Važnost pepela in saj za kmetijstvo. Spisal F r. K u r a 11. Dolga in ostra zima je vzrok, da se pokuri mnogo drv in druge gorilne tvarine, ter vsled tega dobi gospodar mnogo pepela in saj. Vrednost pepela in saj pa je tolika, da se mi važno zdi nekoliko o tem spregovoriti. Že stari umni kmetovalci, dokler so mislili, da se rastline hranijo le po oglecu, so spoznavali veliko korist saj. Pepela niso imeli toliko za gnojenje, ampak cenili so ga le bolj kot sredstvo, da pospešuje razpadanje gnoja in zemeljske črnine. Al učenjaki novejše dobe so spoznali vsled mnogih in večletnih skušenj, da pepel ni le samo sredstvo za pospeševanje razkroje-vanja gnoja, temveč da je on tudi izvrsten gnoj. Predno se pa pepel za gnojenje upotrebuje, vedeti se mora, za katero zemljo je tako gnojenje najbolj vspesno. — Skušnje nas uč6, da pepeH je najboljši za težko ilovčasto zemljo, ^dočim za rahlo in suho zemljo nima toliko vrednosti. Cem težja je zemlja, tem veči je vspeh gnojenja s pepelom. Za deteljša, mokre travnike in pašnike ni boljega gnoja od pepela. Še celo tam, kjer se z gip-som fmavcem) ni mogla zemlja zdatno zboljšati, so s pepelom dobili obilne pridelke. Angleži iz lastne skušnje celo priporočajo, naj se vsa slama ali pa saj strniše na polju sožge, ter pravijo , da to je najboljše gnojenje, kakor tudi, da se pokonča pri požiganji mnogo škod-ljivib^mrčesov. Cem več ima pepel kalija v sebi, tem bolje gnoji in tem veča je njegova vrednost. Najboljši pepel pa se dobi samo od mak a, tobaka, repice, praprota, potem od bukve, jesena, od šilatestega ali smolnatega lesa, — najslabši pa je od jelše. Razun pepela od rastlin in dreves imamo pa mnogo še drugih gorilnih tvarin, katere nam dajejo tudi izvrsten pepčl za gnojenje. Med temi je prvo pepčl rujavega premoga. Veliko se dandanes tega pepela nahaja po tovarnicah in plinarnicah , kjer se veliko centov vsako leto požge premoga. Omenjeni pepel je posebno dober za detelj išča, travnike, kakor tudi za bolehajočo ali slabo pšenico. Tudi pri gnojenji krompirja se zel6 dobro obnaša. Ako se pepčl rujavega premoga pomeša s pepelom šote (Torfasche), ga ni boljšega gnoja za tako imenovane kisle (mokrotne) travnike, ker tako gnojenje prežene hitro mah. Drugi ravno tako važni, samo manjše vrednosti je pepčl kamnenega premoga. Ta pepčl pomešan z odpadki od kuretnine daje nam izvrsten gnoj za deteljša. Cim več ima tak pepčl mavca (gipsa) in drugih žveplenih spojin, kakor tudi fosforove kisline in drugih soli v sebi, tim boljši. Ako ima tudi železnega vitriola kaj v sebi, pokonča vse globoko vkoreninjene plevelske rastline. Konjski rep (equisetum arvense) hitro pogine, ako se gnoji s premogovim pepelom. Premogov pepel pa poleg tega, da zemljo gnoji, tudi zemljo celo zrahlja in zboljša fizikalično. ------ 46 ___ Zelo važen pa je šotni pepel. Tudi tega se dandanes posebno v okolici Ljubljanski, kjer se dobiva šota iz močvirja, posebno mnogo dobiva. Za dete-ljišča, lan, repico, krompir in lečo, kakor tudi za travnike, kateri niso presuhi ali pa podvrženi povod-njam , ker iz takih voda ves pepel odnese, se zelo priporoča. Šotni pepel ima v sebi ze!6 veliko mavca (gipsa) in je tim boljši, čim laglje je in čim bolj je belkaste in svetle barve. Težek in rudečkast pepel ima mnogo železa v sebi, zatoraj se mora le pazljivo in ne preveč ž njim gnojiti, ker bi lahko taki pepel več škodoval kakor pa koristil. V Belgiji je to gnojenje že tako v navadi, da si deteljša brez šotnega pepela niti misliti ne morejo. Oni pa tudi trdijo, da se njih pridelki vsako leto vsled tega gnojenja za 25 —30% po vikšajo. (Kon. prih.) ----- 56 ----- Važnost pepela in saj za kmetijstvo. Spisal Fr. K ura It. (Konec.) Tudi lug je še veliko vreden za gnojenje, posebno veljavo ima pa tudi v sadjereji. Ako se namreč drevesom stara koža ostrga, in drevo potem opere z lugom , dobi drevo zopet mlado kožo, in z iugom se zapreči tudi rast mahu po drevesu. Tudi proti drevesni bolezni, ki se imenuje rja, se lug potrebuje. Vsled te bolezni, katera nastane iz prašnih glivic (gobic), dobi drevesna koža rudečkaste pike. Ako se pa koža opere z lugom, ta bolezen preide in drevo dobi zopet zdravo kožo. Pepel v obče ima pa še neko drugo posebno dobro lastnost, namreč to, da vleče vlažnost na se. Ravno vlažnost pa, katera se tolikokrat nahaja v kletih, kamor se spravlja krompir, je kriva, da toliko krompirja se* gnjije. Ako bi vsaki gospodar čez zimo od dne do dne pepel nosil v klet, ga nasul na krompir, bi klet in krompir postala bolj suha, in krompir bi se obvaroval gnjilobe, gospodar pa bi si prihranil marsikater novčič pri krompirju za setev. Spomladi naj se pepel na solncu zopet posuši in potem porabi za gnojenje. Najboljši čas za gnojenje s pepelom je zgodnja spomlad. Vendar se mora pa pepel trositi le v mirnem času, kedar ni vetra, in če mogoče, proti večeru, da ga rosa precej se zemljo spoji in ga zato veter ne more več odnesti. Posebno dobro je, ako se to delo more opraviti pred kakim dežjem, ali se pa tudi lahko nasuje na zadnji sneg, ko počne kopneti, da se pepel precej spoji se zemljo. Ravno tako važne, kakor pepel, so tudi saje. One so za peščeno in apneno zemljo cel6 koristne, ker imajo v sebi zel6 veliko amonijakovih in kalijevih soli, mavca in ocetno kislega apna. Zato so zel6 lahko in hitro razkrojive, zato treba, kolikor mogoče, blizo rastlin z njimi gnojiti. Premogove saje imajo do 6 odstotkov amonjakovih soli v sebi. Zaostalo in bolno ali rumenkasto ozimno žito, pognojeno s sajami, se hitro okrepča in dobi črao-zeleno barvo, detelja počne krepko rasti. Za pokonČevanje mahu po travnikih ni boljšega sredstva kot so saje. Tudi za pokonČevanje različnih škodljivih mrčesov, posebno pa zelnatih bolh, se saje iz skušenj zel6 priporočajo. V tem obziru priporoča nam tudi slaven nemški vrtnar in sadjerejec sredstvo , katero on že več let z najboljšim vspehom upotrebuje za pokonČevanje gosenic na sadnih drevesih, takole: 16 funtov saj se raztopi v 12 vedrih vode ali pa 11/3 funta saj v enem vedru. Z ročno brizgljo se poškrope s tako raztopljenimi sajami vse mladike in perje dreves. Zjutraj leže vse gosenice mrtve na tleh, in drevo je rešeno največih sovražnikov. — Drevesu to nič ne škoduje, perje postane še ceI6 bolj zeleno in frišno. Na Francoskem že zdavnej poznajo veliko korist saj, zatoraj jih tudi dimnikarji nabirajo ter prodajajo, košaro po 1 franku in še več (40—50 kraje). O času in načinu gnojenja s sajami veljd, pa prav to, kar sem omenil o pepelu. Dragi gospodarji! ne zametavajte in ne prodajajte tedaj lahkomišljeno pepela in saj, ki so tako koristne za naše gospodarstvo. V pepelu in sajah leži veliko kapitala, ki, umno obračan, vam donese lepe obresti (činže).