absolutno večino in je skoraj ves okrug demo- kratski. V ni&em in moravskero okrugu imajo demokrati in radikalci vsak po polovico občin, v kmgujevačkem okrugu imajo demokrati okrog 40 občin več ko radikalci; ravnotako je v kačanskem okrugu. Edini krajinski okrug (Zaječar) je ostal radikalcem ki so tu dobili večino. Nove občinske uprave bodo že jutri in pojutranjem prevzele občine v svoje roke. (Kadaljrtja poročila na druoi strani) Poljaki odklanjajo ruske pogoje. Varšava, 23. dvg. (Izv. poročilo „ Jutra".) Mirovna delegacija pore za zunanjemu ministrstvu radiogrefično preko Moskve: Ruski mirovni pogoji so mnogo težji, kakor oni katere je sporočil poprej Kamenje? angleški vladi. Mi teh pogojev ne bomo sprejeli. Zadnji dogodki na fronti pa oČividno vplivajo na zadržanjne ruskih mirovnih delegatov, ki postajajo sedaj bolj popustljivi.. -.v,. Poljski mirovni pogoji. Berlin, 23. avg. (Izv. poročilo „Jtitru". „Deutsche allg. Zeltung" poroča iz Kopenhagna. Iz Varšave se javlja da so prišli poljski delegati v Minsk s sledečim mirovnim programom. Poljaki zahtevajo zase le ono ozemlje, kjer so Poljaki in katoličani v večini. Poljska vlada pa se zavzema tudi za svoje rojake v onih okrajih kjer so v manjšini in zahteva Zanje pravico samood-ločevanja. Rusi morajo dati v tem oziru posebna jamstva. Ruska armada v razsula. Berlin, 23. avg. (Izvirno poročilo „Jatru".) Po avtentičnih poročilih, ki so ravnokar prispela, so Poljaki zopet zasedli Mlavo, Ostrolenko, Bjelostok in Lomžo. Armada poljskega generala Sikorskega je viela sedaj 20.000 Rusov. S tem je Hdi desno krilo ruske armade poraženo. kratkem bolgarski ministrski preti- > sednik Stambulinski posedi Beograd* Stambulinski bo poizkušal, da se vz- j postavijo trgovske zveze med našo dr- J žavo in med Bolgarsko, potem pa da* pride do balkanske zveze med Ju-1 goslavijo, Bolgarijo ia,Rwmnrijo. Kar. predstavništvo odgoto. Vprašanje pokrajinskih vlad. Beograd, 23. avgusta. (Izvirno. Seje narodnega predstavništva s signirani ljubljanski poverjenik zal notranje zadeve Pitamic je prispel vJ Beograd ter bo jutri sprejet od mi- • nistra notranjih zadev. Podpisan je i ukaz o uveljavljanju proračuna za4 1920/21. Demokratski poslanci bo-] do zahtevali, da se budget takoj pre- i trese v odboru. Politična javnost sto- i ji popolnoma pod vtisom za demo- j krate zmagovitega izida občinskih ' volitev v Srbiji. — Beograd se pri-j pravi j a na slovesen sprejem maršala* Joffre-ja, ki prispe jutri iz Bukarešta, i Na dvoru se vrši njemu v čast svečani diner. i Politične beležk it» Varšava, 23. avgusta. (Izvirno poročilo „Jutru".) Poveljstvo severne ruske armade je zaprosilo poljskega generala Sikorskega za podajanja glede predaje severne ruske armade. Z zasedenjem črte Mlava - Prasnic-Ciehanow je proti ruski severni armadi zabit močen klin tako, da je predaja neizogibna in to tembolj, ker močna poljska konjenica, predirajo, ča s severa, ogroža Ruse. Pri zavzetju Brest-Litevskega je bilo baje šest ruskih divizij obkoljenih. Črta ob pometal orožje proč. Vzhodno od Ko-rolenskega je oddelek Rusov prekoračil prusko mejo, kjer je bil takoj raz-orožen. Pričakovati pa je, da se bedo še nadaljnje ruske čete umaknile na nemško ozemlje. Ruski častniki zatrjujejo, da so ruske čete posebno mnogo trpele vsled francoskih letalskih bomb. Kovno 23. avg. (Izvirno). ,,Um-ted Prcsa' poroča, da je l>il dan«? v Minvtu dogovorjen sklep miru. Poljgksa vlada jo sprejela ruske po- Bugu od Bresta do Dubijenke je oči-'soje. Pričakuje s,c še potrdilo iz Mo-ščena od Rusov. Tudi v Galiciji sosc sleve. liiisi so dopovor že pričeli iz- pust začeli na vs£j črti umikati. Posamezni poljski oddelki so predrli do Brjanska. Do dne 21. r. m. so Poljaki vjtii 35.000 Ruscv. Varšava, 23. avgusta. (Izvirno poročilo .Jutra". Pogajanja v Minsku so še vedno zavila v iemo. Mirovna pogajanja v Minsku so se pričela v torek. Poljski delegati so izjaviti, da se glede razorožitve toliko časa ne morejo pogajali, dokler tudi Rusi s svoje strani ne privolijo v razorože-nje. Delegati dobijo sedaj, z ozirom na novi položaj, ncva navodila. Poljsko javno mnenje je c-dicčno proti diktatorskemu miru. Berlin, 23.avgusfa. (Izvirno poročilo „Jutra".) Z vzhodnopmske meje javljajo: Umikanje Rusov ob vz-fcodnopniski meji ce je vsled močnega pritiska poljske konjenice razvilo v pravcato paniko. Pehota, konjenica in iren bele vse navprSc. Ruski častniki' ?e zaman trudijo, da bi ustavili bežeče čete. Del bežečih vojakov je že vajau - m ozemlja. umikajo i>; zaaedeiH^a Bosa papajaaja BHd Italija is 3»gsslasij8. Beograd, 23. avgusta. (Izvirno poročilo ,.Jutra".) V političnih krogih pričakujejo obnovitve pogajanj z Italijo. Konferencam italijanskega mi-nistrskega predsednika Oioliitija z Ltovdom Georgeom in iV.il lerattdom se pripisuje veliki pomen. Italijanski premier si hoče očividno pridobiti soglasje Anglije in Francije za nove predloge o jadranskem vprašanju. V zve?i s tent so razgovori ministra Trumbiča v Lotidonu. Trtunbič se rkorri vrne v Beograd. Pričakuje se nov peziv entenie k direktnemu sporazumu. O^oviies featašHs mul Zagreb. 23. avgusta. „N'ov;osti poročajo iz Beograda, da.se v gotovih diplomn-ičriih krogih trdi, aa bo v vzdržno je., da bi smfla ostati v dosedanji esamelesti. Mi se strinjamo z enimi, ki menijo, da je skrajni čas likvidirati tudi v tem ozirt! zapuščino vojne tam, kjer je io mogoče in koristna. Pravih in trajnih prijateljev pa bonio našli le pri sbvanskih bratih. .Jutro" bo vedno vnet zagovornik češkoslovaško-jugcsiovancke zveze in njene utrditve tudi na gospodarskem polju. S Čehi nas veže i spoznanje, da je naša bodočnot -v pino-gem oziru najožje spojena z vstajenjem velike matere Slovenstva, Rusija. Z veseljem opažamo, da je v ru- skem narodi; pričel proces obnors in da se Rusija dviga iz razvalin. Nobena sila nas pripravi do iega, da fci pristali k.ukoii nedvzeš- proti Ru siii in pridružili se bomo onim treznim politikom, ki smatrajo, da je že skrajni čas za obnovitev bratstva io prijateljstva z državo ruskega naroda. Ko-smo pripravljali naš list, so nam od vseh strani prihajali dokazi seglasja in izrazi vzpodbude Naše zadoščenje bo, ako delo našega lisia med Slovenci pomnoži armado jugo-lovanskih r^tmisjov. lir. Trambic in zastopnik so- 1 vjeteke vlade. V parlamentarnih liro- ; ^iii trdijo, 5 na iniromf konferenci v' Parizt:. je ?nočJ uicnja spremembo amerikanske ustave. Da postane fak-predlog zakon za celo soveroameriško i zvez no republiko, je treba, da ga odo- i t>ri nnjuianj dve trel jini zveznih dr- i žnv. Severna Amerika šteje 48 zvez- ; niii d rži) v. torej je treba za predlog. Iržavnh glasov. Do aprila t 1. se je izjavilo za predlog 35 držav, Ten-nostsee je tore j 36. in odločilna. SkJ»-. pu senata v* Tonnesseju mora prrsta-: piti še zhomiea. poslancev in tlie na-I ional \vomen suffrjge jp v Ameriki' zmagala. , ' ! !- Konec Nikiiave slave. Ameri-kanska vlada je od [»klicala svojega . zastopnika, ki ga je imela do sedaj' na dvoru bivšega črnogorskega kra- J ija Nikite, ter na ta način pripoznala , končno ujedinjeaje Črne gore z Jugoslavijo, kar so pojMrej storile že francoska in angleška vlada, ki so obenem ustavile vsako izdajanje podpor Nikiti in njegovi okolici. Na dvoru Nikite je ostal sedaj samo še ita-lij.-cu-.ki poslanik in tako mora Italija danes soma vzdrževati Nikito z nje-, govim dvorom. Nikita je hotel že premestiti svojo prestolico iz okolice Pariza v Italijo, aH francoska vlada ni dovolila tega, ker v francoskih vladnih krogih Nikita ni kaj posebno na dobrem glasu, ter je zadriala Ni. | kito na Francoskem. % + Novo demokratsko glasilo. V., Novi Gradiški je dne 14. avgusta t L) začel izhajati „Novogradiški Glas. nik'" kot gasilo demokratske stranke. * Prvo številko , Jutra" smo poslali ■na ogled vsem onim, cd katerih se inadejamo, da postanejo, naši naročniki. Prosimo jih, da nam čim preje javijo svojo naročnino. Kdor se ne misli naročiti na ..jutro", naj bo toliko ljubeznjiv, da nam list takoj vrne. V. Ljubljano, Maribor in Celje •nismo poslali lista po pošti na ogled, 'pač pa smo vse ukrenili, da ga tu [lahko vsakdo dobi, bodisi v tbbakar-nah, bodisi pri kolporierjih. Da nam ;bo mogoče čim preje organizirati po večjih krajih brezhibno donašanje lista na dom, prosimo za kar najnujnejšo prijavo naročnikov. „Jutro" izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan tako zgodaj, :da ga dobe naročniki še isto jutro, najoddaljenejši prejemniki lista pa še isti dan. Ne oziraje se na jamstvo, ki ga nudi uredništvo za vsebino lista, smo prepričani, da postane „Jutro" najbolj razširjen napredni list, ker je ■med vsemi najcenejši. „Jutro" stane na mesec samo K 15-—, na leto K 180-—, :-.n zasedeno ozemlje K 300-—, za inozemstvo K 400-—. Že iz prve številke „jutra" je razvidno, da je nastalo zanj — še pred-no je izšlo — v krogih inserentov zelo živahno zanimanje. Vabimo vse gospodarske kroge, da se javijo s dvojimi oglasi za , Jutro". Na eni strani bo naš list posvečal posebno pažnjo gospodarstvu, na drugi strani pa jamči njegova velika naklada za uspeh. Cene večjim oglasom so (konkurenčne. Opozarjamo zlasti na „Mala oznanila", katerim smo nastavili izred-ino nizke cene, da vzbudimo tudi v krogih netrgovcev zanimanje in potrebo za to zelo važno oglasno panogo, ki je osobito v časopisju drugih narodov tako lepo razvita. Glavno upravništvo ,Jutra" je v ('Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Nanj je nasloviti vse pošiljatve, tikajoče se naročbe, inseratov in prodaje „Ju-:tra". Upravništvu ,Jutra" v Ljubljani se priglašajo notna naročila na list, zlasti za Ljubljano in okolico. •Sprejemajo se naznanila in večji 'oglasi. Upravništvu „Jutra" v Ljubljani je pošiljati vse morebitne reklamacije zaradi lista Jutro". V Mariboru je prevzelo razpeča-: vanje ,Jutra" reklamno podjetje gospoda Ivo Sušnika v Grajski ulici. Od tu se oddaja ,Jutro" takoj po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane po trafikah in v kolportažo. i vrd-ka Ivo Sušnik sprejema tudi oznanila in večje oglase. Uprava ,Jutra" je ustanovila v ; Celju (Aleksandrova cesta št. S) podružnico upravništva „Jutra". Iz ts i podružnice se razdeljuje po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubljane ,Ju-• tro" na trafike, raznašalce ter se raz-naša naročnikom po hišah. V celjskem upravništvu ,Jutra" se sprejemajo naročniki ter mali in veliki oglasi. Zahtevajte .Jutro" po vseh ioba-karnah, kupujte ga od kolporierjev in naročite ga takoj, da ga vam bo mogoče redno dostavljali na domJ oMisMii volitev v Srbiji. sntaga cteraioiMratcMF. peras ra^S^ise« w kmclskih ©SsSinah. PeJovica mzst xj rokah tfsEsoks-sžcv. Ljubljana, 23. avg. Včeraj se je izvršil v Srbiji dogodek, ki je za naše politično življenje izredno važen in ilustrativen. Po vsej nekdanji srbski kraljevini so se izvršile občinske volitve. Prvič v novi državi jc dobil srbijanski del našega naroda priliko, da z volivno „kugiji-co" v roki izrazi svoie politično prepričanje in izreče svojo sodbo v boju strank, ki zahtevajo od njega zaupanja za svojo politiko. Srbija je v glavnem razbeljena v dva politična tabora. Stara radikalna stranka, ..ki je bila že desetletje v posesti odločilne politične moči v kraljevini in ki si je znala ustvariti izvrstno organizacijo in utrditi svoj vpliv z naicrezobziniejšimi in v mnogem pogledu nemoraličnimi sredstvi, je klicala ljudstvo na odpor proti naprednim idejam Demokratske za-jcanice, v kateri so se po ujedinienju združile nekdanje srbijanske sarno-sialne, nacijonalne (liberalne) in napredne stranke z demokrati iz novih krajev. Radikalna stranka je ojačila svojo stališče z ustanovitvijo Parlamentarne zajednice, v kateri ss je zvezala s hrvatskimi plemensko-kon-servativnirni zajedničarji in slovenskimi klerikalci. Ko je po padcu, demokratskega kabineta v februarju prevzela vlado Parlamentarna zajed-nica, jc bil njen najjačji argument ta, da vsaka izmed njeniii skupin predstavlja v svojem plemenskem ozemlju ogromno večino naroda. Moramo priznati, da je napravil ta argument na površna poznavalce našega javnega življenja precejšen vtis. Kmalu na to so se vršile občinske volitve na Hrvatskem. Rezultat je presenetil. V mestih in industrijalnih krajih, predvsem v Zagrebu, je stopila komunistična stranka kot najjačfa na plan, poleg nje so med v starih ,hrovaških' tradicijah vzgojenim malomeščan-stvem dobili zajedničarji precej glasov, zunaj na kmetih in v srbskem delu prebivalstva pa se je koi najmočnejša seruja pokazala demokratska stranka. Reci smemo, da je Za-jednica pri občinskih volitvah na Hrvatskem propadla. Največjega pomena je, da je sedaj še mnogo hujša usada zadela vodilno stranko Parlamentarne zajednice, Protičeve radikalce. Poraz te stranke je pbpolen. Od 24 mest jih je ostalo v njenih rokah le 5, sedem so jih dobili komunisti, polovico pa demokrati. Poda mnogo značilnejši je izid volitev v kmečkih občinah. Celi okraji so prešli v demokratski tabor in večina občin je v rokah demokratov. Srbija ima za občinske volitve dvojen sistem. Splošna in enaka volilna pravica jc uvedena v mestih in na deželi, toda v kmečkih občinah velja načelo proste večine, medtem ko je v večjih mestih upeijana kombinacija večinskega principa s proporcem. Dve tretjini mandatov dobi namreč "stranka, ki je imela relativno največ glasov, druge stranke pa si delijo ostale mandate po proporcu. Tako je v Beogradu izvoljenih 30 komunistov, akoravno niso dobili niti tretjino oddanih glasov. Večino občinske uprave so dobili komunisti tudi v enih srbskih mestih, ki imajo, kakor. Niš, Kragujcvac, Leskovac, precej razvito industrijo. Komunisti so se pojavili kot tretja stranka v Srbiji. Vse drugo, kar je se stalo v volilnem boju, ne pride v pDštev. Pokazalo se je, aa je republikanski pokret brez vsake večje site. Značilno je tudi, da se oficijelna socijalna demokracija v Beogradu ni mogla niti afirmirati, akoravno je postavila svojo posebno listo. Snujoča se seijačfca stranka je ostala še popolnoma v ozadju. Izid občinskih volitev v Srbiji kaže, da je radikalce,m ociklenkalo in daje poroštvo, da propadejo tudi pri volitvah v konstituanto. Glavni steber, na katerem je slonela Parlamentarna zajednica, je opasno naiomljen. Politične posledice 22. avgusta se bodo pojavile pa tudi že sedaj. Demokrati, ki so v zadnjem času bili potisnjeni nazaj, so v kabinetu in v parlamentu ojačeni, notranja solidarnost Parlamentarne zajeanice pa se bo zrahljala. Pri nas na Slovenskem je situacija podobna oni v Srbiji in na Hrvatskem. Klerikalci sami vedo, da so izgubili večino v narodu in baš zbog tega so nameravali s pritegnitvijo žensk, katerih večino še nadvladujejo, vreči svoje zadnje rezerve v boj. Dolžnost vseh naprednih struj v našem političnem življenju je, ca pripravijo svoje sile za borbo proti tej najopssnejši grupi Parlamentarne zajednice in tako dovršijo delo, ka-x terega je včeraj, srbski del našega naroda tako energično vzel v svoje roke, derinitiven poraz organiziranega reakcijonarstva v Jugoslaviji. Beograd, 22. avg. zvečer. V mestu Beogradu so največ glasov, namreč 3528, dobili komunisti. S tem so si priborili po srbskem občinskem volilnem redu 30 mestnih zastopnikov, vso občinsko upravo in bodočega župana. Padikalci so dobili 3327 glasov in S mestnih zastopnikov, demokrati 2S35 glasov ali O mestnih zastopnikov in republikanci 605 glasov ali 1 zastopnika. Komunisti so si priborili razen tega večino v sedmih mestih: Niš, Kragujevac, šabac, Milanovac, Kumanovo, Leskovac in Djakovica. Demokrati so si priborili večino v dvanajstih mestih,_ in sicer v Vranji, Paračinu, Smederevu, Cačku, Gra-oištu, Obrenovcu, Umki, lvanjici, Zagubici, Kruševcu, Palanki in La-zarevcu. Vsi ti kraji so bili doslej v rokah radikalcev, ki so popolnoma propadli. Tudi ona mesta, Id so si jih priborili komunisti, so bila doslej v rokali radikalcev. Radikalci so si ohranili samo pet mesrt, namreč Loz-nico, Jagodino, Čuprijo, Valjevo in Požar evac. V srbskih kmečkih občinah so po dosedanjih vesteh povsod zmagali demokrati z znatno večino. » ljudsko Mtim. ŠOLE NA KRANJSKEM NAJ DOBiJO KLERIKALNE NADZORNIKE. — NOVE MEŠČANSKE ŠOLE. — UČITELJSTVO IN SOKOLSKI ZLET. V četrtek in pc-dc, dne 19. in 20. t. m., se jc vršila seja višjega šolskega svet?.. Na interpelacijo ravnatelja Jelcnca v zadevi ženskega učiteljišča v Mariboru je odgovarjal višji šolski nadzornik dr. L. Polja-ncc. Pojasnil je zgodovino tega zavoda cd prevrata sem ter poudarjal, da se bo moralo epu; i iti, ker ni zanj potrebnih učnih moči! Višji šolski nadzornik E. Gangl je poročal o tropredlogih za imenovanje okrajnih eolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Klerikalci so si za to točko znali izbrati pravi trenutek. Vladni svetnik dr. Skabeme je pri plebiscitni komisiji v Celovcu, nadomeščal ga je vladni koncipient Velikonja, strasten klerikalec. Po milosti dr. Gosar-ja sedi še vedno v višjem šolskem svetu bivši okrajni šolski nadzornik, znani Franc Lavtižar! Tako se jim je posrečilo, da so predrii klerikalci s svojimi predlogi za vse okraje raz-ven Ljubljane z 9, oziroma S glasovi proti 5. oziroma 6. Celo zloglasnega Simona, ki je bil že vložil prošnjo za upokojitev, so potegnili iz stare šare, onega Simona, ki je med vojno de-nunciral podrejeno učiteljstvo, češ, da je srboiilsko, so spravili v terno-preclog za radovljiški šolski okraj. In takega človeka naj ministrstvo presvete imenuje za šolskega nadzornika! Za tega avstrijakana in sovražnika Srbov sta glasovala celo dva državna uradnika. Z gospodom Francetom Gabrškom bomo pa ob priliki spregovorili resno besedo in povedali, kako je postal s pc-močjo Zaveze višji šolski nadzornik, kaj je obljubil takrat in kako drži zdaj dano besedo. Nato so se izvršila razna imenovanja, o katerih bomo posebej poročali. Dalje se je sklenilo, da se okoliška ljudska šola v Ptuju razširi v šest-razredaico in se loči v deško in dekliško; mešana mestna nemška pet-razredna ljudska šola v Ptuju se opusti, nemški otroci pa se prikiopijo slovenski šoli po eni nemški vzporednici. Ljudska šola v Spodnji Pol-skavi sc razširi iz tri- v štirirazred-nico; podružnica na Pragerskem se spremeni v redno dvorazredno ljudsko šolo, toda le pod pogojem, da prispeva južna železnica. Deška ljud- ska šola v Kranju se razširi v pet-razrednico in obenem sistemizira peto učno mesto. Sklene se ustanovitev redne ljudske šole v Vrčicafi in v Lazah. Potem se vzame na znanje! preustrojitev zasebnega ženskega učiteljišča in vadnice šolskih sester v Mariboru in dovoli ustanovitev učne- -ga tečaja k meščanski šoii na tem-zavodu. Naroča se ravnateljstvu, da; predloži podrobni učni načrt za ta tečaj. Odobrile so se ne nekatere preureditve na celjskih in mariborskih; šolah. Višjemu šolskemu svetu se je< dalo pooblastilo, da sme meščanskim šolam prideljevati učne moči in ustanavljati 4. nastavne razrede na onih'j meščanskih šolah, kjer so za to dani; pogoji. Dovolila se je ustanovitev" meščanskih šol s prihodnjim šolskim! letom, ako bodo izpolnjeni do takrat vsi pogoji, v sledečih krajih: v Slovenj grad cu, Velenju, na Jesenicah, i>> Trbovljah in Zagorju. Zdi ljudske šo-' le v Kranju se je sistemiziralo stalno katehetsko mesto. Pri razpravi o samostojnih pred-' legih je ravnatelj Jelene predlagal,, da naj se učiteljski abiturienti zgla-šajo za službena mesta pri okrajnih,-šolskih svetih in ne pri višjem šol-: skem svetu. Sklenilo se je, da se v bodoče napoti vsak prosilec na pred-' pisano uradno pot za vlaganje prošenj in da se bo naznanilo vsem; okrajnim šolskim svetom, da so od-< loki, s katerimi so se dosedaj sporo--čila imena takih prosilce/, razveljavi Ijer.i. Na predlog istega predlagatelja se je sklenilo, da izda višji šolski svet na vse okrajne šolske svete jugoslovanske Štajerske razpis, ki', določa za tekoče šolsko leto zaklju-čitev v četrtek, dne 26.avgusta ti., da se učiteljstvo udeleži Zavezinega-delegacijskega zborovanja in Sokol--rkega zleta. Oni učitelji pa, ki imajo šolo še po 1. septembru, dobe za tiste« dni dopust. Kanonik Nadrah je pred-1 lagal, da naj se prepove telovadba šolske mladine pri Sokolih in Orlih,, gesp. predsednik Vadnjal pa je sta-' vil dodatni predlog, da naj se prepove uporaba šolskih telovadnic vsem telovadnim društvom. Sklenilo se je,-da se Nadrahov predlog izroči poverjeniku, ki naj reši zadevo v sporazumu z ministrstvom prosvete. Vadnjalov dodatni predlog je bil sprejet z večino glasov. Nadučitelj Štrukelj je predlagal, da naj višji šolski svet stori vse potrebne korake, da se učiteljstvo odpusti od vojaške-j ga vežbania, k vojaškim vajam naj se kliče učitelje samo ob počitnicah,; F red log je bil sprejet. Nato je zaključil predsednik sejo. Ljubljana, 23. avgusta 1920. * Cr. Ravnihar težko obolel. Doktor Vladimir Ravnihar je na Otoku ob Vroskem jezeru, kjer je bival z rodbino na letovišču, težko obolel na griži. Včeraj so ga z avtomobilom pripeljali v Ljubljano. Zasluženemu politiku želimo, da skoraj okreva. * Borba za Kmetijsko družbo. Z Dolenjskega nam poročajo o zanimivem izida volitev v Kmetijsko dražbo. V mokronoški podružnici je bilo oddanih za listo Samostojne kmetijske stranke 260 glasov, za listo SLS. pa 102 glasova. V trebanjski podruž- niči je SLS. dobila le 26 glasov, do-, čim je dobila SKS. 1:20 glasov; v Tržišču pa je volilo delegate v Kmetij-' sko družbo 25 pristašev SLS. ter 63 SKS. * Koroške vesti. Plebiscitne pod-i vsaki občini postavijo glasovalni od-' ber, ki sestoji iz treh pristašev Ju-; goslavije in treh zastopnikov avstrij-' ske stranke. — Mesto Celovec je v jako težkem £naneijskem položaju.; Deficit zna.ša 8,177.0*00 kron. Od te-' ga upa ob?ina pokriti približno en milijon osemstotisoč kron s poviša-' njem doklad, drugo s kreditnimi op&-; jiPodL črto. Pred desetima leti. Leta 1910. je začelo v Ljubljani izhajati ,Jutro". Bil sem takrat v Pragi in sem od daleč opazoval ta pojav. Ljubljana je imela dobiti svoj prvi jutranji list. Po mnenju nekaterih ljudi je bii nov dnevnik za nas popolnoma nepotreben. Imeli smo dve glavni stranki, ti dve sta imeli vsaka svoj dnevnik, za uradne stvari je izhajala „Laibacher Zeitung" za višjo politiko pa so poskrbeli nemški listi „Neue Freie Presse", „Tagespost" in „Grazer Tagblatt". Čemu torej nov siover.ski dnevnik? Kdor je'hotel pogledati preko kranjskih mej, si je prečital „£dinost", za Goriško nas je informirala „Soča", za Štajersko pa celjski „Naroani list". Nov dnevnik je bil torej luksus, saj so za jutranje liste poskrbeli v Gradcu, zvečer sta pa itak „Narod1! in „Slovenec" pri-, nesla vsak svoje. S stališča že obstoječih dnevnikov je bila to nekaka konkurenca, zato se je hotelo novi dnevnik zamolčati in flii smo izvedeli o njem iz zagrebških listov. S počet-ka smo mislili, da je to „predpustna raca", toda v začetku marca je „Ju-tro" izšlo in začelo se je takoj ugi-tr.fi — kdo r>tc'i za nHtn. Ust ie naznanil, da se bo zanimal tudi za balkansko politiko in jugoslovanske razmere — in sedaj ni bilo težko najti sumljivega ozadja. S svojega visokega stališča domači listi te balkanske poizkuse niso smatrali resno in so se le neradi spuščali v polemiko. Mi smo takrat v Pragi slavili Mr.sa-rvkavo šestdesetletnico. Napisal,sem za .Jutro" članek o tem našem učitelju in voditelju, ki je združeval okoli sebe vso trezno mislečo jugoslovansko mladino. Kmalu na to sem odšel lia študijsko potovanje v Rusijo in ko sem se meseca avgusta vrnil preko Balkana v domovino, sera videl, da so mi bila v Ljubljani vsa vrata zaprta, kajti slovenstvo in balkanstvo sta bila takrat pri odločilnih mestih v Ljubljani na iudeksu. Pohajal cem nekaj časa po Ljubljani in ker ni bilo nikjer/zame mesta — sem nekega dne obsedel v uredništvu , Jutra". Uredništvo je bilo +akrat na Miklošičevi cesti v neki verandi, ki je spadala k hotelu „Loyd". Prostor je bil precej velik — mislim, da je bila tam svoj čas restavracija — po mizah so ležali ii v velikem neredu in v uredništvu x vladala prava republika. O je vladalo takrat splošno mnenje, da je „srbofilski" list in „Slovmec" je rad namigaval, da te stvari nisem zanimal, opazil sem, da se list bori s finančnimi težavami in da ima važno naiogo — vršiti jugoslovansko propagando. Glavni urednik in lastnik nam ni nikdar pravil o tem, zato je vladala v listu abosolutna svoboda in anarhija. Toda v javnosti je imel list mnogo prijateljev. Naši dnevniki so imeli prej samo svoje stalne naročnike, ti so dobivali liste po pošti ali po raznašal-cih — po trafikah se domači listi niso prodajali. ,Jutro" je šlo v trafike in cd tod na ulico. V tem je storilo korak naprej in je privabilo svoje čitaiclje. Masi je ugajal njegov revolurijonaren značaj in odločen odpor proti vladi, proti nemštvu in proti klerikalizmu. Ne rečem, da je bil list tehnično in vsebinsko na vrhuncu; pisala ga je bolj javnost nego uredništvo, zato mu je manjkalo enotnosti. Ideja, za katero smo se borili, je bila takrat še nejasna, v listu se pa sploh jasno ni smela povedati: javnost jo je samo slutila in je šla za njo. Naš domači politični bej je takrat dosegel svoj višek — v boju za Ljubljano. Meseca aprila 1911. so imele biti ljubljanske občinske volitve in . takrat je bila nevarnost, da izgubimo svoj slovenski kulturni centrum. ,,Jutro" je v tej dobi pre-Ufvljnb- težko finnncijalno krizo, a borilo se je z vso odločnostjo za napredno Ljubljano. Tiskarna je večkrat podala svoj ultimatum. Prvotni jugoslovanski program je bol in bolj izginil v težki borbi za obstanek. Vkljub temu so krepko vztrajali ob listu vsi, ki so čutih, za kaj gre. Kriza 1. 1908. je nam odprla oči in Srbija je bila v mislih vseh, ki so upali na rešitev iz težkih časov. Ko so posiaii tudi septemberski dogodki predmet klerikalnih denuncijacij, se je videlo, da vodi v svobodo samo ena pot. Oni, ki so verjeli v to našo bodočnost, so vztrajali do konca, vkljub temu, da ni list povsem odgovarjal svoji nalogi. Šlo je za idejo: revolucija in jugoslovanstvo! Število teh ljudi je rastlo posebno na jugu. Severna meja se je bala te smeri v politiki, ker so Nemci izrabljali kle-klerikalne denuncije proti našim narodnim organizacijam. Tudi domačim politikom „srbijade" niso bile po volji, zato pa je ideja zašla med mladino in je tam na skrivnem dobila svojo pravo obliko. V jeseni 1.1911..sem odšel v Gradec Po enem letu boja, ki ga je začeto „Jutro" za jugoslovansko misel, je nastala v Ljubljani soparna atmosfera. Bilo je težko živeti v teh časih, ko je nas vse mučilo v grlu in l-ismo vedeli, kako bi se rešili. Po- jznal sem ljudi, ki so pomilovalno gledali na nas ..izgubljene ljudi", ki se ukvarjamo z „iluzijami". Bilo je zaduhlo in moreče v tem ozračju, kjer ni bilo več mogoče govoriti o idejah. Vse se je temnilo, lam na vzho-r du je le slabo brlela zvezda, ki se je jasnejše zasvetila spomladi 1. 1910, ko jo je začelo oznanjati ,Jutro". ,Jutro" je odšlo v Trst in je v začetku 1912. prenehalo. Balkanska vojna, ki je izbruhnila v jeseni tega leta, je pokazala, kaj je hotelo povedati ,Jutro". Mahoma smo razumeli vse. Začela se je predigra naše velike tragedije svobode. Ko sem se zadnjič zopet pojavil v Ljubljani in sem šel po Miklošičevi cesti, sem zapazil zopet napis: uredništvu „Jutra". Spomnil sera se na one dogodke pred desetimi leti V mraku nejasnosti in bojazni je izšla ono prvo „Jutro", ki je oznanjalo naš dan. Vihar je odnesel s seboj njegove črne oblake in razpršil po svetu one, ki so varovali v zvezdo jutranjo. Prestali smo vihar in smo se vrnili Takrat smo se zbirali kot razbijači stare monarhije, sedaj se zbiramo kot graditelji svoje nove države. Pozdravljeni vsi, ld prihajate v ,Jutro" s to mislijo. Dr.LlL ! racijami. — V Velikovcu se i"e vršilo j dne 33. avgusta nemško agitacijsko J zborvanje, ki je bilo slabo obiskano ; ter je imelo še slabSi uspeli. —Orož-; ni ki so izsledile zločince, ki so dne j 25. julja napadli vlak s slovenskimi j izletniki iz Velikovca. Dva sta zbeža-? la čez mejo. — V Črni, v tukajšnjem gusta 1920. je došel iz Celovca vi grebinjsko okolico nemški hujskač po imenu Martin Frankel. Imenovani je dne 11. novembra 1879. leta rojen na Krčar.jah, cbčina Grebinj in tja pristojen, bivši hlapec pri raznih posestnikih v grebinjski okolici. Frankel ie I Fran Mifcuš; za začasne csrfcike —-- ....................Viktor v IX.čiuovnem razredu. Prošnje je] vložiti v štirih tednih pri kemijskem oddelku dalmatinske vlade v Splitu. : Imenovanja v carinski službi. Pri glavni carinarnici v Ljubljani so imenovani: za revizorje prve klase = Avslrija si is zasigsrala žito. Kakor znano, je med Jugoslavijo in Avstrijo sklenjena dobavna pogodba, po kateri dobi Avstrija od nas i 000 , -- - .... ,----- -------. ---------------- vagonov moke, 1500 vagonov pše- , , . - . ooiskal vec zavednih Slovence-,- m jim tretje klase Viktor Fabijan, Viktor niče in 4000 vagonov koruze za ceno j Tudokopu M 10: ponesrečil 1, letni ru- nevarno grozi m hujskal proti naši Kregar, Branko Bakalovid, Josip Ve. okroglo 160 mihjoncv dinarjev, ki se /tiar Anton Kočnik. Jvo se ie vrnil z i rirri.n t^u m^i a-, u —1 in—— -,r «r-., . i J .J ' • dvigalom iz rudnika, mu je odtrgalo glavo. Bil je takoj mutev. — ,.Ba-r.^ +AvomA Mocf liorATin T »ml. državi. Tako je prišel tudi k zavednemu Slovencu, posestniku Francu Fritzlu, p. d. Eraužniku v Ravažu, likonja, Fran Knez, Viktor Pinter, plačajo zopet v blagu, zlasti s stroji, Štefan V. Center, Ivan Gregorčič, ki jih Jugoslavija zelo rabi in ki jih Stanko Horvat, Čedomir Bogdanovič, Avstriia lahko ' ' " Sokolska prireditev na Lnkovi- j d. Brezovski „Sokol" jo priredil v r nedeljo na Lukoviei javno telovadbo, ['združeno z veselico. Nastopil je pri Lprostih vajah poleg brezovšbrga „So-i kola" tudi oddelek „Sckola" iz Viča, ^Vrhnike in JTotranjih goric. Lepa j vrsta Sokolov in Sokolic je S vaje na konju n na ! stvom br. Thalerja iz ! uspeh veselice utegne biti zadovoljiv, i četudi je bilo vreme sicer lepi prire-fditvi nemilo, fc * Toča na Gorenjskem. Z Ljubne-fga poročajo, da jo začela v soboto | proti jutru padati toča, sicer ne silno [ in dolgo, ali vendar je uničila veči-j noma vso ajdo. Enako se sliši od vasi | izpod Radovljice. Čudno je, da je tu-,-di lansko leto skoro ob istem času t ... ... . , ----------j—,------------,—Med Avstrijo ..... | popravili, jih bodo pa zopet pezga- vojevič, Štefan Filipovič, Branko Ko- je sklenjena začasna trgovinska kon Pnipomnil je tudi, da imajo vačevič in Andrej V.Jovanovič. Pri Nemci dosti Italijanov za pomoč pro- glavni carinarnici v Mariboru: za ti Jugoslovanom. Nadalje je obiskal revizorje prve klase Avgust Flak in zavednega Slovenca Jurija Nomurja, I Josip Kroupal, za revizorja tretje pd. valnarja vLavežu, cbčina Gre-j klase Dušan Pavlovič za začasne .r,, o .... carjnjjje tretje klase Ivan Medanič, ". Tomič, Zoržul. Razpisana tobačna trafika. Razpisana je po javnem natečaju tobačna trafika na Karlovski cesti št. 7 v Ljubljani, do dne 13.septembra ti. Jamščine je položiti 3000 kron. . —epa binj, pri katerem je zopet začel pri pove _ bradlff nS vS- x?Vati. noyico» da v dneh Pridei° I Š«io'S^jnik" Konštanti T iz Viča Gmotni Nemc-1 z(8**nazajin ^a Jugoslovani Josip Gstapovica in Ljudevit i iz Viča. umotni|m0ra]0 pnjč jz Koroške Obžaloval1 je tudi, zakaj da niso v vojni vse Srbe pobili. Frankla so zasledovili. Preden pa so ga izsledili, je otekel čez demarkacijsko črto v Nemško Avstrijo. in se nahaja baje nekje v Celovcu. Okrajno sodišče in okrajno glavarstvo sta o trn obveščena. * Dr. Josin Strašek umrl. V soboto dne 21. t. m. ob 4. popoldne iel Heodrešena domina. a Vojao sodišče v Trsta je — kakor poroča tržaški „Lavoratore" — Bogata Vrhnika. Zadnja [ gasilnega društva na Vrhniki je ne-: sla čez 100.000 K dohodkov. Valuta :in demarkacijska linija! ~ Pomoč pogorelcem. Dne 4. t. m sokolsko župe udeležil še zadnjega zleta v Pragi. ]Sazaj grede se je v Ljubljani z neko jedjo pokvaril in mu je bolezen prešla končno na je- I je požar vpepelil v Jesenju, občina l™^.1™™1 f -'3 poicm ,v Eolski ! iiJ-jc ^ T I slatini, odkoder so ga pred par tedni I Hotič pri Litiji, peterim posestnikom L^,; ; , 'x t in enemu gostaču vse imetje. Škoda I™ ^-i11^ P«peijali rih leži po več mesecev veiiko število jeioikov v skrajno zanemarjenem stanju, politični zločinci so pomešani z ubijalci, roparji in morilci; obravnava se vrši skrajno neredno, danes ni zagovornikov, jutri obdolžeucev, po- znasa 1,195.000 K, zavarovalnina pa le 13.900 K. Prizadetih je šest rodbin z 42 rodbinskimi člani. Vsi < so v skrajni bedi. Vlada je razpisala Nabiranje milih darov po vsej Sloveniji. Darove sprejemajo politična ob-•Jastva in načelnik pomožnega odbora, župan Franc Drnovšek v Ho-| tiču pri Litiji, j-- * Vlom. V ponedeljek zjutraj je j:branjevka Amalija Habovnik zapa-f žila, da je bilo tekom noči vlomljeno < v njeno leseno lopo. J/lomilci so ji množine bolnico. Tu je padel v nezavest in v soboto ob štirih popoldne je izdihnil. Pokojni je bil jako značajen in delaven narodni boritelj. Stal je vedno v prvih vrstah Sokolstva in je bil odločen demokrat. Dr. Strašek je bil soustanovitelj brežiškega Sokola. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoldne. Celjski Iii novomeški Sokoli po tvorili častno spremstvo. Značajne-mu možu lahka žemljica! * Obsojen verižni k. Iz C olj a nam poračajo: .Terniški poduradnik Ivan Martinčič je med vojno pridno veri- 3 hoAieSli znatae .mnozme čokolade, aL Kupčevcal je s srajcami, i-100 parov kranjskih klobas, 15 kg in dniffimi oblajiU in si l,apravil pri Ivaninem drugih zrni ter sladkarij, tem veliko premožen je. Po prevratu ^Oškodovana je za 3000 K. 1 ■ — - — celjsko I{em ni sodnikov in tožiteljev. Tako se 'je te dni dogodil tale zanimivi slučaj. V preiskovalnem zapora je bil že nekaj mesecev neki Goričan, ob-dolžen žaljenja italijanskih vojaških oblasti, ko je bila razpisana obravnava, ni bilo okrivljenega nikjer, iskali so ga po vseh tržaških zaporih, iskali v Gorici, a nazadnje šele našli akt, da so ga že pred nekaj meseci poslali v Koprsko kaznilnico, ker so ga zamenjali z nekim drugim že. obsojenim! „Lavoratore" zahteva, da naj se takoj izločijo vsi nevojaški predmeti iz kompetence tega sodišča, ki je v pravi zasmeb pravici in zakonom! je prišlo med delavstvom cinkarne, Svojega svaka umoril. Par let kjer je Martinčič vodil aprovizacijo, l '. pred vojno je živel v Ljubljani pol-r kovnik Vučetič, poveljnik 27. peš-; polka. Imel je 17 letno hčerko, ki se Me (Množila z nemškim inženjerjem p-Keilom. Zakon pa ni bil srečen, ker fje Kail, ki se je,bil vdal igri in pija-FS, sirovo postopal s svojo ženo in jo i pogosto pretepal. Žena si je vsied do velikega nezadovoljstva proti Martinemu, ki pa se je spretno umaknil med komuniste in skrite pa uspešno nadaljeval svoje veriženja, Tako je pri tukajšnji ti^ovini ,,Peta-olejska družba" kupil čistilne cunje in jih je za drag denar prodal cinkarni. Stvar je bila takoj naznanjena sodišču, ki t-tega najela svoje stanovanje v Mari- je odstopilo zadevo okrajnemu gla- (boru ter vzela k sebi tudi svojo ma- varstvu, k'i je Martinčiča obsodilo na j>ter, njen mož pa se je preselil k syo- 5000 k globe in pet dni zapora. Od s jim staršem v Trst. Brat mlade žene, sek za prehrano je seda j obsodbo po- fnadporočnik Vučetič je deloval na to, trdiL Martinčič'je tudi izgubil ak i da se sestra loči od inženierja Keila. tivno in pasivno volilno pravico. — i-Pisal je torej svojemu svaku v Trst, Radi navijanja con je bil svoječnsno (naj pride čimprej v Maribor, da se od mestnega magistrata obsojen zna- zadeva uredi. Keil je res prišel pre- ni celjski nemškutarski 'trgovec La- . -AA .__ \ T — i_______ I I i.i .ml... * » __..±...1*1 ftečeno soboto v Maribor. V sianova-iju njegove žene je prišlo med njim {in nadporočnikom Vcčetičem do sitseb. Odsek za pi-ebrano' je potrdil tudi to obsodbo. * Umor na nliei v ragrebu. Vče- ostrega prepira, tekom katerega so raj zvečer je prispel iz Ljubljane v ' sosedje slišali nadporočnikovo očita-j Zagreb tovorni avtomobil Ljublje- nje mženjerju, da je napravil nesrečno njegovo sestro. Slišalo je par [zamolklih udarcev, potem pa je Vučetič planil iz sobe ter dejal: „Ne :vem, kaj sem storil! On ne odgovarja!" Ko so stanovanjski sosedje pri-Išli v sobo, so našli Keila že mrkega. iNadporočnik Vučetič je bil takoj fgretovan. * L veliki obrtniški semenj [vrši na praznik 8. septembra 1020. i v „Xarodncm domu'". k * Vlomi v Mariboru. Mariborski 'dopisni urad nam jx>roča: V noči od i sobote na nedeljo so ukradli kotlarju feVajsu iz miznice 4.000 K. Okradeni »je bil pozabil ključ miznice v klju-|,čavnici. Tatu je moralo biti znano, fda je Vajs ta znesek ravno isti dan ^dvignil iz banke. V Križevem dvoru fje bilo isto noč pokradeno raznega I no izpromonjen, oblaga, kakor perila, ženske obleke itd. " f za okrog 20.000 K. Zločincev še ni-[majo. Policija je ukrenila vse potreb-da jih izsledi, š— Mariborsko gledališče se oivori 1, septembra. Angažirana sta pmed drugimi gg. Povhe iz Ljubljane fin Skrbinšek iz Celja, p:* Nemci že groze. (LDU Ljubifa-■v*. 23. avgusta.) V nedeljo dne 8. z-- ske prometne družbe z blagom zagrebškega trgovca Batiča. Ko je avto prišel, ga je pri mitnici čakal neki mož, ki je prosil šoferja, naj ga vzame seboj, ko se vrne v Ljubljano. Ko se je šofer pozno zvečer hotel odpeljati nazaj v Ljubljano, ga je dot.ič-nik zopet čakal z enako prošnjo. Ko sta se s šoferjem še pogajala, je pri-se J stopila četvorica neznanih možakarje^ ki so si ogledali šoferja in prosilca, nakar je eden izmed njih brez vidnega razloera prosilca kratkomalo ustrelil. Policija je industrijska podjetja, obrate in pisarne nikakor ne more zadostovati za; poljedelstvo, ker so poljedelska dela odvisna od poletnega časa in vremena. \ g. Kova tvornica za vinske desti-: late. V Splitu se je ustanovila velika tvornica za proizvajanje šampanjca, vina, konjaka in drugih vinskih destir' latov ter kisa. -i = Vinske cene v Dalmaciji so bile v mesecu juliju naslednje: Črno j vino 140 kron po stopinji, opolo 130 do 140 bron po stopinji, belo vino 170 do 1S0 kron po stopinji. i = Hmcljska trgatev v Savinjski I dolini. Dasi smo še v zadnjih tednih avguste, hmcljska trgatev še ni pričela. V kratkem je pričakovati iz češkega Žalca brzojavnega pojasnilagle- bnz veti* slab oblačno -megla oblačno 0*0 ipavad za jutri: hladno retareno vreme.. Srednja »čerajšnia t»nperatsra 19-3, normalca 18-1. Lastnik in izdajatelj __: Konzorcij ^Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. rrJtf frf * t > jjjpra nn pošteno dekle kot učenka sa luuu uu ra^nnfakturno trgovino ali šivilja, ti bi pomagala pri gospodinjstvu. Lahko z dežele. — Naslov t uoravniUvu lista < utro». 18 3—1 MMttl 7Y IŽo^vS Stroji in pnevmatika ter vsakovrstni deli dvokoles po znižani ceni pri Batjolc'. Z.jubljaaa. Giari trg št. £8. 26 10—1 Odvetnik ■ je otvoril ©elirctTii.sSso pisa,2»sio v Ljubljani, Sodna ulica št. II. Telet Sfc 454. 27 Štampžljo Maka! Datum-Stampiijo nUTO. lastnoga Izdelka. Katalog; frsa&o. Anton Cerne, 6 graveur 13—1 LlsbljsBa, Dssrsi trg 1. Staroznana gostilna M, v v » j, ^ o 'vis^F^V »-oji prueior m, # ^ " ----- ežancvao, Slavonija. i'.) 3—1 Pisalni stroj Joariep", Xaslov pore uprava dnevnik; 30 proda. Jutro. 1 2-1 ŠfPlFlnfc P"Prarea> sc zaradi poznanj 'Jlc! JU«U£:1S kania prostora proda. Več £3 zve v upravništvu «Jutra». it 2—1 '^fel [jIfn še dobro ohranjeno,močno, OU huUUj sq proda v trgovini gospe ' Pranja Piruat, Ev. 22artica rt. 8. o3 K;nhp laneno seme, lilllltJ $j|Ub&j kumno ter vse drugo deželno pridelke kupuje trgovina s someili: Ssver & Sotap., Ljubljana, Woi-fova ulica št. 22. 13 sairaz»o^ralna sacisnaust -s- Zagrebu. RSsSarouSJona Icfa 1884. Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg št (I. a Življcurka rente, doto otrokom, glavnice t a življenje, zgradbe {Sif • in premičnino .proti ikodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in vlomski tatvini kakor tudi preti telesnim nezgodam pod najugodnejšimi pogoji. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrotiu za celo živijensko dobo! Ceniki in pojasnila brezplačno! Dobri posredoval« se voduo sprejemajo! 46 I ^TsasriEuSsilc!. Cenjenim umrikin) kolegom naznanjam, i sprejamara popravila ur vseli vrst od njih ' iz mesta in z deželo. Eališkar Vvaa, ; »rarski mojster, I,jal»2jsaa,PotvEožao doliao št. IC. 2 3—1 Arhitekt in stavbenik ¥ lijem uMt r©© 22 stavbeno podjetje 13-1 Klabijana, Eoepoenstslis c. 10. OM. konccs. informačni zavod fŠE lil P|| BB asi i Sjjcbljana, Cankar j ovo nabrežja 5, dobavlja vs9 kreditne in privatne iuforma-\ cije v tu- in inozemstvu. V abonementn ter j posamezno cene zmerno. 10 Tekstilna tovarna druSba s o. >. 19 3—1 Isoše 27. p. Begunje, Sloveniia izdelujo cojfavioo, volnene jopiče, svltre. športno potrobščiac in različno drugo pletenina ia bombaža in volne. -r Sprejema naročila za jesensko in zimsko sezijo. ,,!iAHftu- izdelke ima t izložbi in ca prodaj tvrdka ^ Pre^aBa«w Cenjenim damam na3r.ar.jam, da sem si ogledal v modni teden na Dunaju in prinesel s seboj vse journale 30 jesensko in 3imsko SC3ijo, iako da morem j?e sedaj i3gotavljati potrebne kostume,' plašče in francosk* toalete po najnovejši modi. . . . . . DamsK1 modni salon f0 11118 ffl 131 Ljubljana, Beethovnova Jeodor Jfunc :a S, pritličje, desne. i sprejme upravništvo ,,-jutra" Sodna nI. 6. j | Prejel sem veliko partijo izbornega belega I banafskega vina iz okraja Baje. K 13 50 za liter. — V posodi kupca K 13-30. Milko Jesihs veletrgovina vina Ljubljana. 1 3—1 Rudnik. I I I I 8 8 I I I 1 I HitgSeik© za moške obleke, izgotoTljene obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, moško perilo, kravate, čepice itd. === Zaloga vseh sokolskih potrebščin..===== Prva kranjska razpošiBJalna 24 5-1 SGMWAB BIZJAK LJUBLJANA, Dvopsi tpg S. Lastn! modni ateljSe. Lastni modni atelje. TCLEG3.: UHERSPED Fs TELEF. INTERURB. ST. 117 ŠPEDICIJSKO IN KOMISIJSKO PODJETJE __CENTRALA: LJUBLJANA PODRUŽNICA: MARIBOR [ J J (JUGOSLAVIJA) 17 4—1 MEDNARODNI TRANSPORTI, PREVAŽANJE BLAGA VSAKE VRSTE, ZACARINJANJE, REEKSPEDICIJA, SE-- LITVE, NABIRALNI VOZOVI, SKLADISČA- ' VELETRGOVINA S PREMOGOM IN KURIVOM. In vse avtemobilue potrebščine iz skladišča o ]/C P I I O KI I K :: krojaška tvrdka :: ' ^ ^ ' za dame in gospode Sodna ulica 3 LJUBLJANA Sodna ulica 3 Najmodernejši kroji in najfinejše izdelovanje. ti ŠH11 in 11 isvršeiše vse Mne transakcije S SE23E 3SX3? Nat^niTi Delniški ti-Vnrnn. d. d.,v Ljubljani,