»» . _	• '
290. Št. 4. IctO. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 2*
NeroCnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
	iBk,
	
mnnnu	
MK«	m
|f	p
	si
V Ljuf
novembra 1921.
Urednlltvo:
« i/L Telefon MD
rr**kc ive:
Telefon 44.
se ne vračalo, je priložiti znamk« l odgovor.
Vladna kriza.
KLERIKALCI IN MUSLIMANI O KRIZI. — MINISTRSKI SVET.
Beograd, 25. nov. (Izv.) »Riječ« priobčuje neki članek svojega d«.pis-nika o razgovoru z nekaterimi vodilnimi člani klerikalnega in muslimanskega kluba o novi politični situaciji. Clan dr. Koroščevega kluba je izjavil, da sedanje stanje pomeni samo podaljšanje sedanje situacije. Zastopnik muslimanov pa je mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se demokrati sporazumeli še s kako drugo močnejšo stranko ter tako nastopili kot večina proti radikalni stranki.
Beograd, 25. nov. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Sklenilo se je, da vlada ne poda ostavke, dokler traja delo v zakonodajni skupščini. Nadalje je bil na sinočnji seji predložen v rešitev načrt vlade o valutni reformi in o valutnem odseku, ki naj bi se ustanovil. Naloga tega odseka naj bi bila, da omeji cirkulacijo deviz in valut na borzah. Nadalje naj bi izvršil čim večjo kontrolo o tem, kar se v državo uvaža. Trgovcem in uvoznikom naj bi odsek preskrboval čim ugodnejše nakupovanje zdravih valut in deviz.
Vlada je sprejela načrt finančnega ministra dr. Kumanudija, ki se bo predložil zakonodajnemu odboru, nakar bo čim preje stopil v veljavo. V odboru valutnega odseka se bodo nahajali ravnatelj Narodne banke, zastopnik ministra trgovine ter člani raznih bank in Sicer iz Beograda 2, iz Zagreba 2 in iz Ljubljane J član.
Beograd, 25. nov. Po včerajšnji seji ministrskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se težišče reševanja politične situacije prenese na klube strank, se je položaj razbistril v toliko, da so izločene vse kombinacije za izhod zunaj kroga današnje koalicije. Radikalci smatrajo za primerno, da morajo v kabinet vstopiti mlajši ljudje, dočim stoje demokrati na stališču, da morajo v ministrstvo vstopiti najsposobnejši ljudje in po možnosti strokovnjaki.
Beograd, 25. nov. Minister dr. Križman je danes po končani ministrski seji izjavil, da bo ministrstvo za notranje stvari ostalo še nadalje v rokah demokratov.
Francija in Italija o razorožitvi male entente.
Pariz, 24. nov. Z ozirom na italijansko stališče, ki predvideva načrt za omejitev oboroževanja, opozarja posebni poročevalec Agence Havas v VVashingtonu na to, s kakšnim povdarkom je ministrski predsednik Briand nasprotoval tej omejitvi. Položaj Italije se ne more primerjati z onim Francije. Schanzer je moral priznati, da Jugoslavija, ki je oči vid-
no mišljena v načrtu za razorožitev, ni nobena neprijateljska država kakor Nemčija. Na drugi strani'pa in-teresirane države, kakor Jugoslavija, Romunija, Češkoslovaška in Poljska ne morejo pripustiti, da jim konferenca vsili vojaške omejitve, ne da bi bile zastopane pri razpravljanju.
Zopet podaljšane dvanajstine?
Beograd, 25. nov. Na včerajšnji Seji ministrskega sveta se je sklenilo, ida se bo, ako proračun za 1. 1922 ne bo sprejet pravočasno, z ukazom •toril sklep, da se od narodne skup-
ščine zahteva podaljšanje dvanajstin za mesece januar, februar in marec 1922. Ta sklep se bo sprejel 15. decembra.
Lord Curzon o razorožitvi.
London, 24, nov. Pri političnem tajtrku je imel državni tajnik Curzon Jovor, v katerem je govoril o wa-•hingtonski konferenci. Izjavil je, da je razoroževanje na morju po njegovem mnenju neuspešno, ako se bo nadaljevalo ogromno oboroževanje na kopnem.Da se zagotovi svetovni mir, Je potrebno mednarodno sodelovanje, skupna akcija bi omogočila, da se bo zavzemala Nemčija zopet svoj prostor kot miroljuben član družbe narodov. Ako bi hotela Francija poizkusiti, voditi osebno politiko, bi ne prišla do tega, da bi se obranila navzlic hrabrosti njene armade. Nemčijo bodo združene velesile privedle do tega, da
ne bo le izvedla mirovne pogodbe, temveč se bo tudi prežela s prepričanjem, da ne bodo'trpeli politike represalij in revanž, da pa bodo pomagali Nemčiji, ako pokaže iskrenost in dobro voljo. Dokler bo obstajala sloga med Anglijo, Francijo in Italijo, bo upal na zaželjen uspeh. Lord Curzon je nadaljeval, da se je brezumni Karlov poizkus ponesrečil, manj vsled tega, ker madžarski narod ter madžarska vlada nista marala za Karla, najsi bi bilo tudi res, temveč ker se je vedelo, da velesile ne bodo prepustile, da se zopet pojavi vrelec nevarnosti.
Odlikovanje naših odličnih glasbenikov.
Ljubljana, 25. nov. Danes opoldne ie je vršila v Glasbeni Matici prisrč-, na in pomembna slovesnost. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je slovesno izročil glasbeniku ravnatelju konservatorija in koncertnemu mojstru Glasbene Matice g. Mateju Hubadu, skladateljema sodnemu svetniku g. Antonu Lajovicu in g. Stanku Premrlu ter ravnatelju ljub* ijanske opere g. Rukavini od Nj. Vel. kralja podeljene jim redove sv. Save. Pevska dvorana Glasbene Matice je bila za to priliko z zelenjem in narodnimi ter mestnimi zastavami primerno dekorirana. Slovesnosti so prisostvovali odbor Glasbene Matice, učiteljski zbor konservatorija in pevske šole, člani pevskega zbora in orkestralnega društva Glasbene Matice, fazni tukajšnji glasbeniki in druge osebnosti. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, ki je točno opoldne ori-•pel v spremstvu načelnika prosvetnega. oddelka pokrajinske uprave, je bil °d prisotnih toplo aklamiran in je v ■vojem nagovoru tolmačil razvoj jugoslovanske in posebno slovenske glasbene umetnosti ter naglašal za-»luge odlikovancev na glasbenem Polju. Nato je odlikovancem pripel Podeljene jim redove. V svojem zahvalnem govoru je ravnatelj g. Matej
Hubad očrtal na kratko razvoj Glasbene Matice, njene glasbene šole in pevskega zbora, katerih učitelje, pevce in pevke smatra, da so z njegovim odlikovanjem počaščeni. Povdarjal je veliki razmah, ki ga je zadobila v zadnjih desetletjih slovenska in jugoslovanska umetnost v obče, in je prosil g. pokrajinskega namestnika, da še nadalje kot doslej posreduje pri osrednji vladi, da bo primerno podpirala glasbeno šolo in konzervatorij, ter je zaključil svoj govor s »Slavo«-klicem na Nj. Vel. kralja Aleksandra, kateri vzklik so mnogobrojni prisotni navdušeno povzeli. Skladatelji sodni svetnik g. Lajovic je v svojem govoru razpravljal o kulturno - političnem pomenu in vplivu glasbene umetnosti za politični razvoj naroda. Skladatelj g. Premrl je govoril o razvoju cerkvene glasbe, ravnatelj g. Rukavina pa o postanku in napredovanju ljubljanske opere. Slovesnost je zaključil predsednik Glasbene Matice g. dr. Ravnihar, ki je v imenu Glasbene Matice čestital odlikovancem in naglašal velike zasluge dolgoletnega ravnatelja g. Hubada za plodonosni razvoj pevske šole in konzervatorij3 terjievske-ga in orkestralnega zbora Glasbene Matice.	,
NAŠI DIPLOMATICNI STIKI S HOLANDSKO.
Beograd, 25. nov. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je
sklenilo, da se zopet vzpostavijo diplom. stiki s holandsko, ki so bili prekinjeni z afero Tiče Popoviča in Ra-paporta.
Udi prekinjen ja direktne tel. proge z dunajem so izostale
' DANAŠNJE IZVIRNE VESTI IZ DUNAJA«
BIVŠI MINISTER JANKOVIČ PRIDE V LJUBLJANO V/ POLITIČNI MISIJI.
Beograd, 25. nov. Snočl je od-otoval v Ljubljano dr. Velizar Jan-ovič, minister na razpoloženju, in sicer v politični misiji.
DOBROVOLJCI PROTI UK1NJE-NJU MINISTRSTVA ZA SOCIJAL-NO POLITIKO.
Beograd, 25. nov. Dobrovoljci, zbrani v Virginmostu, so poslali ministrskemu svetu brzojavko, s katero protestirajo, da bi se ukinilo ministrstvo za socijalno politiko, ki jd ravno sedaj najpotrebnejše, dokler se ne urede sociMne prilike vsega siromašnega dela našega naroda in posebno dokler se ne uredi dobrovoljsko vprašanje, ki se od ujedinjenja do danes ni pomaknilo naprej.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA-
Beograd, 25. nov. Današnja seja zakr iodajnega odbora se je začela ob 10.30. Glasovalo se je v celoti o zakonskem predlogu glede izpre-membe trošarine in taks. Predlog je bil sprejet s 15 glasovi proti 4 glasovom. Potem je odbor pretresal posameznosti zakonskega predloga o izpremembi zak. glede uprave fondov, ki se ima Izpremeniti v drž. hipotek. banko. Pri čl. 5 je posl. Lazič (zemljorad.) zahteval, da naj se hipotekarna banka bavi samo z zemljo-radniškiml krediti. Nato je posl. dr. Žerjav predlagal, da se pupilarni in sploh vsi javni denarji smejo vlagati v državna posojila in druge efekte, katerim zakon daje to pravico In v hranilne zavode, katerim zakon priznava pupilarno varnost. O tem se je razvila dolga debata in se je končno predlog dr. Žerjava po paraleli s predlogom dr. Duliblča stiliziral takole: Vse te glavnice in fondi se smejo vlagati v državna posojila ali na druge načine, ki po obstoječih zakonih nudijo pupilarno varnost. — Pri glasovanju je z veliko večino bil sprejet predlog, da se člen 5 vrne sekciji.
DEVIZNI ODSEK NARODNE BANKE.
Beograd, 25. nov. Nova devizna centrala Narodrte banke se bo imenovala: Devizni odsek Narodne banke SHS. Ta odsek naj bi vzel v svoje roke vso trgovino z devizami v vsej državi. Danes bi Imela biti konferenca, na kateri bi se to vprašanje imelo definitivno rešiti.
RAZPRAVA PROTI KOMUNISTIČNIM ATENTATORJEM.
Beograd, 25. nov. Današnja »Politika« javlja, da je preiskovalni sodnik definitivno dovršil obtožbo proti atentatorjem na regenta. Obtožba je zelo obsežna in obsega najvažnejše momente komunistične propagande, posebno kar se tiče poslednjih faz te propagande, ki so dovele do vstvar-janja terorističnih organizacij. Obtožba se bo popolnila še s posebnim dodatkom, ki govori podrobno o atentatu v Delnicah in o pomenu procesa, ki se je vršil v Zagrebu.
POŽAR V BEOGRADSKI -VOJAŠKI BOLNICI
Beograd, 25. nov. Danes je. izbruhnil požar v vojaški bolnici, ki se je razširij na nekatere barake. Požar še traja, vendar pa je upanje, da ga bodo lokalizirali.
PODALJŠANA TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO.
Beograd, 25. nov. Zakon o podaljšanju trgovinske pogodbe z Avstrijo do konca tekočega leta je podpisan.
GROF BETHLEN MADŽARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Budimpešta, 24. nov. Kakor javlja »Magyar Orszag«, je državni opravnik sprejel danes opoldne grofa Bethlena v enourni avdijencl, ki je končala z designačijo grofa Bethlena za ministrskega predsednika.
Budimpešta, 24. nov. Grof Be-thlen je danes opoldne posetil drž. opravnika, ki ga je designiral za ministrskega predsednika in ga naprosil, naj stavi predloge glede sestave kabineta. Ministrski predsednik je še v teku popoldneva pričel pogajanja z voditelji strank ter se posvetoval z voditelji stranke malih poljedelcev, krščansko - nacijonalne zveze ter disidentov. Posvetovanja so trajala do 11, ponoči in 6$ jutri na-daliuieio.
Odkod rešitev?
Dolgo časa smo živeli v prepričanju, da je izgubil svetovno vojno kapitalizem. Danes pa vsakdo ve, da je obratno res.
Nikdar še ni bil tako velik kontrast med tistimi, ki imajo nekaj in tistimi, ki.nima jo ničesar kot ravno v dobi, ki jo pravkar doživljamo. Na eni strani bogastvo, na drugi revščina. Materijalistični kapitalizem slavi svoje pijane orgije nad sestradano in onemoglo proletarsko maso.
Kaj je proletarijat! Vsa tista ogromna večina naroda, ki navzlic najtežji žlvljenski borbi ne doseže niti najprimitivnejših življenskth sredstev. Vsi oni, ki žive iz rok v usta in ki ne smejo misliti in delati ničesar drugega, kot da zadoste svojim lačnim telesom. Žalostno je tako življenje in nevredno človeškega dostojanstva. Človeštvu je usojeno menda višje poslanstvo, kakor pa umirati v vlažnih kleteh in vzgajati kretenski rod, poginjati ob transmisijah in životariti v zaduhlih kanclijah.
Proletarijatu se navadno očita, da se vtaplja v matcrijallzmu In da njegovo hotenje ne gre preko osebnega dobrobita. Očitek tistih, ki ne poznajo bede. Tudi proletarijat ima dušo za družbo, narod in državo, za bratstvo in ideale človečanstva. A kaj ko duše tišči k tlom neizmerno gorje vsakdanjega boja za košček kruha in za razdrapani dom.
Neizmerno se množe proletarske vrste. Številni sloji, ki so bili še včeral obvarovani bednega životarjenja, vstopajo danes v vrste onih, ki ne morejo razen želodca poznati ničesar drugega na svetu. Prolelarizacija se vrši v masah. Vsi, mali kmet, obrtnik, nameščenec in delavec, vsi so prizadeti od furijc kapitalizma, ki divja v svoji preobjestnosti vsepovsod in v svoji nenasitnosti vedno trje tišče k tlom izkoriščevano večino naroda.
Pa se oglašajo frazerski demagogi z gesli: Vzdržati za vsako ceno. če te kdonudari po levem licu, nastavi še desnega. To pa ne vedo demagogi, da vsled stoičnega prenašanja krivic umirajo generacije. To pa ne vedo demagogi, da propada narodno gospodarstvo in s tem pogoji za vsako blagostanje v bodočnosti, Da propada narod in se razkraja državna solidarnost ter gi-neva odpornost, ki je vse v življenskem boja družabnih skupin.
Še nekaj drugega pravijo demagogi. Pri nas je merodajen konkurenčni boj. Kar je zdravega to obvelja, kar je gnilega, naj odpade. Toda v vsakem konkurenčnem boju, če hoče biti pošten, morajo biti dani jednakovredni pogoji za bojevanje. Kaj pomagajo proletarijatu strokovne, gospodarske in kulturne organizacije, če je pa državniški sistem v službi druge stranke, ki je kapitalistična. Če že govorimo o pošteni konkurenci, potem bi se ne smela državna moč izrabljati v favoriziranje razrednih Interesov kapitalistov. Boj proletarijata je brezupen. Kapitalistični sistem se je zakopal v jarke državne avtoritete. Proletarijat sloji na odprtem polju, prepuščen usodi: poginiti v0 brezupnem boju.	'
Drugačen bi bil položaj proletarijata, če bi bil enoten in se ne bi v svojem brezupju udajal fantastičnemu beganju komunizma. Proletarska moč je ogromna. Ogromna v svojem številu in vrednoti. Tako se pa razblinja in propada.	,
Edino pomoč proletarijatu, vsem Izkoriščanim in teptanim prinese lahko le združenje v eno bojno vrsto, ki bo zdrobila politične postojanke, na katere danes kapitalisti opirajo svoje, za harodai proletarijat tako pogubonosno gospodarjenje. S samovzgojo in samoizobrazbo mora priti ravno naš prole-tarljai — In to so danes vsi, ki se dnevno bore za svoj borni košček kruha — do zrele sodbe, da ne bo nasedal več prenapetežem in demagoškim koristolovcem in do sposobnosti, da nele zagovornike kapitalističnega sistema izrine iz njihovih dosedanjih pozicij, temveč jih tudi istotam uspešno nadomesti. Od drugod ni rešitve.
DELO PROMETNE KOMISIJE
PORTOROŠKE KONFERENCE.
Portorose, 24. nov. Prometna komisija je izdelala dogovore, s kalerimi se ureja prosti promet še ne razdeljenih vagonov bivšega skupnega va-gvmskega parka, vrnitev vagonov, ki so last strank in privatnih železnic ter medsebojno podpiranje 7 izposo-jevanjem prevoznih sredstev in pri izvedbi reparatur prevoznega parka. Nadalje se je sklenila ustanovitev komisije držav, ki bo proučila najvažnejše prometne potrebe železnic, zlasti glede premogS, mazil, goriv, železniških pragov itd, ter najpripravnejša sredstva, za kar najbolj ekonomsko dobavo teh potrebščin. \
IZVOZ SLADKORJA IZ ČEŠKOSLOVAŠKE PREPOVEDAN.
Beograd, 25. nov. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo poročilo iz Prage, da je češkoslovaška vlada začasno vsled padca valute prepovedala izvoz sladkorja iz države.
RAZPUST MONARHISTIČNIH
ORGANIZACIJ V NEMČIJI.
. Berlin, 25. nov. Državna vlada je danes razpustila monarhistične organizacije »Rossbach - Hubertus«, »Aulock«, »Heydebruch« in »Hoch-land«. Udeležba pri razpuščenih organizacijah se bo kaznovala z globo 50.000 mark ali z zaporom 3 mesecev. Razpust je večkrat izrecno zahtevala medzavezniška vojaška pregledna komisija.
IZ DEŽELE ANARHIJE.
Rim, 25. nov. Ko se je pričela seja zbornice, so priredili vojni jetič-niki demonstracije pred parlamentom. Prišlo je do spopadov s stražo, od katere sta bila dva moža ranjena.
Rim, 25. nov. Vojni minister je v odseku za vojsko izjavil, da bo znašalo mirovno stanje italijanske armade 125 tisoč mož in da se bo doba službovanja znižala na 12 mesecev.
ANGLEŠKO - IRSKA POGAJANJA.
London, 24. nov. Irski zastopniki so imeli danes doftoldne sestanek z lordom Birkenheadom in Stewartcm v zgornji zbornici. Nekateri listi trdijo, da so angleško - Irska pogajanja došla v skrajno neugoden položaj. Dostavlja se, da se v konferenci L!oyd Georga in Craigha ni dosegel noben napredek. Obstoja nevarnost, da se bodo pogajanja popolnoma ukinila.
Borzna poroSia.
Zagreb, 25. nov. Devize: Berlin 105 —107, Italija 1190—1215, London 1190—
1198, Ne\vyork 293—296, Pariz 2050— 2100, Praga 318—321, Švica 5600—5700, Dunaj 4.55—4.65, Budimpešta 33—33.50, valute: dolarji 285—295, avstr, krone 450—5.50, c. rublji 26—30.
Beograd, 25. nov. ’ Valute:	franki
552, leji 51, marke 31.75, češke krone 76. Devize: London 502.12 in poi, Pariz 535, Ženeva 1401, Praga 80, Berrlln 26.55, Dunaj 0.16 In pol, Milan 304.10.
Dunaj, 25. nov. Valute: dolarji 6588 —6592, bo!g. levi 3945—3955, angleški funti 26.290—26.310, fr. franki 46.180— 46.170, holandski goldinarji 234.950—
235.050, italijanske lire 26.296—27.310, dinarji tisočaki 8450—6470, p. rnarke 183—185, rom. leji 0, šv. franki 123.876 —123.925, čsl. krone 7022—7028, mad. krone 0. Devize: Amsterdam 235.950—
236.050, Zagreb 2123—2127, Beograd 0, Berlin 2297—2303, Budimpešta 703.50-.
706.50, Bukarešta 0, London 26.390— 26.410, Milan 26.765—26.785, Ncw Vork 6648—6652, Pariz 46.180—46.822, Praga 7047—7053, Sofija 4295— \ KS. Varšava 185—187, Curih 124.474-124.525.
Curih, 25. nov. Berlin 1.85, Holandija 188.25, Now York 526, London »V.02,' Pariz 36.80, Milan 21.50, Praga ^.55, \aršava 0.16, Zagreb 1.70, Budimpešta 0.57, Dunaj 0,17. avstr, krose <UX
M V
V sledečem naj navedemo nekaj važnih pripomb k projektu o razdelitvi države v oblasti, pri čemer pustimo na strani načelno vprašanje, kake naj bodo pokrajine, ali zelo velike ali plemenske ali historične. Premotrivamo zadevo s stvarne strani, to je kako moremo deliti danes državo s stališča gospodarske in prirodne ali geografske smiselnosti in smotrenosti, ali, kakor stoji v § 95 vidovdanske ustave, po prirodnih, socijalnih in ekonomskih razmerah.'
Prva opazka, ki Jo moramo napraviti pri tem, je ta, da si danes v naši državi v mnogih slučajih momenta prirodne in ekonomske skupnosti nasprotujeta. Je to na prvi pogled paradoksno, pa je kljub temu resnično. Vzemimo za primer severovzhodni kot naše Slovenije. Tu tvorita Mursko polje in onstran Mure ležeča obširna prekmurska ravan nedvomno prirodno celoto. Toda ekonomsko je vsa ta ravnina, ki jo loči le reka Mura, razdeljena ne le na dva, marveč celo na tri dele. Eden se zbira ob železniški progi LJutomer-Gornja Radgona in je zelo omajan vsled izgube Radgone, drugemu je središče Murska Sobota in tudi ta danes ni v polni funkciji, ker je železnica do Hodoša ostala slepa proga. Tretji del je oni okrog Dolnje Lendave, ki pa nima železniške zveze z ostalim Prekmurjem ter se vsled tega značilnost periferne lege v polni meri uveljavlja.
Ta del Slovenije, prirodno popolnoma enoten, danes torej nima ekonomskih skupnosti. Dale mu jih bodo poleg primernih mostov čez Muro šele nove proge, ki bodo zvezale D. Lendavo z Mursko Soboto,, to z Ljutomerom in Ljutomer z Ormožem na glavni progi.
Ta primer smo navedli, da opozorimo na važno okolnost, ki bo v vseh bodočih konkretnih debatah o razddlt-,Vl in ureditvi novih pokrajin igrala važno vlogo. Olavno smernico gospodarskih skupnosti predstavljajo danes moderne prometne vezi, pri nas predvsem železnice. Po lijih se je reguliral ludi trgovsi promet, skratka vse gospodarske vezi posameznih delov. Toda ravno železniško omrežje je najslabša Stran naših gospodarskih razmer, je po-mankljivo in nosi na sebi vse slabe gnake dosedanje politične razcepljeno-iti. Mnogo imamo predelov v naši državi, ki so prirodno enotni, ki pa so razcepljeni, ker so bili politično ločeni In imajo vsled tega divergentne želez-lliSke proge. Tu bomo mogli govoriti o normalnih ekonomskih skupnostih šele, ko bo naše-železniško omrežje spopol-pjeno do spodnje meje normalnosti.
Drugo nič manj važno oviro gorenjemu načelu iz ustave tvori izjemna odločba glede Bosne, po kateri se deli Bosne ne smejo prideliti izvenbosan-skim pokrajinam. Ravno bosanske me|e pa v mnogem oziru ne odgovarjajo prlrodnim razmeram.
Naj opozorimo le na dalmatinsko-bosansko mejo, ki je n. pr. v hercogov-škem delu naravnost nesmiselna. Dolina dolenje Drine je prirodna enota, dasi ekonomsko še ne. Ravna Posavina na severu Je Ista dežela ko sosednja sla-
vonska ravan ali Mačva in je n. pr. v zimski dobi tvorila z njo skupno pokrajino; plovna Sava je ekonomsko nje medsebojna vez, ne ločnica. In ker leži Bosna-Hercegovina ravno sredi Jugoslavije, ovira omenjena izjemna določba izvršitev smotrene razdelitve po prirodnih razmerah, v nekaterih slučajih tudi ekonomskih zahtev.
Res po prirodnih, ekonomskih in socijalnih razmerah bi mogli deliti državo šele po odstranitvi glavnih opisanih ovir. Kakor rečeno, se drugih momentov pri tem še nismo dotekniii.
iln
Po poročevalskem načinu »Jutra« je slovenska javnost že od meseca junija v prijetnem položaju, da čita brzojave tega lista o visokih profesorskih nagradah za nadure. Javnost bi utegnila misliti, da so gospodje profesorji v zadregi, kam z visokimi honorarji, da so sploh v neki izredni poziciji med državnim uradništvom. S takim poročilom je presenetilo,profesorje zopet,četrtkovo »Jutro«.
Da se enkrat preneha s tem slepomišenjem, naj izve javnost, kaj je na stvari in koliko časa traja pri nas predno izvedejo in raztolmačijo kako naredbo, ker mora vsako dvoumno vejico in piko (in teh je v naših na-redbah čudovito veliko!) interpretirati centralna uprava in so naši tako-zvani oddelni načelniki brez vsake moči.
Meseca junija je izdal naučni minister Pribičevič posebno naredbo o šolskem delu srednješolskih profesorjev in o honoriranju njihovega čez-urnega dela. Naredbo ic podpisal tudi kralj Aleksander, kar bi menda zadostovalo za vsakega pravovernega državljana. Bistvo naredbe je bilo to, da so znižali učno obveznost in sicer pri profesorjih na 16 in pri strokovnih učiteljih na 18 tedenskih ur, raz-redništvo je štelo 2 uri in r uro, če je bil kdo varuh knjižnice, učil itd. Dejansko bi tedaj učil profesor 14 in strokovni učitelj 16 tedenskih lir. Druge nadure bi morala država po tej naredbi plačevati po 80 oziroma 56 K. Maksimum je znašal 8 nadur, tako da bi prejel profesor za nadure mesečno 2500 K, če bi ne izpadla nobena učna tira. Edina ugodnost te naredbe je obstajala v tem, da ro znižali tedensko učno obveznost. To na-redbo, ki je veljala od 1. maja, so pričeli pri nas izvajati in so nekatere učne osebe že nekaj prejele za lansko šolsko leto, druge pa nič. Meseca oktobra pa pride povelje iz Beograda, da je ta od kralja in ministra podpisana naredba — ukinjena. Celo oni profesorji, ki mislijo samo 7. demokratskimi možgani, so ostrmeli. Ali osrednja vlada tako malo spoštuje kraljevo in ministrovo besedo? Tako imajo danes profesorji nadure, za katere še niso prejeli niti vinarja.
»Tutro« pa prezentira sedaj profesorjem novo modrost:	Učna obvez-
nost ostane pri starem, t. j. vi gospodje profesorji ste si razdelili ure po naredbi o znižani učni obveznosti, plačali pa vam jih bomo kar po 100 K,
ker sedaj nimate sploh nobenih nadur. Tako ostane ovca cela, volk sit in profesorjem ni potreba plačevati nadur.
To naredbo pa je treba pretehtati tudi s stališča morale. Med profesorji se bo pričela sedaj prava rokoborba za nadure, kdor bo imel kako raduro manj, bo pisano gledal onega, ki bo imel kako naduro več. In kaj poreče tisti, ki si ne prirokobori nobene in bi tudi vendar rad nekaj prslužil?
Za davčnimi uradniki naj se sedaj Še med profesorji razširi ta ncev-ropejska morala. Če ste že hoteli zboljšati gmotno stanje profesorjev, zakaj jim ne daste podobne pavšalne, nagrade kakor sodnikom in to vsem brez izjeme? Ali se mora v rokah sedanje vlade vedno zlato spremeniti v blato?
Vtail riiifo!
Z mojo skromno osebo se še vedno bavi »dični« »Pondeljek« ter mi posveča tečne stihe. Da mu ne bo treba stikati po moj‘em življenju in mu dam noveg’a gradiva iz preteklosti, eto sledeče spomine!
Največjega kozla sem ustrelil v življenju tistega 30. prosinca 1. 1880, ko sem se, kakor pričajo listine, ro-,dil. Takrat še nisem poznal ne »Pon-deljka« ne »slavnega pesnika«, kajti težko, če se ne bi bil premislil, ako sem takrat sploh že kaj mislil, in opustil nespametno idejo zagledati luč sveta. Toda ker so se me usmilili dobri starši in me sprejeli pod streho, sem se kar lepo udomačil pri njih.
Kako s6m se takrat vedel, o tem mi drugače še dober spomin ničesar ne pove. Mogoče bo že res. kar trdi v nekem članku »vrli Pondeljek«, da sem se takrat, »sit vema vefbo,« ne-kolikokrat na teden podelal,«, pozneje, jamčim, se to ni več dogajalo.
Kako sem preživel prvi dve leti torej pri najboljši volji ne vem povedati. Toda nekako po preteku te dobe sem dobil bratca, zato mi je od tu naprej vse živo y spominu. Štorkja ga je neki prinesla, tako so mi pripovedovali domači, v mojo največjo — jezo. Kdo pa se naj tudi ne jezi, ko je sijalo dostikrat zunaj tako lepo soln-ce, jaz sem pa moral v zaduhli sobi zibati »nepridiprava«, ki je mater s krepkimi ugovori takoj opozoril, da mi je muca bolj pri srcu kakor lasten brat. Ker je bila kriva štorklja takrat vse nesreče, ne maram od tistega časa močvirnih ptičev. Bodi štorklja, čaplja ali žerjav, vsi so mi zoprni.
Tudi pozneje se z bratom nisva nič kaj mogla. Sicer sva tičaja vedno skupaj, ko je že toliko dorasel, da je znal tudi praktično uporabljati nauk o ravnotežju teles, navzlic temu je prišlo često do nasprotnih mnenj. Ako sem mu pa jaz kot' starejši ubijal v glavo — ali hrbet, kakor je ravno naneslo, — svoje nazore, se je pritožil nepridiprav gotovo na višjo inštanco in — grdo sem pogorel. Zato sem še trikrat bolj sovražil vse močvirnike gori do žerjava.
Ko sva že nekako dorasla, sva postala prava »komunista«. Privatnega
premoženja nisva hotela priznati navzlic temu, da so imeli domači drugačno prepričanje. Krasna zimska jabolka je radi najnih boljševiških nazorov spravila mati pod — ključ. Tako lepo je je bilo gledati skozi omreženo okno tam gori na omari, da sva zunaj stoječa kar omedlevala poželje-nja. Toda brihtna glava ne pr;Je nikdar v zadrego. V kolikor je bila ključavnica pretrdna, je pomagal dolg, na koncu priostren kol. V največje začudenje dobre mamice so jabolka na omari »puhtela« od dne do dne bolj, dokler ni prišla na sled najini umetnosti. Res so trpele hlačice, toda dobra sedna podloga, je dala nckoliko-olajšave* sitni operaciji. Nikakoi pa ni mogla ubiti najinega komunističnega prepričanja, o čemer se je zopet uverila mamica za veliko noč.
Pod podstrešjem je hranila namreč za praznike dva lonca orehov za potico. Na veliki petek popoidne je bilo — midva z bratom sva 10 medtem že predčasom pobrala od doma češ, da si hočeva ogledati božji grob — ko privleče mama težka lonca v hišo ter iztrese vsebino. Pa, glej ga, šmenta! Sanjo zgornja plast so orehi, vse ostalo pa se je izpremenilo v — kamenje. Nekako dolgo sva takrat ostala v cerkvi, si prav temejito
ogledala božji? grob od vseh strani ter še le pozno na večer orišla domov. Malo po strani sta naju gledala oče in mati, toda božji grob je le pomagal iz zagate, samo potice ni bilo na veliko nedeljo.
Nekoč sva se skrivala s sosedovimi ter pozabila spustiti živino na pašo, dokler naju ni prišel iskat — oče. Brat, ki ga je pravočasno zagi-dal, se je kradoma, izmuznil, mene pa je prepustil usodi. Posledica je bila, da bi bil moral sam brez južine pasti živino, kar pa mojemu pravnemu čutu nikakor ni šlo v glavo. Mesto, da poženem živino iz hleva, sem pognal samega sebe v dir s klicem: »Pišite
me !« In pihal me je oče kmalu
rra to, Bože mili, pihal tako izdatno, da me je še tri dni bolelo. Ta lekcija je izdala za življenje. Ne prtpočam sicer za psovke tako rad<halriega sredstva, še celo za urednika z bombami ne, ker nisem radikalec, a — izdalo bi pa.
Morda, g. urednik, Vam prihodnjič poročam nekaj še bolj zanimivih dogodkov iz poznejšega življenja. Za danes čem nehati in čakati, da zvem, v koliko je snov uporabna za »Pondeljkovo« kovačnico.
S tovariškim pozdravom!
Fr. Bračun.
Dnevne vesti.
— Ali se mar bole?! Včeraj bi se morala vršiti pred ljubljansko poroto razprava Pesek kontra odgovornemu uredniku »Jutra«' radi napadov tega lista proti »Jugosl. kreditnemu zavodu« in g. Pesku, kot njegovemu predsedniku. »Jutrov« odgovorni urednik pa je že pretekli teden izginil neznano kam na »uradni« dopust, tako da mu , sodnija ni mogla izročiti pozivnice za obravnavo. Vsled tega se je obravnava preložila za nedoločen čas. Ali se gospodje okoli »Jutra« sedaj mar boje posledic svoje-časne ogabne gonje proti svojemu političnemu nasprotniku, ki so ga hoteil gospodarsko uničiti?!
— .Tablo, predsednika (n tajnika že imajo. Seveda proti gotovemu plačilu. JDS ima soldel V JDS tajništvu v Narodnem domu v Ljubljani je razobešena tabla, ki nosi naslov: Samostojna strokovna delavska Unija. Tudi predsednik »somostojne« Unije je v tajništvu JDS. in kdo? Nihče drugi kot sani gospod Fr. Curhalek, komunist in bivši strojni nadziratelj drž. žel. — Tudi tajnik »samostojne« Unije je v tajništvu JDS. In kdo? Nihče drugi kot gosood Fran Zupanc, bivši dolgoletni pristaš JSDS, bivši strokovni tajnik klerikalne Jugoslovanske strokovne zveze, bivši zastopnik te zveze v občinskem razsodišču proti firagi-nji in sedanji uradnik Jadranske banke na dopustu. Brez dvoma sta oba liberalna delavska reprezentanta cvet delavskega razreda. Sedaj samo še čakamo, prav nestrpno čakamo, da se oba gospoda pojavita na prvem delavskem shodu s koncepiranim govorom gospoda dr. Žerjava. Samo to- jima svetujemo,' da bodeta imela vatirane hlače in suknjiče, ker delavci krepko odgovarjajo predstaviteljcm liberalnega pro-Ietarijata...
—■ Delavska zbornica v Ljubljani. Kakor poroča vladni list »Jutro« je minister dr. Kukovec imenoval 26 članov socjjalno demokratične stranke v delavsko zbornico. Ostalih 24 članov pripada raznim strokovnim organizacijam in delavskim strankam. Radovedni smo, če je dr. Kukovec imenoval tudi zastopnika liberalne Samostojne strokovne delavske Unije (kjer imajo samo tablo, plačanega predsednika in tajnika) v delavsko zbornico. Vse je mogoče.
— Koliko imamo uradnikov? V Jugoslaviji imamo okrog 200.000 uradnikov. Ako
?ei res razdeli država v 26 upravnih oblasti, se bo število uradnlštva najmanj podvojilo.
—) Zaradi obnovitve železniškega prometa med Mariborom in Ljutomerom se bo razpravljalo na konferenci v Portorose. Tako je vsaj zatrjeval minister saobračaja slovenskim poslancem.
— Nov priročen prlstojbenik izide tekom decembra In bo obsegal na preko 200 straneh v sistematični, abecedno urejeni razpredelbi vse pristojbine v zmislu novega sedai od zakonodajnega odbora skupščine odobrenega začasnega zakona, kakor tudi vse sodne in poštne pristojbine. Upoštevane so pa tudi še prejšnje, vsled po-i sebnih zakonov in edredb veljavne pristoj-' i)ine iti olajšave. Knjiga stane broširana Din. 10.00 kot priporočena tiskovina Din. 11.50 ter je jako praktična in nedbbodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce in za privatnike, ki imajo posla z oblastmi. Radi omenjene naklade je naročiti takoj pri
! izdajatelju: Dr. Ivanu Černetu, Gospodarska pisarna, Ljubljana. Pri naročilih nad 100 izvodov 10 odstotni nad 500 izvodov 20 odstotni popust, denar je vposlati ob naročilu ali pa nakazati na čekovni račun štev. 10.368.
— »Cigani« v ormoški čitalnici. Ormoška čitalnica uprizori v soboto, dne 26. nov. 1921 ob pol 20. uri (pol 8) in v nedeljo nato, dne 27. nov. 1921 Fr. Dolinarja: »Cigane«, veseloigro v treh dejanjih. Pod Dolinarjem ’ se skriva jeden najboljših slov. liumoristov. Igro se je igralo na vseh slov. odrih s popolnim uspeliom. Čisti dohodek je namenjen za izpopolnitev ljudske knjižnice, ki jo ima v svojem okrilju ormoška čitalnica. Čitalnica je nakupila letos od vseh slovenskih založb okrog 70 novih knjig, ki so količkaj pripravne za ljudsko knjižnico. Te knjige stanejo nad 3000 kron, vezava pri vsaki večji knjigi okrog 50-kron. Ker so za nakup knjig čitalnici edini dohodek čisti dobiček od predstav, ker naročnina koma) krije naročene liste, se prosi občinstvo brez razlike strank in slojev, da pridno po-šeča te predstave. Da se more tudi kmečko okoliške* občinstvo teh predstav udeležiti, se predstave ponavljajo ob nedeljali ob 3. uri popoldne. Cene, od 1 do 4 dinarjev, so tako nizke, da jih more vsakdo zmagati.
— Vožnja v Ameriko cenejša. Paro-brodne družbe Amerika - Line, Read Star *
ARH. PROF. KREGAR RADO:
1QL siika taliva v Jakopi-
(Konec.)
Veliko število drvorezov Ima na razstavi g. ,Vik Karel. Motivi teh risb ne odgovarjajo tehnologiji lesoreza. Razpoloženja kot »Mrak«, »Svitanje«, »Predvečer« so mdtivi za eni ali drugi način bakropisa in za slike v akvarelu, pastelu ali v olju in to z ozirom na fine ni-janse, katere mora vsebovat omenjeno razpoloženje. Lesorezu odgovarjajoči so ciklus na »Gorali«, ki ima posebno karakteristiko v fantastično zvitih deblih in ta debla izražajočih črtah, ki pa postanejo često nerazumljive. Brunerjev »Manes na odru« je suhoparen v načinu stilizacije, ki je že zastarela. Neuman Arno ima razstavljena dva bakropisa dovršene risbe in tehnike. Drugo mesto na tej umetniški razstavi zavzemajo hr-vatski gostje. Med njimi brezdvomno prvo mesto g. Gjurič z prvovrstnimi lesorezi ciklusa »Delo«. So sicer še malenkostne napake v risbi n. pr. kupola na sliki 12 in tehnika z širšim dletom izraža način slikarja v ploskvah, dočim je ostali del izvršen z finejšim dletom v črtah. Ta dVojna tehnika v drugače dovršenih lesorezih nekoliko moti. Zelo fini so bakrorezi »Praga« z dobro risano In razumevano arhitekturo. Litografija »Smrt majke Jugoviča« je dobra v kompoziciji ln detajlu, ter priča da obvlada g. Ojurič tudi to tehnikof ki obstoja v sledečem. Na apneno ploščo nariše umetnik risbo z mastno črno kredo. Ploščo se potem polije z vodo, v kateri je razstopljenega nekoliko gumija in z razredčeno kislino, ki razje vse dele plošče, .ki niso prevlečeni z litograflčno kredo in jih napravi zmožne sprejeti grallo ali barvo« katero se potem potom
preše prenese na papir. S pomočjo litografije je mogoče napraviti tudi mno-gobarvene odtise. Pri tem pa je potrebno, za vsako barvo napraviti risbo na posebni plošči in jo prevleči z omenjeno barvo. Tl posamezni deli slike se potem po vrsti odtisnejo v celotno sliko. Ta način je najboljše izvršljiv, če je slika napravljena v ploskvah, kar je posebno prikladno za plakate v živih, namešanlh barvah.
Gdč. Pojnlčič Vera ima razstavljen samo en bakropis »Študija«. Izborno podana karakteristična glava priča o močnem talentu omenjene umetnice, ki je sicer še v razvoju in vsled tega lahko upamo pri njej še na večji napredek.
Benkovič Ivan je razstavil en sam linorez »Motiv iz Zagreba«, ki priča o nadarjenosti umetnika. Gdč. Draškovič Ivka ima razstavljen zelo dovršen bakropis »Delavci« z dobro razdelitvijo svetlobe in sence ter fino kompozicijo teles v prostoru. »Slikar Menzel«, lesorez Rašiča Marka, je v dovršenosti risbe eden najboljših te razstave. Črte so primeroma fine in izredno proste, kar priča, da umetnik tehniko lesoreza popolnoma obvlada. Marijan Trepše-tov bakropis »Iz Hoffmanovih pripovedk« poda motiv Iz omenjene opere v fini risbi z izrazi obrazov in gest, ki so že na meji možnosti ali originalno pojmovani. Uzelac Milivojeve litografije izražajo virtuoznost risbe, toda za presojo umetnikove zmožnosti so ta dela premalenkostna. Za javni nastop je treba podati pač svoje najboljše, posebno še, če je to prva razstava te vrste v Ljubljani. Nerazumljivo je, da so se te razstave udeležili v najmanjšem številu ravno slovenski umetniki. Pogrešam tu g. Sternena, ki je bil eden prvih, ki se je začel baviti s to panogo umetnosti, pogrešam Vavpotiča, kateri bi ravno f litografiji in plakatni tehniki pokazal svoie uspehe In napredel:.
Istega pomena, kot je za hrvatsko grafično umetnost Gjurič, je za slovensko g. Šaša Šantelj. On ustvarja z ljubeznijo in navdušenjem in širi med občinstvom, posebno pa med naraščajem zanimanje za to umetnost, ki mu je tako prirastla k srcu.
Res, da so nekatere stvari še nekoliko 'trde, včasih suhoparne ali več jih je, ki so dovršene, popolne in sme biti na nje ponosen. On požna skoro vse tehnike grafike in je v vsaki izvršil več ali manj risb. Seveda vsled te svoje mnogostranosti in skrbi za svoj obstanek, se ne more posvetiti temu svojemu .delu toliko časa, da bi se izpolnil do največje popolnosti. Fina, dobro risana je »Stara kuhinja« v suhi igli. Ciklus slovenskih skladateljev je zaokrožena celota. Tehnika lesoreza je dobro izražena v skoro stiliziranih ploskvah svetlobe in sence. Zelo fin je v risbi njegov majhni bakropis »Vodnikov trg« in še mnogo drugih njegovih risb. /
Po dolgem odmoru je razstavil g. Smrekar 4 dela, sicer starejša, ker ga ovira bolezen, da ne more ustvarjat, vendar so nekatera teh prve umetniške vrednosti. Tu omenim izborno peroris-bo »Na pokopališču«, ki je polna fantazije in pristnega humorja.
Zelo dovršena v risbi in kompoziciji Je »Rajska ptica« s krasno podanim svet. lobnim razpoloženjem. Smrekar je bil in bi sigurno še danes ostal najboljši grafik, če ga ne bi bolezen ovirala. Njegova dovršenost v grafično tehničnem znanju in v obvladanju risbe je naravnost neverjetna.
JCot tretji je razstavil veliko število svojih del g. Pilon Veno. Najboljši je portret slikarja »Palčič-a« z kolosalno izraženo karakteristiko obraza. Po mojem mnenju je ta portret najboljši v tej razstavi, ima izraz ter živi. Dobro j« napravljena »Glava starca«, suha igla z vso dovršenostjo tehnike in risbe.
Ostale stvari pa so zelo površne, včasih celo grobe v izrazu in tehniki. Tu omenim »Dečki na cesti«. Kdo izmed občinstva spozna v tem lesorezu dečke in cesto? Postava, ki visi v zraku je preje postava vojaka, vržena v zrak od eksplozije granate. Posebno še z ozirom na bele (svitle) črte okrog človeških silhuet. Kje leži izraz ritma v »ritmičnih študijah«, ki so tako strašno okorne. Kje linija pregiba v plesu? Izraz »Juste« in »Milke« je vse preje kot dekliški. To so karikature, ne pa portretne študije. Najokornejši so pač cinkoplsi. Že v konturah in posameznih senčnih črtah se občuti ta okornost. »Predmestje«, »Amour simple«, »Krčma««, vse neokusno in trdo izraženo. V zarisanih ar-hitektonlčnih črtah in v anatomično karikiranih postavah pač ne morem iskati umetniškega izražanja. Človek se vpraša, zakaj te karikirane črte, zarisane risbe, trdota potez, s kom je to utemeljeno, kaj je hotel umetnik s tem izraziti. Kar je neutemeljeno, kar ne učinkuje pre pričevalno, je nesmiselno1. Slika, ki ima samo harmonično združene barve ima vsaj v tej harmoniji gotovo umetniško vrednost, risba, ki je pravilno risana, je zanimiva vsled svoje pravilnosti, ples, ki vsebuje gotov ritmus v pregibanju je prijeten, stavba, ki odgovarja tehničnim in ekonomskim zahtevam, vkljub temu, da ni arhitektonično dovršena, ima vsaj smisel namena ter uporabe in ta namen izraža. Umetniško izražanje pa naj bo ono slikarja, kiparja, plesalke, komponista ali arhitekta, ki ni smiselno, prepričevalno, ne more biti estetično, tem manj umetniško. Iste opombe, kot za Pilona, veljajo tudi za Jakac-a, ki je razstavil skorO največ del. Celo sobo zavzemajo te njegove risbe in odtisi. Seveda ni mogoče, da bi bile kdo ve kako umetniško delo, ker umetnik, pa naj bo še tak talent, v tako. kratkem času ne more toliko producirati. Vse je bolj skica z nervozno naglico
vržena na papir ali vrezana v linolej, cink, med, baker ali les. Pripoznati pa se mu mora, da stremi za izpopolnitvijo, ter skuša v vseh tehnikah izražati svoje misli in čute. Izmed razstavljenih risb je prav dobra št. 45 »Pot I.« z izborno podanim razpoloženim osamljene ceste. Ravno tako »Pot II.«. Precej dovršena v risbi je »Himna« z dobrim večernim slavnostnim razpoloženjem, z obilico lučij in svetlobnih efektov. Tu bi omenil vpliv tehnike na volitev motiva. »Solnce« linorez je posebno v izrazu z belimi fn črnimi ploskvami tu nesmisel. Preje bi mislil, da je to goteča obločnica po noči. Tu bi omenil še »eks librise«, ki bi morali biti v tehniki linoreza primerno Izraženi, primitivni ali tudi primitivnost mora imeti gotovo mejo, ker drugače so stvari naivne in učinkujejo komično v razstavi, to ravno vsled svoje malenkosti, ne formata, ampak ideje.
Jakacu bi priporočal več mirnega dela, več študiranja na eni sliki ali risbi. Vse preveč nervoznega Iskanja in eksperimentiranja je v njegovih delih.
Poleg navedenih je razstavil g. Zupan 3 risbe, ki sicer niso grafična dela v ožjem pomenu, pač pa lahko na podlagi njih napravi g. Zupan iste zanimive In dobre bakropise. Pripoznati moram, da je v teh stvareh veliko resnega študija, risalne zmožnosti in na
Predka.	.	, X,
Omenjena kritika naj služi v prvi vrsti v informacijo in razumevanje grafične umetnosti njenih tehničnih fines in težkoč. Za popolno strokovno, v detajle segajočo kritiko je potrebno mnogo več časa in prostora, kot ga im3" tu na razpolago. V glavnem sem n®1 podati le glavne direktive in zaim , umetnosti in ob jednern vrline m »r napake razstavljenih del.
XX. umelniška razstava je r® slr jn. niška na precejšnji višipi st.°^eUxinstvU teresantna po vsebini, zato jo o°c najtopleje priporočam.
Line In VVithe - Line so znižale vožnjo v **!• razredu za 30 odstotkov.
.. — Elektrika ie ubila konja. Izvošček pnton Zark se je peljal z Bleda domov v Leste. Na cesti je zadel konj ob električno ‘ico, ki je visela pretrgana čez cesto. Konj <* bil na mestu mrtev.
— Napad na župnišče. V Veliki Dolini *° v noči 21. t. m. streljali skozi okno na župnika v postelji, ne da bi ga zadeli. Pred *eti so izvršili nahujskani domačini enak napad na šolo.
— Tatvine v prenočiščih. Od 19. novembra se je pojavil v več prenočiščih neznan moški srednjeveiik ter čedno oblečen. Izdajal se je po prenočiščih za trgovca ali mesarja in se je naznanjeval pod različnimi imeni. Povsod je najel sobo, povsod pa je Izginil brez slovesa in odnesel s seboj več ali manj posteljne opreme. Tako te okradel sledeče gostilne in hotele: Rajko Sribal v Gradacu pri Litiji. Elsner, Litija, Jranc Planinc v Konjicah, hotel Balkan v Celju in hotel Union v Ljubljani. Cilasom osebnih opisov je bil tat povsod eden in Isti. Pokradel je na ta način za ckroglo 20 tisoč kron razne posteljnine.
— Razne tatvine. Mariji Dobnikar v Dravljah je ukradel neznanec za 1500 kron faznega šolskega peril^ več šolskih knjig In 10 šolskih zvezkov.- - V Sp. Lipni je ukradel neznan tat iz vitne utice Antonije raieskini za 1930 kron raznega perila. — jz delavnice tcs. mojstra Franca Ravnikarja Je bilo ukradeno kolo znamke »Eska« Vredno 4350 kron. — Sedlarju I. Česnu iz Tacna je bilo ukradeno izpred Simončičeve trgovine v Sp. Šiški koto vredno 2000 kron. — Iz hodnika šole na Fužinah je bilo ukradeno orožniku Karlu Prinčiču kolo znamke »Sultan« vredno 2500 kron. — Izpred Peter Lisjakove gostilne na Mesarski cesti je ukradel neznanec kolo mesarju Petru Javorniku iz Hrenove ulice. — V noči na 20. nov. je vlomil neznan tat v delavnico čevljarja Leop. Lajovica v Črnomlju več. kosov Usnja, nekaj obleke. Lajovic ima okrog pet tisoč kron škode. — V Lcskovcu je vlomil V stanovanie Jelenka Račiča pilarskl vajenec Ulja Markovič. Odnesel je več obleke In par sukenj, 2 url, 2 zlati verižici, površnik Iz gumija, več spisov in 3070 dinarjev denarja. Markovič Je neznano kam pobegnil. — Sejmarju Antonu eFri v Novemme-Stu so odnesli neznani tatovi Iz zaprte veže za okrog 12.000 kron raznega sejmarskega blaga. — Pečarskemu mojstru Jos. rlanlaku na Glinkah je bla ukradena zimska suknja vredna 2000 kron.
—• Tatvina na železnici. Na postaji v Brežicah alf med vožnjo iz Zidanegamosta So ukradli neznani tatov! iz zaklenjenega tovornega voza zaboj čaja 50 kg v vrednosti 6000 kron.
»diletantski oder«
in
»LEPA MASKA«
prva dva zvezka »Nove Talije« sta izšla in se dobita za ceno 8. od n. 3 dinarje po vseh knjigarnali in v upravi »lugoslavije« n.l Marijinem trgu it. 8 ter njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju. V razprodaji ima »Novo Talijo« tudi gledališki vlnsu-Ijar g. Em. Navinšek, Ljubljana, Še-lenburgova ulica.
Ljubljana.
■o Slrši sestanek 'Bratstva* za oba* odteka se vrši v nedeljo 27. tm. ob 10. url dopoldne v društvenem lokalu. Pridite vsi, Zadeva važna! — Centr. odbor.
a« Koncert v proslava uledlnjenja priredi dne 1. decembra ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union« jugoslov. novinarsko udruženjc, sckcija Ljubljana, na kar Občinstvo še posebej opozarjamo.
■■ Slov. zdr. društvo v Llubllani je dne 17. nov. tl. razveljavilo pred čas6nt določeno višino honorarja za preiskavo na življenje Itd. Do definitivne določitve se zviša honorar za preiskavo pri zavarovanju na Žlvllonje na 50 din., za preiskavo pri nezgodah, za prvo In zadnje zdravniško mnenje vsako po 25 din. In za mnenje hišnega tdravnlka po 30 din. Določili so se tudi delegate za tozadevni razgovor z sindikatom »nvarovalnlc. Event. predlogi članov naj se blagovolijo poslati na odbor slov. zdr. dru-Itva v Ljubljani, kateri daje tudi tozadevna Polnsnila.	Odbor.
— Naknadno popisovanje In pregledo-9an/f konj ln vozil. V pondeljek, dne 28. novembra 1921 ob R. url dopoldne se vrši na Ambroževem trgu naknadno popisovanje
ti pregledovanje konj In vozil za mesto lubljnno. Lastnike konj In vozil, ki so Iz kateregakoli razloga zamudili redno popisovanje ln pregledovanje meseca oktobra, opozarjamo, da pripeljejo svoje konje, vo-•ove, avtomobile, motorna kolesa ln blclkle Ob določeni url na Ambrožev trg.
■■ Mestni magistrat razpisuje v Uradnem listu z dne 24. novembra 1921. štev. 141 dve službeni mesil v marlstratnl koncepta! službi. Prošnje Je vlagati do 1. decembra 1921 pri maglstratnem predsedstvu.
— Revizija mtr. uteži Itd., ki Jo Je v Ponedeljek 21. tm. Izvršil mestni magistrat
Irt mesarjih, mokarjih in trgovcih z živili, > pokazala, da mnogi prodajalci svojih Steli niso Imeli v redu. Neki mesar n. pr. le imel v utežu za 1 kg luknjo, vsled katere le utež utrpela na teži do 3 dkg. Več trgovcev uteži sploh ni Imelo cimentiranih; neki trgovec pa je Imel 2 tehtnici 'n uteži, ki niso bile clmentlrane in italijanskega Izvora. Vsi krivci bodo od mestnega magistrata občutrio kaznovani in v ponovnem *ln£nju naznanjeni sodišču.
** Oblnl zbor *Udruženja jug. inže-ntrjev ln arhitektov. Izjava kulturnih delav-erv z 20. okt. Dne 23. tm. se jo vršil v univerzitetni dvorani izredni občni zbor omenjenega udruženja. Na občnem zboru so se razpravljale razne zadeve strokovnega zna-Caia. Na dnevnem redu pa so bila tudi vprašanja o namišljenem uklnjenju ljubljanske tehniške fakultete In o dogodkih na monta-nlstični visoki šoli v Ljubnu. Ugotovilo se le da o uklnjenju te fakultete ni bilo nikdar Sovora na merodajnih mestih. Dalje se Je navil občni zbor tudi z znano Izjavo nekaterih kultutnih delavcev z dne 20. okt. Glede te izjave se je ugotovilo, da so vesti, ki so trdile, da je to izjavo sopodpisalo tudi Udru-*enJe jug. inženerjev in arhitektov, popolnoma izmišljenč. — Občni zbor, na katerem |e bilo zastopano skoro vse ljubljansko Članstvo (56 inženirjev in arhitektov) je sDrejel soglasno sledečo resolucijo. Občni zbor »Udruženja Inženerjev In arhitektov lekcija Ljubljana odobrava spomenico, ki j? le predložil odbor glede vprašanja ljubljanske tehnične fakultete ln izjavlja sle-
Našemu političnemu ujedinjenju mora nilzogibno slediti tudi kulturno edinstvo, v katerem naj služijo poedine kulturne individualnosti in duševne sile skupni višji kulturi jugoslovanskega naroda.
Dolžnost nas vseh je, da to edinstvo z vsemi močmi pospešujemo in da mu ne stavimo nasproti ožjih kulturnih edinic.
Kar se posebej tiče razvoja našega gospodarstva in tehnične kulture, naglaša-mo, da vidimo v t^m kulturnem edinstvu pogoj in edino podlago za gospodarsko osamosvojitev našega naroda in države in za intenzivno izrabljanje vseh naših prirod-nih zakladov in umstvenih sil. — Zaradi tega naglašamo tudi. da služi vsaka visoka šola v naši državi utrjevanju te skupne višje kulture in da je treba vprašanje visokih šol in poedinih fakultet razmotrivati le s tega stališča, oziraje se pri tem na državne, gospodarske in strokovne potrebe.
Konstatiramo, da predsedn:k Udruženja jug. inženerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, ni podpisal izjave, ki so jo sprejeli dne 20. okt. letos nekateri kulturni delavci.
Z ozirom na nedopustno postopanje z našimi dijaki v Ljubnu je sklenil občni zbor, da od ssdai nadalie ne more sprejeti kot svojega čbnn nikakega absolventa te visoke šole, ki je naš državljan in obenem član društva »Deutsche Studentenkammer«. Ta svoj sklep nal sekcija Ljubljana sporoči in priporoča še ostalim sekcijam v Jugoslaviji.
= Zahvala. Društvo jugoslovanskih rnedicincev se vsem cenjenim damam in darovalcem naiiskreneje zahvaljuje za požrtvovalno sodelovanje in vsestransko podporo o priliki 111. medicinskega plesa* Odbor.
— Juuoslovensko-Ceškoslovaška Liga v Ljubljani prlredj v soboto, dne 25. t. m. ob osmi uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, I. nadstropje družabni večc, posvečen spominu Karla Havlička-Borov-skega. Na sporedu so sledeče točke: 1. kratko predavanie dr R. Krivica o Karlu Havličku-Borovskern In n'ega delu. 2. dr. Ivan Lab: Recitacije odlomkov iz Havlič-kovlli del. 3. Orkestrah e točke In petje kvaiteta Glasbene matice.'Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah. Vstopnina je poljubna. Vsi .prijatelji u škos!ovafkega naroda so vabljeni, da se udeleže te prve prireditve Jugoslovensko-Češkoslovaškp lige in s tern pokaželo. da ti pilprav>ienl podpirati to mlado društvo v njetovem stremljenju.
= K društvenem večeru sekcije Ljubljana Udruženja jugoslovanskih inženerjev in arhifektov dne 2rt. t. m. imajo pristop tudi po dru^tvenikih vpeljani gosti.
~ iSumadija* Eeogradska zavarovalna družba »Sumadija« istauovila je glavn’ zast"p /.a S|. venilo v i.jtjilani, Sv. Petra cesti 24 ter opozarjamo n 1 tozadevni oglas v današnil številki r.ifega lista. Ker je u čisto jugoslovanski zavod, In glavni zastop v domačih rokah, priporočamo istega cen], interesentom kar najtopleje. Podpirajte torej lastno podjetje in ne nosite svoj denar tujim zavarovalnim družbam.
= Prijeta tatova v Šentpeterskl vojašnici. Včeraj zjutral ob 8. uri Je zasačil nadzornik skladišča vojaške intendance v Sent. peterskl vojašnici g. Kropf v podstrešju dva vlomilca. Moža sta se ravno dvignila Iz gorkega ležišča, ki sta si ga napravila Iz ukradene obleke in vojaških sukenj. — Odeta sta bila v različne obleke. — Ko so Jih pripeljali k zaslišanju, so spoznali, da sta ta dva že dobro znana tatova Tone Zajc in Milan Habič, ki sta še le pred kratkem prišla iz Jetnlšnice. Priznala sta, da sta vlomila že prejšnji večer v skladišče In sicer skozi podstrešno okno, skozi katero je vdrlo že več vlomilcev v to skladišče. — Ko sta nabrala plen, sta sl napravila toplo ležišče In sla zaspala. Hotela sta rano v Jutru zapustiti s plenom skladišče, toda nista se pravočasno zbudila. Na vprašanje zakaj sta kradla sta tatova mirno odgovorila, da Jih zebe in da sta se hotela obleči. — Obenem pa potrelmleta tudi nckal za »ham« »liani« — In ravno ta »ham* »ham« Jih je zavrnil zopet na pot tatvine. Tako sta se znana lisjaka zopet povrnila v zavetišče skesanih tatov v Justičnl palači. —
= Nočni napadalec. Na križišču v Rožni dolini le napadel predsnočnetn ob pol 11. uri neznan moški gč. F. I.lčenovo. Napadena je klicala na pomoč in prišel JI Je pomagat g. Rejec. Ko |e napadlec opnzli Rejca Je pustil svojo žrtev In je pobcgnIK
= Podstrešni vlom na Dunajski cesti. V noči 22. nov. so vlomili neznani tatovi v podstrešje hiše št. 17. na Dunajski cesti. Vlomilci so odnesli trem strankam večjo množino različnega blaga In napravili precejšno škodo. O predrznih vlomilcih-nimajo 5e nobene sledi.
= Ljubljanski rokoborci v Zagrebu. Znani rokoborci, k! so vzbujali v Ljubliani precej zanimanja, so zaključili pred nekaj dnevi svoje rokoborbe v Zagrebu. Tam so naleteli na hujše nasprotnike kot so bili naši ljubljanski amaterji. Na višini se je obdržal samo znani Zaykln. ki Je dobil naslov premljer Zagfeba In prvo darilo 32.000 K. Drugo mesto Je zavzel zagrebški amater Pero Kopp. Tretji |e bil Nemec Gojer (24 tisoč), četrti ljubljenec Ljubllane ln tudi Zagreba Gromov (16.000 K). Njemu sledi Tošo Govoršin, ki je dvakrat vrgel zamorca Sajerja, ki Je prišel tako še le na šesto mesto. — Rokoborci odidejo iz Zagreba v Beograd In od tod v Pariz.
Ljubljanska porota.
Prvak tatov.
Včerajšna porota Je obravnavala dva zanimiva slučaja tatvine, ki sla se Izvršila deloma v Ljubljani, deloma v okolici Kot prvi Je nastopil tat, kakršnih nimamo vsak dan pred sodiščem. — Jakob Vojska, doma Iz Ljubljane, 28 let star, bale izučen mlinar v resnici brezposelnež že dolgo vrsto let. Mož je bil že pred svojim 14 letom nič manj kot 6krat kaznovan zaradi tatvine. Bil je tudi žo pred to poroto, toda takrat Je imel srečo, da so ga porotniki kljub ciničnemu priznaju z ozirom na povojne razmere oprostili. Od loga časa Je Izvrši! nc-broj predrznih tatvin In vlomov, Izmed katerih mu današnja obtožnica očita v glavnem sledeče:
Božično darilo.
Lani o Božiču je šel nadrevldent |už. železnice Fr. Papst z družino na počitnice. Obtoženi Vojska Je to zvedel od pismonoše, vdrl s silo v njegovo stanovanje v Kolodvorski ulici, kjer sl je za Božič prlvoSčil celo novo opremo. V stanovanju se Je popolnoma preoblekel, vzel s sabo) še nekaj obleke in čevljev, pusti! v zameno svojo staro razcapano obleko ln čevlje ln pobegnil iz Ljubljane.
Tat na potovanju.
Iz Ljubljane se Je napotil Vojska proti Vipavi. 2e v Vrhpolju pa mu je zmanjkalo denarja in tu je okradel rodbino Ko-balovo za okoU 2000 Ur. Poleg tega Je vzel
s sabo tudi 3 gnjati, več steklenic tropinovca in vina. — V Postojni se je pomešal med delavce v prenočišču pri »Jami« in jih par dni kasneje okradel. Pobral jim je več obleke, tobaj<a in za zabavo na nadaljnem potovanju eno harmoniko. Iz Postojne je šel v Zagreb. Tam ie imel srečo, da je dobil takoj službo kot poskušni kočijaž pri Mirku Mihaličiču. Toda ž čez 8 dni je vlo- i mil skozi okno v njegovo stanovanje, odprl z dletom vsa vrata in ukradel gospodarju dve zlati uri in več zlatnine v skupni vrednosti okrog 30.000 kron. — To zlatnino mu ju odnese! drug tat, kateremu jo je izročil Vojska v svrho razpečave. — Tla v Zagrebu so mu postala vroča in mož je krenil na Gorenjsko. Dobimo ga naenkrat v Ratečah pri Škofji Lok!. Tam je vdrl skozi streho v hišo Jerneja Jamnika. Imel pa je slab plen, odnesel je samo srebrno uro z verižico — Jamnikov spomin iz Taškenda v Rusiji — in eno britev ter 110 K denarja.
V gostilni na Verji se je sestal s sinom tra-flkantinje in tam zvedel, da je v trafiki pre-* cej tobaka. Takoj je pustil družbo in kmalu nato so čuti gosti noki polom ha sosedni strehi. Ko so prišli na cesto, si je ravno napravil Vojska lukn’o v streho in bi! že do pasu pod streho. Ko je videl, da so ga opazili, je pobegnil in ušel proti Škofjiloki, kjer so ga 1. jun. aretirali.
Priznanje. — Sodba.
Vojska je pokradel na tem potovanju za okrog 70.000 kron blaga in denarja. Toliko je namreč znano. Obtoženec prizna popolnoma mirno vse tatvine in je bržkone zadovoljen, da ne vedo več njegovih lumparij. Porotniki so potrdili soglasno vsa vprašanja. Vojska je bil obsojen na 6 let težke ječe. Preiskovalni zapor se mu ne všteje v kazen. |
Zloraba uradne oblasti Umazane razmere
na stanovanjskem uradu.
Mnogo se je govorilo in pisalo svoje-časno o podkupovanju in o sleparijah, ki se vrše na ljubljanskem stanovanjskem uradu. Javna tajnost Je bila, da dob! sobo ali stanovanje samo oni, ki sl zna odpreti stranska vrata do merodajnega mesta. Treba je mazati in voz teče. Ti glasovi so seveda dosegli tudi merodajne osebe, ki odgovarjajo za ugled stanovanjskega urada. Dolgo se Je ugibalo, kie nal 1)1 bil povod tej govorici, ki se je vedno bolj trdovratno širila po celem mestu. Brez podlage ne nastane nikdar nobena in še tako neverjetna ljudska govorica. Mnogi so seveda znali In vedel! od kod izvirajo te govorice, toda ti so Iz posebne previdnosti molčali. NI izključeno, da so te vesti lansiral! v javnost ravno oni, ki so sam! zlezli po zlat! lestvi v svoje stanovanje. — Dolgo je bilo vse ugibanje zastonj in pošteni ljudje, ki so'bili v krogu Stanovanjskega urada so bili v zelo mučnem položaju. Mnogo se je nnmlgavalo In sumničilo in ugled stanovanjskega urada je od dne do dne padal. Končno Je privedla ona lahkomiselnost, objestnost in nedoslednost, ki karakterlzlra večino velikih In velikopoteznih sleparjev na dan.1
Kozla v zelniku stanovanjskega urada.
Dne 15. febr. so aretirali nenadoma kanclista stanovanjskega urada Drago Be-sova.
Ta novica Je izzvala v Ljubljani veliko pozornost in vzbudila različna čuvstva. — Marsikomu "So se vsiljevale razne temne bojazni In gotovo se je marsikdo bal neprijetnih presenečenj. Uvedla sc Je dolgotrajna in silno obsežna preiskava, ki Je trajala od 15. febr. pa do 11. sept. Proti obtožencu se Je zbralo ogromno gradivo. Toda v največ slučajih se Bcsovu ni moglo dokazati krivde, ker ni bilo prič. — Pri podkupovanju Je vedno težka stvar, kajti v resnici sta podkupljcncc In podkupovalec oba kaznjlva.' Glede dveh slučajev, ki Jih je smatralo drž. pravdnlštvo zn dokazana, pa se Je dvignila proti Besovu sledeča
obtožnlza.
Drago Besov. roj. 26. nov. 1893 v Ljubljani, Je kot kanclist drž. stan. urada ziorn-bil zaupano uradno oblast i! tem, da Je ponaredil cel akt stanovanjske komisije in nakazal sam strankama Mariji Poznič In A. Ufignerju stanovanje v hiši Ig. Zarglja na Sv. Petra cesti. HŠgner se je moral umakniti iz cestnega lokala v dvoriščne prostore, na njegovo mesto pa je prišla bivša 2argi-jeva prodajalka Marija Poznič kot samostojna trgovka. Ta akt je obtoženec sam napravil in podpisal odlok s podpisom Ven-cajzovim. Dalje Je Izvabil z zvijačnim prigovarjanjem, da je on nalbolj merodajna oseba na stanovanjskem uradu, od trgovca Vojteha PGschla 2400 kron, češ, da mu bo oskrbel bivše Llnhardtovo stanovanje v Jenkovi hiši na Gosposvetski cesti. S P0-sclilom se Je seznanil Besov pri Minki Ste-plšnikovl. Kljub temu, da ta cesta v stanovanjskem poslovanju ni spadala pod njegov referat. Je trdil Besov, da spada, kakor je izjavil PflschI sam V njegov »ferkelc«. V resnici ni napravi! Besov za, Piischla ničesar. Pač pa ga je spravil v zmoto, da se je POschl vselil v to stanovanje. Zadeva se je razkrila, ko je dobil PSscIil nenadoma dne 5. febr. uradno obvestilo, da Je to stanovanje nakazano nekemu poštnemu uradniku.
Zagovor.
Drago Besov prizna, da Je v zadevi ZargI res sam sestavil akt In podpisal na odlok Vencalza. to pa zato, ker več dni ni bilo nikogar, ki bi bil upravičen odlok podpisati. — Stranki pa se je mudilo. — V zadevi Pflschl prizna BesoV, da je prelci v več zneskih 2100 kron, toda ne kot podkupnino, marveč na račun za kolke ln za njegov trud. Tudi trdi, da se Je silno branil denarja In mu Je POschl te zneske naravnost vsilil. Obenem naglaša težke razmere v družini osoblto v primeri s slabo plačo.
Pričevanje.
Priča Pflschl Je hotel danes omilit! svo-|o Izjavo pri policiji In je trdil, tla Je dal Besovu omenjene zneske brez ozira na stanovanjsko vprašanje le kot milostno posojilo na morebitno prostovoljno vrnitev. — Vsled pritiska drž. pravilnika, ki Je Se stavil predlog, da se pričo Izroči takoj preiskovalnemu sodniku radi krivega pričatila, ie popravil Pflschl svojo Izpoved s sledečo Izjavo. No dal sem mu, ker sem sl mislil, da roka roko umiva. Ostale priče niso povedale nič bistvenega In so Izkazale po večini prav slab spomin.
Izrek porotnikov. — Sodba.
Senat Je stavil porotnikom dve glavni vprašanji In sicer glede zlorabe uradne oblasti in drugo glede Poselila, katerega Je z zvitim prigovarjanjem spravil v zmoto In Izvabil od njega 2100 kron. Porotniki so prvo vprašanje s sedmimi glasovi potrdili, s petiigl glasovi pa zanikali, tako, da je ostalo vprašanje nepotrjeno. Drtigo vprašanje pa so z devetimi glasovi potrdili. Besov ie bil obsojen na podlagi tega pravo-
reka po § 461 radi prestopka goljufije na 5 mesecev strogega zapora. Ker se mu ie v.štel v kazen preiskovlani zapor od 15. febr. do 11. sdpt. se je smatrala kazen za prestano.
Maribor.
Izpite za meščanske šole so napravili pred mariborsko izpraševalno komisijo sledeči učitelji(ice): Risma! Melhljor, Jug Milica, Hergouth Josip (z odliko), Tominšek Emilija, Cilenšek Fr., Osterc Anton (z odliko), Zadnik Ncžika In Šonc Pavla.
Iz gledališke pisarne. iV nedeljo, dne 27. novembra t. I. priredi uprava Narodnega gledališča v Mariboru drugo delavsko predstavo ob polovičnih cenah. Uprizori se Cehov »Striček Vanja«. Predprodaja vstopnic v dnevni blagajni Narodnega gledališča v .Slovenski ulici vsak dan od 9. do 12. in pol ter od 15. do 17. ure.
Z ozirom na 30 odstotno povišanje plač, dovoljeno pekovskim pomočnikom in z Ozirom na sedanje cene moke, je občinsko dra-ginjsko sodišče določilo za kruh nastopne cene: 1 kg belega kruha 18 K, l kg črnega kruha 15 K. žemlje v teži 5 dkg komad 1 K. Gostilnčarjem je dovoljen 10 odstotni povišek pri prodaj! peciva v gostilnah. Kruh se mora tudi za naprej prodajati le po teži. Ta se mora pred prodajo, na tehtnici ugotoviti. •
Ker mariborski peki niso zadovoljni s povišanjem cen kruhu kakor Jih Je dovolilo občinsko draglnjsko sodišče, so sklenili, da pričnejo stavkati.
Kap le zadela 41 letnega železniškega uslužbenca A. Januša. Prepeljali so ga v bolnico.
22-letnl ključavničar Franc Marolt, uslužben v delavnici južne železnice, se Je v sredo Iz žalosti nad izgubo nekega‘prijatelja tako napil, da je v popolni pijanosti začel pozneje doma razgrajati. Razbil Je šipe v stanovanju, pri tem pa se je tako poležal, da so morali pozvati rešilno postajo, ki mn Je podala prvo pomoč.
Namesto generala Maistra pride v Maribor kot komandat mesta 2ivojin Babič.
V četrtek zvečer sta se poročila v stolni cerkvi urednik »Tabora« g. Božidar Borko z gdč. Marico Baller Iz Radgone. Isto-tam se je poročil v sredo tudi g. Anton Korenčan z gdč. Milico Zemljičevo. Mladim poročencem obilo sreče. Habeant slbl.
Policijski komisarljat je odredil v smislu odredbe ministra za notranje stvari, da se morajo v izogib kazni tekom 8 dni pri-iaviti vsi v Mariboru bivajoči tun državljani.
I.ludsko vseučilišču v Celja. V pondeljek 28 nov. ob pol 8. uri predava v celjskem Ljudskem vseučilišču gimnazijski profesor g. Kožuli »o solnčnih urah«. — Kakor je bilo predavanie minuli pondeljek obilno obiskano, bo menda tudi tokrat. Da bo predavanje zanimivo, zato nam Jamči že oseba priljubljenega gospoda predavatelja.
Mestno gledališče v Celju. V četrtek se Je pod režijo gosp. Krefla vprizorila vdruglč Samberkova veseloigra »Ulica št. 15...«. — Za prihodnie dni pa se pripravlja veseloigra »Na letovišču«.
Savinjska podružnica SPD namerava v letu 1922 zgraditi v Logarski dolin! »Planinski dom«. V izložbi tvrdke Goričar et Leskovšek je Izložen tozadevni načrt.
Občili zbor »Dijaške kuhinje v Celja« se bo vršil dne 2. decembra ob 8. uri zvečer v sejni dvorani Posojilnice v Celju, Narodni dom. K občnemu zboru so vabljeni vsi prijatelji društva. •
Ceijsl obrtniki so imeli v četrtek zvečer v hotelu »Bell vol« sestanek, na katerem so med drugim razpravljali tudi o prireditvi obrtnKke razstave, katero, kakor smo že svoječasno poročali, nameravajo v Celju prirediti tekom leta 1922.
Poroke. V četrtek 24j tm. zvečer se je v Celju poročil carinik g. Mijo Matasovlč z gdč. Jelico Volner, učiteljico z Oslleka. — Istega dne se je poročil v Celju g. Anton Tišina, bančn! uradnik z gdč. Marijo Frlč iz Komotava na češkem.
Pluh
Na obletnico proglašenja njedlnjenla se bo vršila dne 1. dec. ob 9. url v mestni župni cerkvi sv. m.iša-zahvalnlca. —
Stanovanjsko oblustvo ne poslale. Vse prošnle ležijo na magistratu nedotaknjene tako, kakor jih je magistrat prevzel od okr. glavarstva.'— Koliko ljudstvo vsled tega trpi, zna samo tisti, ki Išče stanovanje. — Zatorej Je nulno potrebno, da začne stanovanjsko oblastvo Člmpreje poslovati. —
Mestno gospodarstvo Je čimdalle v večji denarni krizi. Sedal toži občino več strank za terjatve, ki znašajo nad pol ml-H|ona kron. — Občina nlrna denarja, vsled tega bodo nastali s tožbami In Izvršbami ogromni stroški. Ki!o Mi bo plačal? Mogoče se bodo povrnili Iz fonda demokratske stranke, ker Je ona kriva, da Ptuj nima še Župana in ga tudi ne bo ako Irtrc imel, ali mogoče vlada, ki toliko 'asa ae reši županskega akta?
Rezervnim častnikom! Za Plui in okolico se je ustanovil klub rez. častnikov, ki Je nadstrankarski !n Ima namen, golili med člani, slogo in ljubezen do domovine, zavie-matl se za želje In notrebe svojih udov, stati v stiku z akt. lastniki, modernimi vojnimi vedami in vojaško literaturo ter prirejati praktična predavanja. Članarina je 10 din. letno. Prijave in članarino sprejema tajnik t. č. Ivo Jančič, uč. Panonska ul. 10 v Ptuju.
Vprašali bi g. glavarja, ali niso uradne tire določene za vse uradnike enako. Poznamo okr. komlsarla, kateri zapušča pisarno vsak dan že ob pol fl., dnsl so uradne ure do 6. Mudi so mu v gostilno. Rav-notako se prično uradne ure ob 8. zjutral, a tega dlčnega komlsarla ni nikdar pred 9 in pol v urad. po prekrokanih nočeh pa, ko se pri belem dnevu prizlhlle domov, se prikaže šele okoli I I. ure ali pa sploh ne. Ker pa so uradniki tudi zato tukaj, da izvršujejo svojo dolžnost tudi napram strankam, katere so vabliene za določene dneve in se morajo navadno vračati, ker g. k. še ni prespal mačka,' prosimo g. glavarja, da napravi red. Tudi bi bilo želeli, da namestnik okr. gl. ne daje s svojim pijančevanjem občinstvu tako slab vzgled. Toliko za danes.
Trgovino z železnino ge. Kraute na Florjanskem trgu v mestni hiši, je dalo okr. glavarstvo svojčas zapreti, ker je s ponovno možitvijo zgubila pravico do koncesije. — Sedaj 'e vlada v Beogiadu ta sklep okr. glavarstva razveljavila in Ji vzeto koncesijo zopet dodelila. V te ntostore bi se bil moral naseliti nek knjige ti žec iz Idrije, ki bi bil nuino potreben, da ul malo konkuriral g. Blanketu. — Mesto Slovenca imata sedai korist dva Nemcn.
1. dat. vsi v Utčfon.
\ -dBBBBB
E n
Repertoar Narodnega gledališča:
Drama.
Sobota, 26. nov. Borba. C.
Nedelja, 27. nov. pop. ob 3. url, Kozarec vode. Izven.
Nedelja, 27. nov. zvečer ob 8. uri. Ljubezen. Izven.
Pondeljek, 28. nov. Komedija zmešnjav, E.
Torek, 29. nov. zaprto.
Sredo. 30. nov. Revizor, E.
Četrtek, l. dec. Slavnostna predstava V spomin narodnega osvobojenia. 1. Jugana, vila naimlajša, 2. Komedija zmešnjav, izven.
Petek, 2. dec. Pampeliška, D.
Opera.
Sobota. 26. nov. Evangeljnlk, B.
Nedelja, 27. nov. Prodana nevesta. Izven.
Pondeljek, 28. nov. zaprto.
Torek, 29. nov. Labodje jezero, C.
Sreda, 30. nov. Slavnostna predstava v spomin narodnega osvobojenja.- Na korist invalidom. Boris Godunov. Izven.
Četrtek, 1. dec. Prodana nevesta. Izven.
Petek, 2. dec. Boheme, A.
Slovenski Akordi. Zbirka 44 mešanih ln moških zborov v 2 zvezkih. Uglasbil Karlo Adatnič, stolni kapelnik in glasbeni učitelj v Senju. V Ljubljani 1921. Izdala Jugo-siov. knjigarna. Cena zvezku 40 K. Namera. podati podeželnlm zborom zanje primernega gradiva je gotovo hvale In uvaž^ vanla vredna, ker vemo, da tl zbog šibkega materijala in pomanjkanja vsakršne pevske naobrazbe ne morejo negovati moderne zborovske literature, do katere še daiicj marsikatero ambicijozno pevsko društvo nima pravega poguma. Vendar pa je tudi za poljudne glasbene Izdaje treba kritičnega očesa. V obeh zvezkih Karla (ne Emila) Adamiča je natrpanih le malo povprečno dobrih stvari in bi bilo boljše Izdati le 1 zvezek, marsikatere pesmi pa izpustili. V podrobno oceno izdale se ne bomo spuščali, ker vemo,1 da je imel skladatelj dobro voljo, pa žal premalo avtokrltike. Vsako novo glasbeno Izdajo moramo podpirati, pevovodje bodo Itak sami ločili kleno zrno od plev. — »Slovenski Akordi« so čedno tiskani pri VValdheim Eberle na Doffaju. Š. L.
Zorko Prelovec: Zanoi ml pesem deklt (Ksenij Verin). »5krlančku*. (Ivo Peruzzi). Dva moška osmerospeva (zbora) z baritonskim solotn. Založila In natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Cena skupni partituri 4 dinarje. — Moškim kvartetom, oktetom I11 zborom primanjkuje pevnih, za izvajanje netežkih pesnile, zalo bodo po teh skladbah rad! segli. Znani dr. Kozlnov kvartet Je na svoji turneji po Jugoslaviji zlasti z velikim uspehom prepeval pesem »Skrjančku«. — Izdala je naprodai v »Zvezni knjigarni« na Marllinem trgu v Llubllani, društva dobe pri večjem naročilu (pomno-žcvanje Je namreč prepovedano) primeren popust.
Mihe in trgovine!
Naročite najnovefše žalne koleke D. C. M. ter ph priporočajte v
SokoSsttvo.
Napredno ienslvn oozorl Soboto 26. t. m./ob M. ml priredi »Zenski telovadni krožek Sokola 1. v paviljonu na Taboru predavanje: »Žena v Sokolstvu.* Pridite v obilnem številu!
ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da !e društveni sluga končal s pobiranjem članarine za druio polletje 1921. Nekateri plačilni listki so uill vkljub večkratnem poizvedovanju nednstavljivl. ker le bilo prizadeto članstvo ods.'tno, oziroma Je spremenilo stanovanla. Odbor zato poživlja v poštev prihajajoče člans‘vo, ki Je objavljeno na društveni deski, da osebno poravna Članarino. Rok Je določen zn 14. dec. 1921., posilile se vsak delavnik med 6. In 7. liro popoldne v odborov! sobi v Narodnem domu. Ako v navedenem času članarina ne bo plačana In društvu ne dospejo pismena obvestila se smatra v poštev prihajajoče članstvo odstopivšim ier se lih črta Iz imenika. Oni prizadeti, ki posedujejo savezni sokolski znak. so dolžni v smislu pravil (n podpisane Izjave istega, drušlvu proti odškodnini vrinil, sicer bodo javljeni Sok. Savezu, ki nilh legitimacije razvellavi in znak ptlmernim potom odvzame, imena bodo objavljena v Sok. Glasniku.
Sokolsko gledališče m sestanek kulturnih društev v Radovljici. Danes zvečer otvori radovljiški Sokol v svojem novem Sokolskem vlomu nov gledališki oder. Slovesna otvoritev odra,'ki le stal mnogo truda.^ požrtvovalnosti In žrtev |e naileoši sokolski oder na Gorenjskem. Na odru se bo igrala prvič simbolična igra »K luči!« snlsal I Splcnr. »K I.učl!« Je' globoko zamišljena lepa simboli Šola slika, ki Ima namen pokazati poslanstvo sokolske misli v narodu. Ji tri v nedeijo pa se vrši v Radovljici sestanek kultu. ni'i društev Gorenjske in sicer ob 10. url Joj, I'opoldne se ponovi Igra »K Luči«. Pri predstavan igra goi.b. društvo »Lipa« v Rad uijicl. Žilavemu <n Izredno delavnemu > kolu radovljiškemu želimo orllen poset 111 izboren uStelil
Sokolsko Iru^tvo v Sišhl priredi ciklus predavanj, ki se bodo vršila redno vsako soboto v i. fazr. deške lludske šole. Prvo predavanje:	»Di.	Jos.	Schciner«	v	soboto
26 tm. ob 8. zvečer. Zdravol
bta tm jnninir
Drobiž. >
* Plačljivi ženin. V Londonu j« prižel v ženitbeni urad mlad^par, želeč se poročiti. Ko je prišlo do odločilnega momenta, da ženin jasno izjavi, da je pripravljen stopiti v zakon s svojo družico, tedaj ženin na vprašanje uradnikovo preplašeno vzklikne:	»Ne, tega ne preživim, to je tako strašno!« Uradnik seveda hoče pojasnila, toda ženin ubeži kar molče iz ženitbenega urada. Kasneje se je ta mladi par še dva ali trikrat vrnil do urada, toda pred vrati se je ustavil. Končno sta vendar le stopila zopet v urad in nevesta je zaprosila uradnika, naj vnovič prične poročati. To pot je ceremonija uspela in mladi par je bil »zvezan«.
* Ženska policija, V Londonu so ustanovili posebno službo ženskih policajev. Te ženske so oblečene v policijsko obleko in imajo službo na cestah kot ostale varnostne straže. Ni pa njihova naloga, da bi lovile in aretirale hudodelce in pijance, marveč gledajo predvsem na to, da preprečijo obnašanje, ki vodi do aretacije. Predvsem pa je njihova naloga, da svare na cesti postopajoča dekleta, ki nadlegujejo pa-sante, ali pa ščitijo dekleta pred nasilnimi vsiljivci. Ta policija se je izborno obnesla in policijsko ravnateljstvo bo njihovo število še pomnožilo. Zensko policijo še v več drugih svetovnih mest!
* Drag račun. Dunajsko redarstvo je naznanilo lastnika gostilna Hans Scharfat, ker je dvema švicarskima dijakoma računal za 4 steklenice Šampanjca, dva narezka in 100 egiptovskih cigaret samo 35.000 kron.
ljgHfearoihW„BBi“
Kaj je Elsafluid - to se zna! telmar Feller - Stubica 1
Proda se:
PRODA SE
malo posestvo v nallepšl legi pri župni cerkvi v ŠmarjetI pri Novemmestu, Dolenjsko, obstoječe iz hiše št 25, z 4. sobami, kuhinje, soba za shrambo, klet, hlev, pod, prostor za krmo, 3. svinjaki, kozolc, z zelenladnim in sadnim vrtom, 2 njive In 3 Johe zrelega bukovega gozda. Poslopje Je v dobrem stanju in zelo pripravno za vsako obrt ali letovišče. Cena 600.000 kron. — Natančno se izve pri Prane Vdovč-u, Ježica št- 66 pri Ljubljani.	2349
PRODA SE MOTOR za žaganje drv ali za kmetijstvo. Poizve se ln ogleda Kolodvorska ulica 31, dvorišče.
LEPA ENONADSTROPNA HIŠA
z gostilno in vso gostilniško upravo in lepim vrtom v Ljubljanski okolici. Naslov pove uprava tega lista.	2312.
POSESTVO
z vilo •lagantno opremljeno gospodarsko poslopjo in 34 oralov zemljišča za 800.000 kron; potem v Mariboru hlia xa 340.000 kron proda Zagorski, Maribor, Barvarska ulic« 3.	2367
ENODRUŽINSKA HIŠA
v pritličju s tremi sobami, kuhinjo ln shrambo, na podstrešju dve sobi, v hlSi vodovod In električna luč z zelenjadnlm in sadnim vrtom se proda. Več poizve Lubeinšek, Kranj, Kokriško predmestje.	2360
PREVOZNI BENCINMOTOR
ln mlatilnl malo rabljen na prodaj prt I. Žl-gart. Orehova vas, p. Slivnica pri Mariboru.
Kupi se:
. ZLATO - SREBRO
staro — zlomlleno kupuje F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1.	878
KUPI SE HIŠA
s trgovino ali gostilno na prometnem kraju. Cena postranska stvar. Pismene ponudbe pod »Hiša« na upravo lista.	3358,
Službe:
LESNI KNJIGOVODJA
se išče za večjo lesno industrijo v Sloveniji. Nastop po možnosti takoj. Reflektlra se na prvovrstno moč, ki Je vešča kalkulacije mehkega lesa In bukovine. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in pogoji naj se pošljejo na Savo Vlajsavljevlč, Pl-tomace.	2355
SPREJME SE 2 UČENCA
za mehanično obrt v Ljubljani. — Naslov pri upravništvu.	2353
SPREJME SE GOSPODIČNO
aa trgovino v Ljubljani ki se razume n*, koliko na pisarnlJka dela. —* Naslov v upravuištru.	2354
ODDAM 17-LETNEGA MOČNEGA DEČKA
v uk, najraje v kako trgovino z mešano ali nianufakturno trgovino. Fant je poštenih starišev, oz. sirota in ima 4 gimnazije. Najraje k trgovcu z vso oskrbo v hiši. Ceni. ponudbe prosim na upravo lista pod št. »2293«.	2293.
IZURJEN KLEPARSKI POMOČNIK
se sprejme v trajno delo takoj pri Franjo Dolžan, Celje.	2366
SLUŽBO f
išče kot oskrbnik, hišni upravitelj skladiščnik (Magazinsmajster), Arhivar ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe pod »Oskrbnik«« it 3800 na upravnlštvo.	2364
Razno:
KROJAČ
išče stanovanje, najraje pri kaki šivilji, ki bi lahko tudi imela lep zaslužek. — Ponudbe pod »krojač« na upravo lista. 2351.
la ČISTO SVINJSKO‘MAST
Ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon inter-urban štev. 127.	2368
RUDARSKI Č1NOVNIK
išče meblovano sobo x električno razsvetljavo v bližini Mirja ali Rimske ceste. — Plača do 1000 kron. Ponudbe pod »soba« na upravo.
Zahtevajte. 1 povsod samo
mm m OTROKE
1 šhatola K 36‘-	|
Najboljša hrana za dotantke!
Zelo ojakuJoie sredstvo za bolne na ieSodcu, rekonva* lescente In osoblto za pre* malo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starosti.
DOBI SE POVSOD.
Tovarna ktmliklh predmete« hran« "SALUBRA" D. D. ZAGREB
tolkoritev« uL 2S. telefon 7-*1 NOV* GBAOIŠK*
Tisočo ljudi v vseh deželah svet« upor* bljajo žo 26 let prijetno diieii •
kot KOSMETIKUM
I	c« nego zob, zobnega
’	mesa, glava, kot dodatek
IZRRB-RimlTNIHSIL
j Božične razglednice j
1 so ravnokar Izšle, ter se dobijo po vseh trgovinah i ®	i	oaoirlem.	knilaarnah In trafikah.	«
Trgovski pomočnik
naneslllva, prvovrstna moč za ensros galanterijske stroke
se sprejme takoj pri tvrdki
Gaspari & Faninger v Mariboru.
Naznanilo.
Naznanjam sl. občinstvu, da otvorim v soboto, dne 26. t. m.
vinsko trgovino v Mariboru
Vojašniška ulica štev. 4 (blizu starega mosta)
na debelo in na drobno. Prodajal bom pristna dalmatinska (Opollo iz Visa) in Štajerska vina po ugodno nizkih cenah. Priporočam se za čim številnejši obisk kakor tudi za številna naročila.
Gostilničarji, ne zamudite ugodne prilike!
30SIP POVODNIK, trgovec z vinom.
na 40 H, moderna z parnim obratom, hladilne naprave in se-salka, se proda.
Em. Urban
Unhoštt Praga. — CehoslovaSha.
Trsie
ia Mrope In stene izdelujem a najmodernejšimi strolL Strelno lepenko lesni cement
vse to dobavlj« najceneje.
Tel 513	30S. R. PUH, Tel. SIS.
LJubllana. Oradalka uL 22.
Prometni zavod za premog d. d. v Lj
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za doinošo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Plima Hov. ii iglii lis 23 lan in domala vrti kovaški mn ia M um
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
k vndl xa umivanj«, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako Je priljubljen Uot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo , ca drgnenje hrbta, rok, nog In celega telesa J« mnogo močnejši In delujoči nego Francosko Iganje In najboljSe sredstvo te vret«. Tisoče priznanja! Z tamotom in poštnino xa rantccga:
Za prodalalce:
lt d vojn. ali 4 speo. steklenice. . 168 K
n	.,	„	8	.................. 280 K
38	..	„	12...................884 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi.
PRIMOT: Elsa oblii za kurja očesa 5 in 7'50K Elsa mentolni kllnčič 12 K; Elsa posipalnl prašek 11 K; Pravo Ela* ribje olje 86 K; E!b» voda z» usta 30 K j Elsa kolinska voda 41 K: Elsu Aumaki miriš 41 K: Gljcerin 8 ln 30 K: Lvsol Lyaoform 30 K; Kinsskl čaj S K: ElsaTnrdesn pražek 15 K; Strup *a miSi iu podgane8in 12K
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA, donja, Elsatrg št 357 Mrvatsko.
Inž. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni Inženir
UUBUftnfl
Hilierjeva ulica številka 5
Specijel. stavbeno podjetje za betonske, žeieiobeton-ske In vodne zgradbe.
Izraba
nutMHHMte«
ODVETNIK
Dr. RUDOLF ICRIVIC
ima svojo pisarno V UBUANI, DUNAJSKA CESTA 6.|l.
••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeieeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«1
I. Jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete
d. z. o z.
Izdelki: Roženi In umetno roženi gumbi (znamka „Gala> lith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon št. 5. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana, Poštni ček št.
Slovenska Bistrica.
..Sumadija'*
VEČ STO VAGONOV BUKOVIH DRV za kurjavo.
Ponudbe nal se poSljeio na
W. CLAUSS
Trieste, Via Giov. Boccaccio 3. Porta 14.
vodnih sil.
•v
Prva srbska zavarovalna In pozavarovalna druiba v Beogradu
Glavni zastop za Slovenilo LJUBLJANA, Sv. Petra cesta it 24.
Sklepa vsakovrstna zavarovanja proti požarnim Škodam, ter zavarovan)* na človefiko življenje, za slučaj smrti in doživetja, rentna zavarovanja, tttffl za doto otrokom, po najmodernejših kombinacijah in najugodnejših pogojih Spretni zastopniki sprejmejo se v vseh večjih krajih Slovenije.
Zavarujte se pri domačem zavodul
prvovrsten
kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.
Vprašanja pod „premog“ na upravo lista.
Dobava samo v vagonih.
ZREE-HLIlll-JEZOBI-ttiSE-mLE-IHDtiSTR.STBlIBE-ftOSTOOlS p PRORBčuai-načRTi in obisk ihžehirjb brezpirčiib. b|
s podstrešnim stanovanjem in trgovskim lokalom na prometnem kraju mesta se proda.
Naslov pove anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana Sodna ulica 5.
Prof. S. Santel
■ Franjo Faganel, Celjet
fin	N
KsjisaHanBBaaaBna ■
Gosposka ulica 26.
[USNJEM
| vseii vrst po naioiiji dnevni ml | i Prekrižajte sel S
ŠnannuHinuHiMU
božične razgiednice so umetno Izdelane v raznih barvah In tiskane na finem Chromo papirju.
Serija 6 razglednic 2 50 din.
Naroča se direktno pri
ZVEZNI TISKARNI in KNJIGARNI
v ljufcBjani, Wolfova uSka štev. 1.
e- aacssaK* a ® © ess&rass er«-8®**
Glavni ln odgovorni urednik Zorko F*kin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«.
Tiska »Zvezna tiskarna« v LlubUani
v	   IHMI	.III  ...................
Za fliklavža kupujte knjige založbe Jugoslavije" oz. »Zvezne tiskarne"
— -	'	  na	Marijinem	trgu	št.	8	nasproti	frančiškanske	cerkve.	...............