floyiCE Jcnjlžntcn 'ir#na J* ros *ovo Tiesfco ► LETO IV. - it. 20 V KOČEVJU 9. MAJA 1959 Cena 10 din Dhrajni plan do leta mi PLENUM SZDLJ V sredo, 5. maja, se je v Beogradu začela razširjena plenarna seja Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugosla- vije Po uvodnih besedah predsed- 28. aprila sta se v Ljubljani se- katerih nujnih gospodarskih pro- povečala delovna storilnost letno za "lka, SZDLf tovariša Tita je ge stala oba zbora Okrajnega ljudskega blemih. " °™r T odbora Ljubljana na Skupno sejo. Po predvidenem načrtu naj hi 7 %. Investicije bomo vlagali pred Razpravljala sta o perspektivnem se povečal narodni dohodek do leta vsem v panoge, ki neposredno vpli- planu gospodarskega razvoja okraja 1961 za 71 %, kar bi dosegli pred- vajo na družbeni standard in le od leta 1957 do 1961. O glavnih vsem s polnim izkoriščanjem se- 15 % na ostale dejavnosti. smernicah in nalogah plana je od- d an jih zmogljivosti, z nekaterimi Za 58 °/o ali 11,6 % letno se bo . bornikom poročal podpredsednik novimi gradnjami, z izboljšanjem dvignila industrijska proizvodnja, ^svečano nadaljnjih OLO ing. Ivo Klemenčič. Razen tega notranje organizacije dela in dru- z investicijami bodo rekonstruirani ’ P J"r>” '° " ™'hn' so odborniki razpravljali še o ne- g,im. Plan predvideval, da »e bo sedanji obrati in opremljena ozka grla in le 9,4 % je predvideno za t • ]_ j • . j. novogradnje. Precejšen bo tudi LiJUJDljCnOl SG pripravlja dvig v kmetijstvu in sicer s po „ fr, , , -. __ R neralni sekretar SZDLJ Edvard 6 %, osebna ootrosnja pa za b do 7 <$. wocHmu. vianaii nred- Kardel-1 ,imel referat o aktualnih problemih socialističnega razvoja na vasi. NOVA CESTA Minulo nedeljo so v Novem Vi- i 174 kilometrov jadranske magistrale, odsek med Novim in Zadrom. skladišče s hladilnikom Za spravilo kmetijskih pridelkov ter sadja in zelenjave bodo začeli Po slavnostni seji bodo položili h^ars^m’^no^m.0^ goVaŽvu " apadp^odobne- mi. S tem bo ustreženo mnogim o poiozni iiciuai-uMiii uonosom. v gozdarstvu__________ , , ,,, ,., . vence pred spomenik v Gramozni pa je treba zagotoviti potrebne ko- 9mi s sa f8^ 3 1 mmi naprava~ Ljubljana se pripravlja, da slavnostno proslavi 9. maj — dan osvo- _ _ u _____ boditve. Na ta dan je bila Ljub- jami, pred grobnico narodnih he- ličine lesa ob istočasnem čuvanju "111 T" liana leta 1945 dokončno osvobo- rojev in spomenik na Urhu. Odkrili gozdov. potrosniKO . .lena, Na dan praznika bo slavnostna bodo spomenik v spomin na ile-seja Mestnega sveta, na kateri bo galno borbo Ljubljančanov in več govoril predsednik OLO dr. Marijan drugih spomenikov. Dermastia. Med drugim bodo raz- Posebno obeležje pa bo dalo pn> »Huia hoop« si utira pot tudi v našo kraje. Vedno več jih je, predvsem otrok; med njimi tudi Mojca Škvarčeva, ki vrte obroč. V gradbeništvu je prva naloga razviti industrijo gradbenega materiala. Povečati je treba skladiščne prostore trgovin, izboljšati Pravljali tudi o predlogu Okrajnega slavi dneva osvoboditve, tek ob žici „ m in'sti samopostrežne in odbora ZB, da pripravi Mestni svet okupirane Ljubljane, na katerem bo Sf TZZ Lepo je bilo na Travni gori Predlog OLO in občinskim odborom, nastopilo 4000 tekmovalcev, da zagotovijo 800 milijonov din za gradnjo stanovanji. xr , Dež ob prvomajskih praznikih je vlogi KPJ v njenem 40-letnem ob- in se razveselili ob pristni vinski non-stop trgov,in=. Nadalje je treba marsikomu prekrižal račune, da bi dobju. Sledila je recitacija pionirke kapljici. Dom je dobil elektriko, za razvijati obrt, tako da pride pro- šel ng iziet v bližnjo naravo ali kam Lesarjeve iz Sodražice, nato pa je kar gre zahvala požrtvovalnim elek-lzvodna obrt v socialistični sektor, drugam. Kljub slabemu vremenu pa spet zapel moški pevski zbor pesem tričarjem, ki so storili vse, da je on nonnoi r-vo KOTvllOtl nrlvatnfV . i _ • i • i i . . , _ ....... ’ d NOVI PREDPISI Konec aprila je Zvezni izvršni svet sklepal in sprejel več zakonskih osnutkov in drugih predpisov. Razpravljal je tudi o orientacijskem programu za razvoj črne metalurgije v prihodnjih 12 do 14 letih. Ta načrt predvideva, da se bo proizvodnja jekla povečala od sedanjih 1,1 milijona ton na blizu 3,1 milijona. Po osnutku novega zakona o cariaah jc vse blage, ki se uvozi na carinsko področje Jugoslavije, kolikor ni izrecno oproščeno, podvrženo carini. Carine pa ne bo treba plačevati od blaga, ki se izvozi, prenaša ali prevaža prek naše države. Spremenjena je tudi carinska tarija za blago, ki ga državljani prenašajo oziroma sprejemajo iz tujine. Za to blago se uvaja carina. , Nadalje so razpravljali o pospeševanju industrije, kmetijstva, gradbeništva in vodnega gospo-c^trstva. Obravnavali so tudi nevere probleme v zvezi z občin-.im prometnim davkom na vino ln žganje, o dodatnem proračunskem prispevku in drugem. Zvezni izvršni svet (ZIS) je na-faije sprejel odlok, po katerem .ko ožji svojci vojaških vojnih mvalidov, ki so po stopnji inva-'dnosti uvrščeni med III. in VII. skupino, uveljavijo pravico dot z vavstvene zaščite, če invalid PreJema razen invalidnine tudi mvalidsko doklado. Ožji svojci vojaških invalidov 1. in II. skupi-ne imajo pravico do zdravstvene zaščite ne_ glede na doklado. ZIS je izdal tudi uredbo o nagradah in povrnitvi stroškov za delo odvetnikov. Sestavni del uredbe je tarifa, s katero so dani razponi nagrad in povrnitve stroškov. Uredba sloni na načelu, da mora biti višina nagrade odvetnikov za delo. ki ga opravljajo v svojem poklicu, predpisana. To ustreza značaju advokature kot službe in omogoča, da se dijo ‘ na()rade in stroškov vskla-strn if Povprečnimi možnostmi v . nk- Prednost take nagrade je no T' ie za stranke izključe-sleherno presenečenje glede vi-ne odvetniških stroškov. Uredba dovoljuje izjemo, ka-or odvetniki zastopajo tuje fizične ali upravne osebe. Honorarji za posamezna opravila so predpisani v zneskih, ki se ne uporabljajo avtomatično, marveč se stranka in advokat dogovorita o višini honorarja in stroškov za delo. Povišana je tarifa za delo odvetnikov v kazenskem postopku, ki znaša od 300 do 10.000 din. Posamezni zneski so določeni po pomenu kaznivega dejanja in prisojnosti sodišča. Za sestavljanje prizivov proti razsodbi pripada advokatu honour od 300 do 500 din, kar je od-l sn° °d tega, katero sodišče je reklo razsodbo. Po istem nače-rr,J.° določeni tudi razponi hono-h,Je,v.,za vse druge vrste advo-n“ t, * st°ritev> najnižji honorar Pa znaša 300 din. PREDOR V . • . , . » . ' ------------ • ----- r--WW4 IVI OVJ SLUTI Ul vac, Util jo POD LJUBLJANSKIM GRADOM 86, Tapre-1 pa razvijau privatno smo lepo proslavili delavski praz- »Ne vdajmo se«. Borbena pesem je bila elekrika napeljana že nekaj dni usluznostno obrt. nik — 1. maj. odmevala po gozdu. Med drugimi pred rokom. 9. maja bodo odprli za promet NalcT v gostinstvu in turizmu v Domu na Travni gori so imeli udeleženci spominske proslave sta Prvomajski prazniki so za nami novo zgrajeni predor podP ljub- f? ^ ™ skozi vse tri dni prvomajskih praz- bila tudi podpredsednika OLO Ljub- in zastave, ki so vihrale s številnih * , in gostinskih zmogljivosti tor r8Z- niicvitr lonO StPV,i1f> nrVRtov i7 hlitmiP Han« T/ilčV-n flGriann IM Tano7 £>ir— UiX _ju__u Ijanskim gradom. Predor M" KdfflTof C”rl‘"C “ J"“ “?„in i*vnlh «radb' smo spravili S “ • ...... ' ■ B.lo ,e ,e„o preseke široko 7 po, or.tr., jjg taETpSK, JPJgT — •»*> Za 1. maj je bilo na Travni gori namen predvideno razvitje pripora Občin- strani pa po 1,25 m sirona ploč- morali zgraditi najmanj 2700. Za vsfl obiskovalce mka za pešce. Izkopati so morali ob naporu, in prispevku vseh bo nad 50 tisoč kubičnih metrov zem- plan uresničen in glavni tonski oM,nanaMaPpraaiVsonmonti?aTi doležen^1'1™'1*6 raVtlE’ ® ^ skegalindikalnega sveta, otvoritev posebne ploščice, da skoznje od- —--------------------------------- elektrike m žalna svečanost pred teka vlaga v odtočne kanale. Pio- »ELEKTRO« spomenikom padlih borcev. Zaradi ščice so pokrili s cementno glazuro, t--------- ------- ------------- dezja 1. maja je vse to odpadlo. v Dom na Travni gori mini. ostali lepi spo--žem . — j x Investicije podjetja »Elektro« Ko- Kljub slabemu vremenu pa je bila ki ne propusca vode, čez pa po- čevje za elektrifikacijo v letu 1959 3. maja pred spomenikom na Travni Alžirski minister za informacije v -l=> 17“ KU cevje za PleKlririk-acnn v lotil 1 USQ -z_______________J__________________-r_____j ntlnntmol na nWicl- V nmricorl. , tegnili bitumenski zaščilni sloj. bodo Prpdnr ip ion in nKI m a c n — -------w yvii 'ypci dpvmniiMUd, bvtrctiiiuai. iNtij- 1111XV-* - *-***n-*i**v'*w j-**. *«. uajvtu.ncjoa uanvya viautr, ua v.l razsvetljen in ooiozen s 26,626.000 din, v ta znesek so všte- pre^ ;e zapel moški pevski zbor sodi v okvir priprav za pogajanja preskrbi alžirski osvobodilni armadi ‘prST' =1 ra,Jaii„ te tudt razne ureditve na 35 kV iz Sodražice pesem »Mi vstajamo«, z Vzhodom. Churchil je v govoru, dovolj modernega orožja in stre- fdretžnim t° seveS!nraHd,a‘Jtn0 ~ v potem pa je govoril predstavnik........................................... Sblif'Tn inrazb“ S kr^vn^a speljane"med sttrfm Tetom mertr oK pa todo znašale^too OO^d' V Jan6Z kesar ° žrtvah' ki so padlc 2adevan^- da bl Prišlo do pogajanj oociTii pa Doao znašale 3,500.000 din. za svobodo naroda ter o delu in med Vzhodom m Zahodom. V Lon- SEJ\ OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE Vsestranski gospodarski razvoj ki ga je imel pred kratkim, ne- liva. Napovedal je, da pripravljajo dvoumno podprl Macmillanova pri- uporniki za Francoze presenečenje in da bodo kmalu imeli1 lastno letalstvo. Dejal je tudi, da šteje donu prevladuje prepričanje, da je alžirska vojska 120.000 mož in da se bo toliko časa vojskovala, dokler ne bo v Franciji zmagala Churchil zelo primeren človek, da v ZDA podpre Macmillana. aprilla je bila v Kočevju skup- novanjsko gradnjo. Letos namera- tako tudi Predsednik indijske vlade Nehru stvarnost in zdrava pamet, je v zvezi z nedavnim tibetskim V Združeni arabski republiki na-uporom izjavil, da ne bo rečenega meravajo še v tem letu začeti z in tudi ne storjenega ničesar ta- gradnjo asuanskega jezu. Ta jez posestvo »Snežnik« Ko- kefla’ kar bi skali*° prijateljske bo ogromnega pomena za Z AR. na seja obeh zborov Občinskega vajo začeti z gradnjo 4 stanovanj- čevska Reka Skrb za ° oovečanie odnose s Kita.isko- Nehru je iz- Prva etapa graditve tega jezu se ljudskega odbora Kočevje. _ Seje se skih blokov in 4 četverčkov z 89 kmetijske proizvodnje v privatnem fazil. 9loboko razočaranje, ker je bo začela v sodelovanju s Sovjetsko sodelovanju s Sovjetsko je udeležil tudii podpredsednik OLO stanovanji. Predvideva se, da bo od sektorju imajo kmetiiiske zadruae Kita-1ska zavrnila izjavo indijske zvezo, kakor je bilo sklenjeno v Ljubljana Janez Pirnat. Na dnev- tega 75 stanovanj letos v grobem Najvažnejša nalog« ie povečanie pri- vIade ° nevmešavanju' v vprašanje posebnem sporazumu, nem redu je bila najprej razprava stanju že zgrajenih, 14 stanovanj delkov žitaric in koruze Pri tej 7ibeta' Nehru-ia -1e užalilo, ker Pe- Iranski šah se ie začetku svoie in sprejem družbenega plana in pa bo vseljivih. P leg teh bo letos akciji bo treba poleg ^širitve no- klnfl kl-iub demantijam vlade iz turnej! m Evropi ustovil v Lon proračuna za leto 1959. Temeljito vseljivih še 18 stanovanj, ki so jih “h sort StiU pos^o skrb pri Delhija š= padalie dolži In- donu Tu se bo mudT kot g«t ^!f°^7kJ.rUzben7u planu d.e začeli graditi lani ali pa še prej. ..veltevlia^u aamShnič- **> vmešavanja in osvajalnih na- britanske -Se-> mud.". kot gost podal Ignaq Nagode. Uvodoma je dejal, da je plan v gospodarskih novanjsko gradnjo okoli 113,000.000 u , . - ■ - Prei uveljavljanju sodobnih agrotehnič- Predvidoma bo letos vloženo v sta- nih ukrepov. (Nadalj. na 2. strani) organizacijah že v teku, zato bi dinarjev, bilo prav. da bi bil v bodoče druž- „,,v , , beni pian prej pripravljen in spre- uslužbence za ^graditet žTltLo. „„„„„ t ... . - britanske kraljice. Pričakujejo, da jet. Mednarodni sejem embalaže proučili položaj na Bližnjem vzhodu. Govorili bodo tudi o britanskih dobavah orožja ,in vojaške opreme Iranu ter o gospodarskem položaju Irana. glavne"^ele ^V^'rvem^o'1 navedpne U iZ stan°vanjskega sklada kredit, v dJoh ,od 9' do 17: maja bo na ljavcev s treh kontinentov. 90 raz- v Varšavi ie bilo posvetovanie osnovne^Smemice^in11naloge^gospo- “ b° ZnaŠal 3-500-000 din- hTž^M V ^ »^cev je domačih, dalje jih je zunanjahStai^ mSSSSE ----- • H 9 P Letos je v načrtu gradnja bolni- lj„ J!- mednarodni sejem 22 ,> it«m- m <- 2.1 , ----------- ■ - ■ ■ ........ ce v Kočevju. Iz okrajnih sredstev »Embalaža 1959«, ki bo pokazal naj- darskega razvoja v občini v letu 1959. V drugem poglavju je zapo-paden družbeni brut to proizvod in narodni dohodek, ki bo ustvarjen v tem letu, v tretjem delu pa so navedene investicije, ki bodo vložen v tem letu. bo investirano v gS^bSfv nwejŠe tehraičnp d»sezke tem letu 24,255.000 din. Za elektrifikacijo naselij na področju občine " tr.eMi. mednarodm sejem 22 iz Italije, 10 iz Zah. Nemčije, 3 Savske zveze in Ljudske republike iz ZDA 2 iz Avstralije itd. Od do- Kitajske. Namen tega posvetovanja dročju embalaže, notranjega tran- lovico iz Slovenije, nato iz M- športa m modernega trgovanja do- ske an Srbije, najmanj pa jih je iz uspeh' bližnje konference zunanjih dročju občine bo letos investirano Th LUn'1™' v P° Z°tvrst" BiH/iz ostalih dveh republik ni ministrov v Ženevi«. Poudaril je iz proračuna ObLO 3 500 000 din h 7m b narekuje vse hitrejši razstavljalcev.) Na.jveč je razstav- tudi, da čakajo Vzhod in Zahod nodietie »Flaktno« na KaVni’ raz, ?'L nase9a gospodarstva, kajti Ijalcev sodobne lesene embalaže, važni razgovori. Kar predvideva nlan na Kamnin Dodiefie »FloVtnn,, na Kn i ’ razv,;' našega gospodarstva, kajti Ijalcev sodobne lesene embalaže, stične itd. razgovori. Sovjetska vlada je dala italijanskemu veleposlaništvu v Moskvi , , konca leta le s skup- <0 iz svojih skladov za razširitev na am halogo i„ _ , cm delom in prizadevanjem vseh električnega omrežja in za ojača- noi za mdnhni pomcmbon P°' *— sivemu veleposlaništvu v Moskvi delovnih ljudi m vseh sektorjev. To nje električnega toka v občini 26 tLTa pr°T n/",nas " v,zadnje1m casuJed" noto, v kateri izraža zaskrbljenost SgSSililrtSsm ZXSX&k’iVZSg; delež pri ustvarjanju urejanjem kanaMzadje^v K^ev" Z ‘o emLlPI7° jupoaIpvansko razsta: zan7M“ brez “dobno komercialne ozemlju. V noti je tudi poudar-brutto proizvoda bo Začelo'1 se bo s SmT^VsfJlrogo^ero na b° ^ da bo sovjetL v.ada^stori.a ljubljanskem pred očrnil. Naj večji družbenega doprinesla industrija v vrednosti mesta, predvsem ulic, parkov ™,t,,iš=u. KS: crSSTdŠ?"v“’ Položaj koroških Slovencev v Av- privatnem sektorju bo predvidoma ij^v iSoToS p^TetTa " b"!!' l 8 področja emba" kazali prfdvsem raz>^ stroje, ta- strtjl']e'" zeiolelavm'iiovmci' na znašala vrednost družbenega brutto J IZvl 2'pa bodo iazeL^* kor,sten za vsa, tr9w?ka k° za llzde,°vanje papirnatih vrečki " znašala vrednost družbenega brutto proizvoda v kmetijstvu in stroj za avtomatsko polnjenje gozdar If, 1SVOjib skladov skupne uporabe podjetja, za vse proizvajalce “emba- stvu 382,811.000 din, v obrti 53 mi- KmdSkf Tozd!rsk^°-f--di”' laŽe’..P°le9 tega pa še za vse ko" vr!čk’ tehtanje in drugo, lijonov 926.000 din itd. ” v y Družbeni brutto produkt in rodni dohodek po posameznih go spodarskih organizacijah bo možno še nadalje povečati, ker vse možnosti še niso izčrpane. Investicije bodo v letu 1959 vložene predvsem v izgradnjo Kemične tovarne v Kočevju rekonstrukcijo Rudnika rjavega premoga, kmetijstvo sp 1 ošno-d ru žbeneg a sektorja, v ostalem pa predvsem Kočevje bo investiralo za razvoj na- kmetijstva znatna sredstva, posestvo ristnike različne embalaže. Za mednarodni sejem embalaže izredno priložnost za prav je doslej prijavljenih 130 razstav- mnenj s tujimi strokovnjaki, prav Koroškem odločno zahtevajo, da še v celoti uveljavijo vse določbe 7. ss i£L*t s* frisrsts&sssszs manjšini v Avstriji popolno enako- tako pa se sklepajo pogodbe za od- °S “4 ^ kup licenc, kooperacijo itd. manjšinska zakona, ki ju je av- VEČ UČNIH MOČI strijski parlament sprejel 19. marca, sta za koroške Slovence nesprejemljiva. Koroški Slovenci so Vodovod grd dijo Kmetijsko gozdarsko posestvo dovod so v teku. Voda bo tekla Odborniki so na zadnji seji ObLO X7awT' ,alovenCl Kočevje gradi za kmetijsko delov«- pod lastnim pritiskom, s tem pa bo sprejeli in potrdili novo sistemati- ®kfadfi z m,^k T'ker,ni®fa see v Knežji lipi vodovod. Knežja prihranjenih precej sredstev. "" sk,adu 7 7 Upa je bila med zadnjo vojno po- Prav bi bilo, da bi zgradil.... .......... ia v usiuiem na „ a .. zgan.a- ,^eb ,sta osta l e dve hiši. Po bazen za vodo ki bi jo uporabljali učnih moči. delavnosti kiPr l predv,se,m v tlate vol'nl Je bl'a vas delno obnovljena, v primeru požara dejavnosti, kjer bodo vložena sred- sezidani so bili tudi sodobni hlevi 22L!času PPPP- državnega posestva. zaoijo mest na šolah. Po novi si-Prav bi bilo, da bi zgradili tudi stematizaciji bi bilo potrebno več sredno vplivala na izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Gospodarske organizacije bodo Za uspešen razvoj živinoreje potrebujejo vodo. Sedaj morajo goniti napajat živino po slabi poti k skladu z uveljavljanjem 7. člena. Zveza slovenških orgamzacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev kot glavni organizaciji ^ rROM^T slovenske manjšine pripravljata ob- je V f /a59 se 130 v kocevski ob" širno obrazložitev, zakaj sta b'la cim v skladu s porastom proizvod- oba zakona odklonjena in jo bodo nje na splošno povečal tudi obseg predložili novi avstrijski vladi po .. . prometnih storitev. »Avto« KoČev- p a r la men tarn i h volitvah nadalip ledUie: t edin° We te v 7«- štirim zaveznišk.m državam kot VREME sn-titssf šaš: i lS 'rF steg. sklada vskko vložile v ,ia- di ,„a„,,xl do h,„„. Dele »V bomo Imeli prem™ lepo vrem” sf) W/ (prev“ z *,tobu- 'Mi Jugoslavije. Zunanjepolitični komentar = Ob 17-letnici smrti Jožeta Šeška Stoletnica Rdečega križa SKRB ČLOVEŠTVA Nedavno so v britanskem parlamentu vnovič razpravljali o nevarnostih jedrskega izžarevanja. Britanski premier Macmillan je povedal, da so v živilih našli dvakrat več stroncija — škodljive snovi, ki jo pomročajo jedrske eksplozije — čeprav baje to še ni doseglo kritične meje, ki bi ogrožala življenjsko varnost. Ta hladna izjava pa vseeno ni pomirila javnosti. Tudi drugod po svetu znanstveniki merijo vsak dan količine radioaktivnih delcev v ozračju; svet pa se sprašuje, koliko je že ljudi prizadetih spričo povečanja teh snovi in kakšne bodo posledice, če bodo s poskusi nuklearnega orožja nadaljevali. Celo Amerikanci. ki jim te skrbi doslej niso šle do živega, so se lansko jesesen prestrašili, ko so sovjetske eksplozije zanesle val radioaktivnih drobcev nad vso Severno Ameriko. In med tem ko je že malone vsakemu preprostemu človeku Očitno, da utegne nadaljevanje poskusnih jedrskih eksplozij res ogroziti zdravje in življenje človeštva in prihodnjih rodov, pa odgovorni državniki še vedno ne morejo najti razumnega izhoda — skupnega sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov. Pogajanja v Ženevi, ki trajajo že več mesecev, doslej še niso obrodila uspeha. Zataknilo se je pri vprašanju nadzorstva. Tako je postalo še bolj očitno, da se morajo najodgovornejši državniki vsesti skupaj za mizo in sporazumno izreči veliko odločitev. Prav te dni je ameriški predsednik Eisenhower naslovil na sovjetsko vlado pismo, v katerem je spet — tik pred začetkom razgovorov med predstavniki Vzhoda in Zahoda — sprožil nerešeno vprašanje jedrskih eksplozij. Predlagal je, naj bi prenehali 's poskusi pod vodo in v višini do 50 km. Nekaj dni za tem ije predsednik sovjetske vlade Hruščev odvrnil, da bi bilo bolje sporazumeti se o takojšnji prekinitvi vsakršnih poskusnih eksplozij. Stvar pa se je spet zataknila pri vprašanju, kako naj bi nadzirali prekinitev eksplozij in kako naj bi organizirali sistem, ki bi nemudoma odkril tistega, ki sporazum krši. Zdi se, da smo spet v isti slepi ulici, odkoder že ves čas in tudi ženevskim razgovorom navkljub, še ni videti žarka upanja. Vendar je v obeh pismih le nekaj svetlih mest. Predvsem se oba državnika javno zavzemata za prenehanje škodljivih eksplozij. Čeprav je Eisenhower predlagal le omejeni sporazum, je 27, aprila ameriški predsednik objavil dodatno izjavo, v kateri pravi med drugim: »V nasprotju z vtisom, ki se dobi iz pisma gospoda Hruščeva, hočejo ZDA res popolno prepoved jedrskih poskusov«. Takšno je mnenje tudi mnogih drugih vodilnih politikov. Čeprav si vsi želimo, da bi dosegli sporazum o takojšnjem prenehanju vseh atomskih poskusov, to vendar ne izključuje tudi po-stopnejših sporazumov po posameznih fazah in v tistih vprašanjih, kjer je trenutno soglasje največje. Važno je le, da dokončno prevlada spoznanje, da /e takšen sporazum zares neogiben in nujen, da ga je treba skleniti in da ga končno tudi sklenejo. Kajti ne pravi naš pregovor zaman: »Po toči zvoniti je prepozno!« Martin Tomažič Jože Šeško se je rodil 4. decembra 1908 v Slovenski vasi pni Stari cerkvi. Po končani osnovni šoli se je vpisal na kočevsko gimnazijo, katero je končal leta 1927 s prav dobrim uspehom. Bil je brez sredstev za preživljanje. Njegov oče. ki je bil zaposlen kot žagovodja v Srbiji, je postal žrtev roparskega napada. Mati se je preživljala s skromnimi dohodki njegove sestre, s katero je živela v skupnem gospodinjstvu. V hrepe- krajih, kjer so bili gradbeni delavci. Po prepovedi delavskega prosvetnega društva »Svobode« je bila ustanovljena v Kočevju podružnica »Vzajemnosti« z istimi nalogami. V letu 1938 je bil s prizadevanjem tov. Šeška ustanovljen v Kočevju narodnoobrambni odbor, v katerem so bile povezane vse politične skupine Slovencev na Kočevskem z namenom, da zajezijo naval hitlerjanske propagande. Leta 1938, ob državnozborskih nenju po učenju se je mladi Jože volitvah, je po zaslugi Šeška posta- vpisal na ljubljansko univerzo leta 1927. Seznanil se je z nekaterimi marksisti ter pridno študiral marksistično literaturo. V prostem času se je vračal v Kočevje ter sodeloval v delavskem prosvetnem društvu »Svoboda«, katerega član je bil. Leta 1928 je s sodelovanjem nekaterih marksistov organiziral na ljubljanski univerzi »Klub neodvisnih akademikov«, katerega pa sta policija im rektoniat univerze prepovedala. Ob volitvah v tiddp slušateljev ljubljanske univerze leta 1928 je tudi »Klub neodvisnih akademikov« postavil svojo tisto, katere nosilec je bil Jože Šeško. Junija 1929 so zgradbo ljubljanske univerze preplavili komunistični letaki. Takoj je bil osumljen tudi Jože Šeško, da je razširjal te letake. Moral je v zapor. Leta 1929 je ustanovil v Kočevju Jugoslovansko akademsko društvo ter bil njigov predsednik. Leta 1931 je končal študij v Ljubljani in se vrnil v Kočevje. Ker ni dobil zaposlitve se je preživljal z inštrukoijami. Leta 1933 je dobil službo profesorja na mariborski gimnaziji. Služba je bila pa zelo kratkotrajna. Že okrog leta 1932, ko je bil še v Kočevju, so bili po mestu raztreseni komunistični letaki. Takoj je padel sum nanj. Ko eden njegovih sodelavcev pni trošenju letakov ni več mogel izdržati mučenja na žandar-merijski postaji, je vse priznal. Sledila je aretacija, izguba službe in Šeško je odsedel 6 mesecev v novomeških zaporih. Po vrnitvi v Kočevje ni mogel najti več zaposlitve. Ponovno se je skromno preživljal z inštrukcijami in se ves posvetil revolucionarnemu delavskemu gibanju na Kočevskem. Jože Šeško je bil sprejet v Komunistično partijo leta 1928. Ker je bil dober organizator in predan Partiji in stvari revolucije, je bil prav kmalu Izvoljen za sekretarja Okrajnega komiteja KP. Pod njegovim vodstvom se je Partija začela lepo razvijati, kar se je opazilo predvsem v povezavi članov KP z delavskimi množicami, Po njegovih zvezah je prihajalo na Kočevsko vedno več marksistične literature. Organiziral je trošenje raznih letakov po mestu in okoliških vaseh in pozival delavce in male kmete na borbo proti socialnim krivicam in politični brezpravnosti. Že leta 1933 so bili raztreseni letaki na Mlaki, v katerih so pozivali delavstvo tekstilne tovarne, da se upre nečloveškemu izkoriščanju im združi v skupno borbo za ' svoje pravice. Leta 1935 je delavstvo tekstilne tovarne v Kočevju stopilo v stavko. Da je po 12 dneh zmagovito končalo stavko, je nemala zasluga J. Šeška. V letih 1933 do 1940 je uspel organizirati skoraj vse delavstvo kočevskega okraja v naprednih delavskih organizacijah. Tako So bile ustanovljene podružnice Zveze rudarjev, Druga rudarska skupina, Zveza strojnikov, Zveza lesnih delavcev v Kočevju in Ribnici. Zveza gradbenih delavcev v Kočevju, Ribnici, Čolnarjih, Banja loki in drugih vila Komunistična partija svojo kandidaturo na tisti Združene opozicije in tako doprinesla svoj delež za zrušitev skorumpiranega Sto-jadinovičevega režima. Leta 1940 je Šeško sklical ustanovni sestanek Zveze delovnega ljudstva v Kočevju ter zajel večino delavstva na Kočevskem. Tega leta je tudi ustanovil društvo Prijateljev Rusije po vseh večjih krajih Kočevske, ki je zbralo v svoje vrste izredno veliko članov. Uspel je tudi vključiti v vse masovne organizacije na Kočevskem, večkrat tudi na vodilne položaje, člane in simpatizerje Komunistične partije. vaj ponovno internirali v Ivanjšici. Od tu se je vrnil v Kočevje ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941. Okupatorja so takoj opozorili nanj, zato je bil prisiljen, da stopi v ilegalo. Dela je bilo ogromno. Neumorno je hodil od vasi do vasi, od komunista do simpatizerja ter z navdušenjem in vero v našo dokončno zmago pripravljal ljudstvo na splošno vstajo ter organiziral prve krajevne, rajonske in Okrožni odbor OF. Sam je bil izvoljen kot sekretar Okrožnega komiteja Kf* tudi za sekretarja Okrožnega odbora Osvobodilne fronte. Že v polet- Kakor vsako leto tudi letos praznujemo v času od 3. do 9. maja Teden Rdečega križa pod geslom: »Prostovoljno delo naše organizacije«, 8. maja pa slavimo Mednarodni dan Rdečega križa. Liga društev Rdečega križa je določila 8. maj za mednarodni dan RK, da bi s tem počastili ustanovitelja te humane organizacije, Henry j a Dunanta, ki je bil rojen 8. maja 1828 v Ženevi, umrl pa je v Ženevi leta 1910. Henry Dunant, ki je bil največ ji človekoljub 19. stoletja je bil slučajno kot civilist priča grozni bitki, ki se je odigrala 24. junija 1859 med Francozi in Sardinci ter med ri pri4Ribnidprvo'partizansko edd- Avstzi^‘ Bitka -if tra,iala nxePratr" nico — ribniško četo. Za konec zime 1942 pa je organiziral splošno vstajo. Že konec leta 1941 so začeli Italijani zapirati zavedne Slovence, v prvi vrsti komuniste. V začetku aprila 1942 so se začele masovne aretacije vseh komunistov in komunizma osumljenih ljudi. S tem so se razbile s toliko truda postavljene organizacije OF po terenu. Šeško je z nečloveškimi napori ponovno našel ljudi in postavil nove odbore, v večni nevarnosti, goma 14 ur na planoti Sv. Martina v Severni Italiji. Dunanta je pretresla bitka ter stok in jok ranjenih vojakov. S pomočjo okoliških žena in deklet je po končani moriji organiziral in nudil prvo pomoč ranjenim in umirajočim lajšal trpljenje. V bitki je sodelovalo 300.000 vojakov z obeh strani. Na bojišču je obležalo okrog 40 tisoč mrtvih in ranjenih, veliko pa je bilo pogrešanih. Med vojaki je bilo tudi več Slovencev doma iz novomeške se je pred nekaj leti vrnil domov Ivan Pirečnik iz Šoštanja. Spominjamo se tudi vrnitve Franca Za-gožena iz Bočne. RK je na delu povsod, kjer je potrebna pomoč. Jugoslovanski RK je nudil pomoč ob raznih nesrečah tudi v drugih državah. Nudil je pomoč madžarskim beguncem in drugje. Doma na naših tleh je lajšal trpljenje žrtvam katastrofe v Mavrovem v Makedoniji, na Tolminskem ob priliki snežnih plazov itd. Naloga te organizacije je vsak dan večja in pomembnejša. Njena naloga je tudi, da vzgaja zdravstvene aktiviste — zdravstvene kadre in zdravstveno prosveti ju je naše vasi, organizira krvodajalske akcije, se bori proti tuberkulozi, proti alkoholizmu, skrbi za okrevanje otrok in ima še vrsto drugih človekoljubnih nalog. Rdeči križ se v socialistični Jugoslaviji po načinu dela in namenov loči od dela te organizacije v stari Jugoslaviji, ko je delil le miloščino. Po vojni je prešel RK iz socialnega na zdravstveno delovanje in ima glavni namen, da pomaga zdravstveni službi. Omeniti moramo tudi skrb te or- Zv«u banfnlk, «■ Indtiatrtlakth « <55/A/ »ravalalk, trgoislilh 1 radnlkov CrflluU: ZAGREB . j, , Podružnica’ Članska legitimacija St ZAGREB, dne £<9 PrriMfik! Jože Šeško se je pred sovražniki skrival tudi z ilegalnimi imeni. Na tej izkaznici se je »pisal« Sila Ivan Posebno skrb je posvečal ječanju Komunistične partije in zveze komunistične mladine Jugoslavije. V času njegovega vodstva Se je članstvo KP in SKOJ na Kočevskem podeseterilo. Ker je bil neumoren In dosleden v svojem delu, je prav kmalu našel somišljenike, ki jih je s svojo prirojeno ljubeznivostjo in prepričevalno besedo, predvsem pa s socialnim čutom do sotrpinov prav kmalu navdušil za marksistične ideje in jih sprejel v Partijo. Tako je bila Kočevska na pragu druge svetovne vojne po Šeško vi zaslugi preprežena s člani KP in SKOJ. Oblastniki stare Jugoslavije so dobro vedeli, da je prav Šeško tisti, ki na Kočevskem ruši temelje njihove oblasti in starega družbenega reda. Zato so pazili na vsak njegov korak, na vsak njegov gib. Neštetokrat so ga skušali spraviti za zapahe. Ko je sopodpisal letak »Vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije« ob ustanovitvi »Zveze delovnega ljudstva« v Ljubljani, so 9a prijeli. Ko se je isti letak pojavil na Petrini, so prijeli Šeška. Ko so bili raztreseni letaki v Dolgi vasi, Kočevju, Koprivniku, Stari cerkvi in drugje, so prijeli Šeška. Ker mu pa kljub vsemu niso mogli do živega, so ga poslati leta 1940 v koncentracijsko taborišče v Betigevo v Hercegovino, kjer je ostal" 6 nTese-cev. Že nekaj tednov po vrnitvi v Kočevje so ga pod krinko orožnih se bo našel izdajalec, ki ga bo za nagrado 100.000 tir, ki jo je razpisal zanj okupator, izdal. Ko se je Šeško v noči med 27. in 28. aprilom leta 1942 ves izmučen vrnil v Konca vas pri Stari cerkvi v bunker, katerega so mu pripravili njegovi zvesti sodelavci, da se odpočije, se je našel izrodek slovenskega naroda, ki je izdal okupatorju njegovo skrivališče. Odpeljali so ga v kočevske zapore, kjer so ga zasliševati med groznim mučenjem. Ker pa jim ni uspelo, da bi izdal tovariše, so ga odpeljali v ljubljanske zapore, kjer se je nečloveško mučenje nadaljevalo. Z zaslišanja so ga odnesli v celico vsega razmesarjenega. Pustili so ga nekaj dni, da se je malo opomogel in ga ponovno mučili. Hoteli so na vsak način izsiliti iz njega imena njegovih sodelavcev. Njegove ustnice pa so ostale neme. Ko je bilo trpljenje na višku, je izustil le to: »Vzemite mi že to revno življenje«. Okupator je uvidel, da je njegov duh močnejši od njihovih puškinih kopit in ostalega mučilnega orožja. V noči od 11. na 12. maj 1942 ga je odpeljal v gramozno jamo na ljubljanskem polju im strojnice so utrgale nit njegovega 34-letoega bogatega in plodnega življenja. Slava njegovemu spominu! RAZSTAVA*V OSILNICI V nedeljo 10. maja bo v osnovni šoli v Osilnici odprta razstava 40-let KPJ na Kočevskem. Vabljeni da okolice, notranjskega Krasa, Škofje ganizacije za svoj kader. Na vseh šolah so ustanovljeni aktivi podmladka RK in so v nekaterih krajih zelo agilni. Večina občinskih odborov RK je sprejela v plan dela za leto 1959 aktivizaoijo članstva. Ponekod so že začeli z zbiranjem novih članov. RK želi pritegniti k sodelovanju tudi mladino. V počastitev 100 letnice bodo občinski odbori RK organizirali razne proslave, ki jih bodo vključili v proslave Dneva mladosti ali proslave občinskih praznikov in 40. obletnice ZK. V počastitev 100-Ietnice ustanovitve Rdečega križa so mnogi občinski odbori RK sprejeli sklep, da bodo ustanovili v podjetjih na svojem območju aktive Rdečega križa. V nekaterih krajih so začeli te sklepe že uresničevati. Vključimo se vsi v humano organizacijo, v Rdeči križ! S tem bomo pomagali, če pa bomo v potrebi, bomo tudi ml deležni pomoči, ki nam jo bo nudil Rdečt križ! Z vpisom v članstvo v to organizacijo bomo inajlepše počastili 100. obletnico delovanja Rdečega križa. Loke in Kočevske. Ko se je Dunant vrnil v Ženevo je pod vtisom te bitke z zgodovinsko ženevsko konvencijo ustanovil organizacijo Rdečega križa. Od prvih začetkov se je razvila v mogočno organizacijo, ki ima sedaj že nad 100 milijonov članov v 81 državah sveta. RK ima belo zastavo z rdečim križem v sredini. Po tej zastavi je dobila človekoljubna organizacija tudi ime Rdeči križ. Na ozemlju Jugoslavije se je začelo humano gibanje pod zastavo RK kmalu širiti. V Srbiji so imeli RK že leta 1876. na Hrvatskem 1877, v Sloveniji pa leta 1879. Delo RK temelji na načelih medsebojne pomoči in prostovoljnega dela. Strahote II. svetovne vojne še niso pdzabljene in ne zaceljene rane, ki jih je zadala človeštvu vojna. Bilo je veliko primerov, ki so bile družine razdvojene, starši niso vedeli za otroke ti pa ne za starše, ker so bili internirani po raznih taboriščih. RK je odigral veliko vlo>-go nri iskanju in vrnitvi staršev in otrok. Po zaslugi te organizacije S seje obeh zborov ObLO Kočevje (Nadalj. s 1. strani) Oba zbora sta potem, ko so bili odborniki seznanjeni z vsemi značilnostmi družbenega plana z nekaterimi dodatnimi predlogi plan Sprejela. Potem so obravnavali osnutek občinskega proračuna za leto 1959. Občinski proračun predvideva 154 milijonov din dohodkov in prav toliko izdatkov. Med dohodki je treba omeniti dotacijo OLO za urav-novešenje proračuna, ki znaša 41 milijonov din. Velika sredstva so namenjena za šolstvo 45,750.000 din, za splošno prosveto pa 3,750.000 din. Za socialno skrbstvo je namenjeno 11,500.000 din itd. Dotacija zavodom s samostojnim finansiranjem bodo znašale 11 milijonov, občinskemu odboru SZDL za vse družbene organizacije in društva 5 milijonov din. gasilcem in PLZ pa 3 milijone din. V razpravi o občinskem proračunu so se odborniki dotaknili več Stvari. Več odbornikov je izrazilo željo, da se čimprej začne z gradnjo fizkulturnega doma v Kočevju. Ustanovil naj bi se posebni sklad, v katerega naj bi se zbirala sredstva za Dom. Dalj časa so se zadržali pri vprašanju, zakaj je potrebna razmeroma visoka dotacija (3,900.000 din) Veterinarski bolnici Kočevje. Skle-nili so, da bo treba to vprašanje še posebej proučiti. Nadalje so razpravljali o vzdrževanju otroških vrtcev, ki so v, kočevski občini trije (dva v Kočevju, eden pa v Kočevski Reki). V teh vrtcih bo treba napraviti reorganizacijo, tako da bodo zajeli čim več otrok in da bodo odprti ves dan. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik OLO, Janez Pirnat, ki je uvodoma dejal, da podpira predlog, da se začne v Kočevju oz. nadaljuje z gradnjo fizkulturnega doma. Najprej pa je treba pripraviti načrte. Sredstva za gradnjo doma naj bi prispevala tudi podjetja. Če bodo zbrana Sredstva, bosta prispevala tudi republika in okraj. Govoril je tudi o namenu otroških vrtcev, ki naj ne bodo šole. Otroški vrtci naj se razvijajo v okviru stanovanjskih skupnosti. Po daljši razpravi o občinskem proračunu sta oba zbora proračun z nekaterimi dodatki soglasno sprejela. V tem mesecu bodo o družbenem planu lin proračunu razpravljali na zborih volivcev, tako da bo z njimi seznanjen vsak občan. Naročajte »Novice« služijo vojaški rok. fantom, ki Občinska konferenca Zveze komunistov občine Kočevje, ki je bila meseca aprila, je s posebno pozornostjo proučila gospodarski položaj v naši občini in nakazala smernice nadaljnjega razvoja. Ob analizi gospodarskih dejavnosti, ki imajo na Kočevskem naravne pogoje za dober razvoj, med drugim pa je ugotovila, da je bilo doslej kljub slabim izkušnjam zanemarjeno vprašanje strokovnega kadra v gospodarstvu. Načrtna izgradnja našega gospodarstva, razvijanje najpotrebnejših in najugodnejših gospodarskih panog in tistih, ki so za vzpon družbenega standarda potrebne, nujno terja dolgoročno skrb za redni in zadostni priliv strokovnega kadra, načrtno usmerjanje mladine v tiste poklice, kjer ljudi potrebujemo. Ključ, ki pri tem manjka, je ustrezna slika kadrovskih potreb za daljše časovno razdobje, vsaj za 5 do 10 let. Da bo problem razumljivejši, poglejmo v bistvo dela službe poklicnega usmerjanja mladine. Poklicno usmerjanje mladine, ki ima na Zahodu že več kot tridesetletno tradicijo, je pri nas rodila gospodarska potreba po ustreznem naraščaju, ki bo tako po svojih zmogljivostih, sposobnostih in znanju zmogel naloge, ki jih postav- Razvoj komune lja gospodarstvo in druge družbene dejavnosti, potrebe po kadru, ki bo živel s svojim delom in ga opravljal z resničnim poklicnim interesom. Poleg drugih (materialnih, osebnostnih) pogojev je prav v tem skrivnost vztrajnega dela, ustalitve v poklicu, produktivnosti, torej v pogojih z vidika poklica, v katerih more posameznik dati skupnosti, kar ta od njega pričakuje. Služba poklicnega usmerjanja mladine si prizadeva, da bi bila čim boljši posrednik med mladim človekom in družbo, prizadeva si, da bi čim bolje vskladile želje mladih s potrebami naše skupnosti. Ne bom se spuščal v problematiko in zahtevnost pri ugotavljanju interesov, sposobnosti, zmogljivosti in drugih pogojev mladega C’oveka, ki si izbira svoj bodoči poklic. Želim poudariti drugo plat — družbene potrebe. S kakšnimi pregledi za te potrebe razpolaga služba poklicnega usmerjanja. Zaenkrat moremo ugotoviti (kar velja za poklicno usmerjanje pri nas na sploh), da so tl poda'ki še zelo skromni, zelo enostranski. Vsakoletna anketa med gospodarskimi je povezan z ustreznim kadrom organizacijami in privatnimi obrtniki da le podatke o potrebah P° vajencih za prihajajoče šolsko leto. Povsem odprto je vprašanje, kakšne bodo te potrebe za nekaj let naprej, še bolj pa vprašanje kadra, ki ga dajejo srednje in visoke strokovne šole. Že 15, 16 letni absolvent obvezne šole želi vedeti “ tudi mora, ker je to zanj zelo važno! — kakšna je njegova možnost zaposlitve po končani strokovni šoli. Če je služba poklicnega usmerjanja mladine nastala iz družbenih potreb našega razvoja, mora vedeti, ali je njeno delo postavljeno na trdno podlago, na potrebe družbe, kajti le to njen obstoj opravičuje in tudi terja, ker je to delo družbeno koristno. Morda je prav dejstvo, da nekateri, kj jih delovno mesto, na katerem delajo, že samo kliče v pomoč tej službi, krivo, da spregledujejo perspektivnost te Službe in zato napačno ocenjujejo vse, kar je v zvezi s poklicnim usmerjanjem mladine. Poklicno usmerjanje mladine, ki so ga povzročile naše družbene potrebe po čim hitrejšem razvoju naše družbene skupnosti, na ta način ponovno vzpodbuja družbene dejavnosti, posebno gospodarstvo, da presoja svoj razvoj ne samo z vidika, za koliko se bo povečala proizvodnja, dvignil družbeni bruto produkt, zvišal individualni in družbeni standard, ampak da tudi presodi, kakšen naj bo dotok in katerih kadrov, da bodo ti načrti lahko tudi uresničeni. Prerez kadrovskih potreb v posameznih gospodarskih dejavnostih se je od osvoboditve sem zelo spremenil, ker se nekatere gospodarske panoge zaradi splošnih potreb razvijajo hitreje, nastajajo pa tudi nove, ki nimajo daljše tradicije. Poklicni interesi naše mladine pa rastejo predvsem ob tradicionalnih dejavnostih, tudi tradicionalno razdeljenih na »moške« m »ženske« poklice; novi poklici, ki so vzklili zaradi stopnjevanega razvoja in težnje na gospodarski osamosvojitvi in splošnem dvigu nase gospodarske moči, pa dajo mladini premalo pobud, vzbujajo prema o interesa, da bi jo pritegnili v določeno življenjsko delo v zadostnem številu. P*rav v tem nas čaka naporno delo, kajti potrebne so analize že za- poslenih po poklicih in starostni (zgodi se, da ne odločajo samo po-strukturi, analize razvoja posamez- trebe podjetja, važne so tudi »zvenih gospodarskih panog (organize- ze« in sorodstvo). Pregled štipen-cij) z vidika potreb po kadru v pri- distov v kočevski občini nam pove, hodnjih letih, kar bo ob povezavi da v skrbi za kader prednjači Obdalo sliko, ki bo vodilo za usmer- črnski ljudski odbor, ki za potreb jan je v poklice; to pa velja tudi za šolstva štipendira 27 dijakov in [ druga področja. Ob tem bo potreb- slušateljev ustreznih šol. Za potre- , no poiskati tudi primerne načine za be zdravstva štipendiramo 9 sluša-čim uspešnejšo propagando in po- tel jev na medicinski visoki šoli in pularizacijo, da bomo pri mladini 4 dijakinje na srednji medicinski razvili poklicne interese v večjo si- soli. Medtem ko so si Kmetijsko rino, ki bo tudi pestrejša od stike, gozdarsko posestvo Kočevje, Tek- J ki jo dajejo analize vsakoletne an- stilana in Kemična tovarna zagotove o poklicnih željah mladine; vili kader s štipendiranjem na interes, ki ga bomo za določen po- ustreznih strokovnih šolah, vsaosta-klic razvijati že zgodaj, bo pripeljal la podjetja kočevske občine štipen-mladega človeka na pravo delovno dirajo le 4 dijake srednje tehn čne mesto. šole, kar kaže slab in nepravilen Kakšna je skrb za strokovne ka- odnos do srednjega strokovnega dre v kočevski občini? Poklicna kadra. Občinski ljudski odbor šti-svetovalnica v Kočevju razpolaga pendira 47, vsa ostala podjetja v vsako leto le s potrebami gospo- občini pa 38 dijakov in slušateljev, darskih organizacij po vajencih, kar Ta razlika kaže, da imajo marsikje velja tudi za njeno ostalo območje oči premalo uprte v prihodnost, (Ribnico, Sodražico in Velike La- kljub temu, da izkušnje ob raznih šče). Pri svetovanju mladini, ki že- natečajih govore, da ni tako lahko li v strokovne in druge šo'e, za kar dobiti potrebni kader, je potrebna dolgoročna potreba, ni- Urejanje gospodarskih problemov ma ustreznih podatkov. Mladina od- kočevske občine bo treba zato teS' haja v te šole, če starši zmorejo neje povezati z načrtno kadrovsko vzdrževalnlno (internati stanejo me- politiko, ki bo pravočasno predvi-sečno od 4.000 do 6.500 din) če dela potrebne Jjudi, da bomo mog1' uspejo pri razpisu ljudskega od bo- napredovati tako, kakor smo si z3' ra ali če se jim posreči dobiti šti- črtali. pendijo v gospodarski organizaciji Marjan Lukežic Skrb sindikatov za telesno kulturo Tudi v tem letu so predvidena v Kočevju tekmovanja sindikalnih moštev krajevnih podružnic v raznih športnih panogah. Vsekakor je ta podvig Občinskega sindikalnega sveta kot organizatorja teh tekem razveseljiv in zasluži vse priznanje. Zanimanje za ta tekmovanja je zelo živo m je do danes že veliko prijav iz skoro vseh večjih delovnih kolektivov. Ta tekmovanja so v Kočevju tradicionalna, saj se ponavljajo že od leta 1954. Zato je bilo pridobljenih v tem precej izkušenj in ne bo težko odpraviti napake, ki so se do sedaj pri teh tekmovanjih nehote pojavljale posebno še sedaj, ko so bile dane točne smernice na I. kongresu telesne kulture v Beogradu 1958 za razvoj telesne kulture v sindikatih oz. delovnih kolektivih. S tem bomo tekmovanja samo izboljšali, predpogoj pa mora biti, ustvariti obširnejšo in solidne j šo bazo kot izhodišče teh tekmovanj. Predsednik Tito je v svojem pismu kongresu naglasil, da je naša telesna kultura pretežno usmerjena na vrhunski šport čemur so podrejena tudi vsa finančna sredstva, pri tem pa se pozablja, da v naših okoliščinah samo množična telesna kultura in množični šport lahko zadovoljita različne interese državljanov in izpolnita naloge, ki jih ima telesna kultura v naši družbeni skupnosti. Gre torej za stalno in sitematično vadbo telesne kulture tudi med delovnimi kolektivi in naj bi šla v čim večjo širino za jačanje delovne sposobnosti, spretnosti, tovarištva in razvedrila. Važno je torej zajeti čim večje število državljanov v raznih oblikah telesnega vežbanja. Prav tega v kočevskih sindikatih še manjka in bi bilo pravilno vso težino dela in prizadevnosti prenesti v to smer. Šele po taki organizaciji in uspehih redne vadbe bi bilo proti jeseni preiti na tekmovanja, ki naj bi bila med sindikati kot nekak preizkusi uspehov iin pridobitev stalnega vežbanja med delovnimi kolektivi preko leta izven redne vadbe posameznikov v telesnovzgojnih društvih. Ti naj bi bili v svojih kolektivih gonilna sila in vadbeni kader. V tem letu bomo zopet pričeli najprej s tekmami in tako padamo v staro napako tekmovalnega športa brez predpriprav in redne vadbe. Gre za vsako ceno »kdo bo koga«! Tako tekmovanje neuvežbanih in nepripravljenih moštev je za posameznike lahko škodljivo, posebno še za one vrste športa, ki zahtevajo od tekmovalcev večje spretnosti, napora in vzdržljivosti. Šport mora biti delovnemu človeku sprostitev, ne pa dodatni napor po njegovem delu. Temu dejstvu se z združevanji posameznih sindikatov v tekmovalne enote ne da izogniti, posebno ne, če je pri tem kriterij, da se združujejo taki sindikati, ki imajo med svojim članstvom čim več aktivnih pripadnikov telesnovzgojnih društev; torej zagotovljena garancija za zmago. Razumljivo je, da bi se združili sindikati samo za nekatere panoge, n. pr. nogomet, kjer je potrebno večje število igralcev in jih nima vsaka sindikalna podružnica. Nesmisel pa je združevati Se zaradi takih pa-nlog, kjer nastopata v moštvu samo dva ali trije, na primer v namiznem tenisu, perjanici, streljanju, kolesarjenju itd. Ako podružnica ne premore samostojno dveh tekmovalcev, je to borna slika in izrazit dokaz prejšnjih trditev, da je potreba prvo poskrbeti za solidno bazo v lastni podružnici in potem šele preiti na tekmovanja, v katerih pa naj bi bila večja gonilna sila razvedrilo kot »kdo bo koga«. Poskrbeti pa bo treba tudi za organiziranje skupinskih izletov, orientacijskih pohodov itd. Te napake se ne bi smele v tem letu več ponavljati, posebno ne, ker sindikalnih prireditvah še razpravljati, in to z delavci na tem polju, da se ne bi prenaglili in zopet padli v napake preživelih oblik. Če bomo odpravili te napake in prirejali telesno-kul turne prireditve v okviru smernic napredne socialistične telesne vzgoje, bo polet članov sindikata še učinkovitejši in koristnejši za celotno družbo. A. Arko POZDRAVI ZA 1. MAJ Čestitkam za praznik delovnih ljudli — 1. maj se pridružujejo tudi slovenski fantje, vojaki iz Benkov ca, V. p. 7695/9 Dragotin Kru-lič iiz Plešca, Ciril Adamič iz Ga-špinovega in Ludvik Gornik iz limanic. Prav lepo pozdravljajo tudi svoje domače ter fante in dekleta v domačih vaseh. Tudi Jernej Košir Iz Kota pri Ribnici in Jože Marinč iz Kočevja, ki služita vojaški rok v Vipavi, V. p. 1427/1, čestitata za praznik 1. maj, domačim, dekletom in fantom pa pošiljata lepe pozdrave. Prosvetna dejavnost v Dobrepolju Kaj je s kinom v Laščah? Meseca marca sem za Novice napisal članek na račun kina v Ve-Vkih Laščah. To sem storil z namenom, da bi se predvajanje filmov izboljšalo. Pa sem menda nehote dosegel prav nasprotno, kaj ti to, kar se dogaja pri filmskih predstavah v Laščah, presega že vse meje. Kino ni več ustanova, ki bi delovne ljudi razvedrila. Če meni KZ nadaljevati s takim predvajanjem filmov, bo bolje, da kina v Laščah ni več. Kaj je pravzaprav narobe s tem kinom? Če vprašate tehnično vodstvo kina, so pomanjkljivosti pri predvajanju filma malenkosti, če pa sedite v dvorani in prisostvujete predvajanju filma, potem pa je to nekaj drugega. Kino je problem, s katerim se ukvarjajo vsi, samo tisti ne, ki so za to postavljeni im odgovorni! Če so se pred desetletji zadovoljevali z nemimi filmi, je bilo to razumljivo, danes pa imamo zvočne, barvne, vistavision in cinemascope filme, filme s stereofonskim zvokom, tridimenzionalne filme itd. Pa pustimo to. Prepričan sem, da bi se Laščani zadovoljili z navadnim zvočnim filmom, ki hodili ljudje v kino zaradi slabe izbire filmov. Toda danes tudi ne hodijo, kljub temu, da so na sporedu dobri, celo odlični filmi. Toda kaj pomaga dober film, če ni dovolj ozvočeni. Film »Mimi človek« je odličen. Videl sem ga v Ljubljani. In v Laščah tudi. O zvoku ni bilo ne duha ne sluha, pretrgal se je pa tolikokrat, da so potrpežljivi gledalci prišli domov uro kasneje. Med predvajanjem filma so v Laščah navadno štirje vmesni odmori, da ne štejem primerov, ko še filmski trak strga, kar vzame povprečno pol ure. Kljub temu pa traja predstava prav toliko časa, kot drugje brez odmorov. Pogovarjal sem se s kinooperaterjem iz Dobrepolja, ki je videl naš projektor. (Mimogrede: tam imajo že cinemascope, kljub temu, da so dobili kino znatno kasneje kot mi!). Dejal je, da bi bilo mogoče z malo dobre volje in z minimalnimi sredstvi predvajati z laškim projektorjem film z enim samim odmorom. Mislim, da bi lahko KZ, ki krije vsakoletno izgubo kina (leta 1958 47.000 din) pomislila, da bi popolnejša apara- so nam ______j__, ______________ preperela nit. Prav to pa je kamen smernice dela za razvoj spotike v laškem kinu. Zvok, kadar telesne vzgoje tudi v sindikatih po ugotovitvah I. kongresa telesne kulture znane. O tem bi bilo treba pred dokončnimi sklepi o letošnjih tura dala jasnejšo projekcijo, ki med"‘ predstavo' ne‘ bi" trgal "'kot bi pritegnila gledalce. Zato bi lahko • ■ Imeli na koncu leta dobiček na- mesto izgube. S tem člankom nisem nameraval nikogar žaliti, grajati ali obtoževati. Želim samo, da tisti, ki lahko pomagajo na boljše, te vrstice preberejo in storijo, kar je v njihovi moči, da bomo v Laščah gledali filmske predstave tako ikot morajo biti. Leo Šega, študent, Velike Lsšče. POZDRAVI sploh je, je tako slab, da gledalci nimajo ničesar od filma. To se danes ne bi smelo več dogajati. Obisk v kinu je slab. Prej niso V letošnji zimski in spomladanski sezoni se je kulturno-prosvetno delo na našem področju zelo razmahnilo. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev, ki je bil izvoljen v preteklem letu, je ustanovil tudi Ljudsko univerzo, širjenje kulture med odraslim prebivalstvom. Res so bile v začetku razne težave in neianadljivost pri novem načinu dela, vendar so te težave v pretekli sezoni prebredene in bo delo v novi sezoni veliko lažje. V tem obdobju je Ljudska univerza organizirala seminarje v podjetju »Apnenica« in v podjetju »Štolama« ter seminar za zadružni svet pri KZ Dobrepolje. Pohvaliti moramo delovni kolektiv »Apnenice« ter kolektiv »Stolarne«. Predavanja so tekla nemoteno ob polni udeležbi. Ne moremo pa pohvaliti člane zadružnega sveta, ker je bil obisk zelo slab. Istočasno so bila organizirana tudi predavanja za ostali del prebivalstva. Bila so zadovoljivo obiskana. Praksa je pokazala, da si naši ljudje želijo takih predavanj in da jih radi obiskujejo. Ustanovljena je bila večerna šola na Vidmu. Za sedaj dela I. tečaj, ki se bo končal konec šolskega leta. S pričetkom novega šolskega leta pa bo pričel s poukom II. tečaj, ki se bo končal predvidoma v mesecu februarju, ter bodo tečajniki takrat dobili spričevala o završeni osemletni šoli ter tako dobili pravico do vpisa na vse srednje šole. V kolikor bi s pričetkom novega šolskega leta javilo ponovno večje število kandidatov za vpis v I. tečaj, bo pričel z delom tudi I. tečaj. Vsekakor pa bo II. tečaj v jeseni številčno močnejši. Ob tej priliki moramo pohvaliti vse tečajnike, ker so disciplinirani in redno obiskujejo večerno šolo. Seveda je bilo v začetku tudi nekaj omahljivcev, ki so še ustrašili težav v proučevanju učnega gradiva in obiskovanju šole ter so tudi kmalu po ustanovitvi večerne šole omagali. Pohvaliti moramo učno osebje v Vidmu, ki se je odzvalo poučevanju tečajnikov na poziv Ljudske univerze. Mnogi od njih žrtvujejo še tisto malo prostega časa, ki jim ostane od rednega dnevnega dela. Ustanovljena je bila tudi plesna šola na Vidmu. Plesni krožek obiskuje za sedaj preko 30 mladincev in mladink. Tečaj je vsako nedeljo dopoldne. Na teh tečajih se naša mladina uči sodobnih plesov in pravilnega vedenja pri plesu. Tudi te tečajnike moramo pohvaliti, saj so res disciplinirani in vlada vzoren red na plesnih vajah. V okviru Ljudske univerze, Sveta svobod in prosvetnih društev pa deluje tudi potujoči kinematograf za predvajanja ozkih filmov. V svoje področje je zajel tudi občino Lašče. Potujoči kinematograf daje redne predstave v Strugah, Škocjanu, Turjaku, Robu, Karlovici pri Gregorju in v Dvorski vasi. Koliko so ljudje željni kinopredstav, dokazujejo obiski v teh krajih. Predstave pa so organizirane tako, da skrbi za vso organizacijo predstav prosvetno društvo določenega kraja ter plača za vsako predstavo že vnaprej dogovorjeni pavšal, ostali izkupiček pa ostane domačemu prosvetnemu društvu za druge namene. V načrtu je, da bo potujoči kinematograf dobil do nove sezone novo aparaturo, ako bo šlo vse po sreči, ker se bo na ta način kvaliteta predstav zelo dvignila in verjetno s tem tudi obisk. V novi sezoni se bo to kulturno-prosvetno delo še povečalo in dobilo še večji razmah, saj so začetne težave prebredene. Poleg tega Občinski svet Svobod m prosvetnih društev namerava poslati na razne tečaje, ki bodo letos poleti v Kopru v okviru Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, večje število svojih članov, predvsem mladincev, da si bodo izpopolnili svoje znanje v vodenju raznih krožkov in skupin. Do 'nove sezone pa mora biti urejena tudi knjižnica na Vidmu, ki bo dobila status občinske knjižnice in čitalnice ter bo predstavljala nov kulturni center v občini. Edino nerešeno vprašanje je še ustanovitev pevskega zbora in oživitve godbe na pihala. Toda upajmo, da bomo s pomočjo Okrajnega Sveta svobod in prosvetnih društev v Ljubljani, ki nam gre v vsakem oziru na pomoč, rešili tudi ta dva problema. -ero 'Talci" na maloškem odru KOLEDAR Sobota, 9. maja — Dan zmage Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 10. maja — Žiga Torek, 12. maja — Pankracij Sreda, 13. maja — Servacij Četrtek, 14. maja — Bonifacij Petek. 15. maja — Zofija GIBANJE PREBIVALSTVA SODRAŽICA Umrl je Debeljak Janez, otrok iz Kračalov-Gora 7, star 1 leto. Za delavski praznik — 1. maj so čestitali obenem pa poslali pozdrave Dvorana gasilskega doma je bila V počastitev 40. obletnice KPJ je svojim domačim, fantom in dekle- polna do zadnjega kotička. Na odru uprizorila to delo sekcija dramske KI N O ČESTITKE torn tudi nalednji fantje, ki služijo se odvijajo pretresljivi dogodki iz družine KUD »Ivan Vrtačnik« Loški JADRAN Kočevje: od 8. do 10. Ljubemu sinu, bratu in stricu Ja- vojaški rok v Han Pjesku, V. p. 1. 1942 nekje na Štajerskem. Mladi potok iz Malega loga v nedeljo 19. maja francoski barvni film »Štiri nezu Lesarju, ki živi v Kanadi, če- 1979"6: Jože Pahavniik, Jože Štraj- igralci in igralke so se doživeto vži- aprila. V »Talcih« je nastopilo 19 korake v oblakih«, 13. in 14. maja stitajo za dvojni praznik mama, ner- Jože Štrus, Marjan Gabršek, veli v like nemških gestapovcev in igralcev in igralk. Na odru so na- francoski film »Na smrt o-bso- ata, brat Lojze in sestra Micka z Franc Rečeh, Vinko Virtič, Metod žandarjev in slovenske ljudi, kate- stopili mladi ljudje — fantje in de- jeni je pobegnil«, od 15. do 17. družino. Mileni in Johančku pa lep Žganjar iz Kompolj in Franc Mi- re je hitlerjevski fašizem najprej kleta, skoro brez vsakih izkušenj in maja jugoslovansko-italijanski ci- pozdrav. helič. Za 1. maj pošilja čestitke, preganjal, potem pa obsodil na smrt vendar so zelo dobro opravili svojo nemascopski film »Cesta dolga * svojim domačim, prijateljem, fan- kot talce. Naslov tega pretresljive- nalogo. Hitro so vzpostavili stik z leto dni«. Dragi Anici Šercer iz Indianapo- tom in dekletom pa lepe pozdrave ga dela iz vojnih časov, ki ga je gledalci in zanimanje gledalcev za SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. maja lisa vse najboljše za srečno poroko Franjo Kuhelj iz V. p. 7573, Kriva napisal France Bevk nosi ime »Tal- dogajanje na odru se je stopnjevalo nemški film »Ozdravljenje«, 16. ter novo življenje v zakonu, očku Falanka. oi«. od dejanja do dejanja do zad- in 17. maja slovenski film »Dobro za god pa vse najboljše želita dru- n.ie scene na odru, ko so nemški morje«. ' žini Vukan iiz Kočevske Reke in ______.______x_______I - J "L i i gestapovci peljali v smrt mlada de- RIBNICA: 9. in 10. maja jugoslo- Mavrinovi iz Kočevja. IZ2PC03I1I rCS6V3iCI nSCJTSOniri KTIZSIlK kleta. Več ljudi je imelo solzne oči venski film »Svojega telesa go- * . * ... , ob tem Prizoru- spodar«, 16. in 17. maja fran- Antonu Kajfežu iz Achna želijo °- ma!a ob 10. uri dopoldne je Knjižne nagrade Pa prejmejo: Nosilca glavnih vlog sta bila Mar- coski film »Ulica sanj«. ' vse najboljše'za njegov rojstni dan bil° v uredništvu »Novic« žrebanje 6. Francka Merhar, Rakitnica 43, ta - Malka Mohar v vlogi napred- DRAGA Poročili so se: Brinšek Karol, de- ^lvl .. v»= ua.^ip, „„ .-j—.----- - , , , .. . . 17 „ . . lavec s Hriba 87, star 24 let in Gr- SODRAŽICA: 9. in 10. maja ame- mama. Stanko in sestra z družino. t®sevalcev nagradne križanke iz . Dolenja vas bec Mihaela, kmetovalka iz Lazca 26, stara 20 let, Štimec Adolf, urar iz Vrhpolja 14, Slavonski Brod, star 46 let in Žagar Ema, delavka iz Podplanine 11, stara 25 let. riški barvni film »Velika noč Casanove«, 16. in 17. maja ameriški film »Na ovinku reke.« nega slovenskega kmečkega dekle- n 1 n rv n I ' i A 1L T.Ž DOPISUJTE V »NOVICE« LOŠKI POTOK: 10. maja ameriški , , . . _ , » , , ,, ... . ----■ — film »Maščevalec iz Dallasa«, 17. [zd^ax in tiska Czp »Kočevski tisk« delil nagrade: številke »Novic«. Skupno smo pre- 7. Marica Šega, učiteljica, Loški ta in nemški oficir Albert — Jože .jeli 210 rešitev iz vseh krajev naše potok Oražem. Oba sta bila v celoti kos domovine, »Sreča je opoteča«, P ra- 8. Mirko Oražem, Grčarice 25, svojima vlogama in sta realistično vi pregovor, žreb pa je takole raz- Dolenja vas podala dva doživeta lika - prva S.’mXSSm isrxz 1*** »«“*> * »• Tr" ’• °kl0“' DOLENJA VAS ganje«. ^ T. Odgovorni urednik Matija Anica Oražem, Vinice 22. 10. Marijana Škrabec, Ribnica 158. Venstvo in se odpovedala napred- Poročila sta se: Vidmar Jože, de- velike LAŠČE: 9. in 10. maja Cetinski — Uredništvo in uprava 2. nagrado — 1.000 din, prejme Vsi izžrebanci denarnih In knjiž- nim idejam, drugi pa slovenskega lavec iz Grčaric 4, star 55 let in angleški film »Vzhodno-zahodna v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, Cvetko Smolič, Kočevje, Kolodvor- nih nagrad bodo prejeli nagrade po nemčurja in nemškega ovaduha, ki stran«, 16. in 17. maja angleški te!f°n 3~ ^ _Nar°čnma .le 400 dm, ska ulica. pošti v prihodnjih dneh. hoče postati veliki Nemec, film »Jaz in gospod minister«. Postna 200 din in je pla jiva v 3. nagrado 800 din, prejme Ma- y ostalih pomembnejših vlogah so DOBREPOLJE: 9. in 10. maja češki naPreJ- Za inozemstvo je 800 din rfjan Klun Gimnazija, Kočevje. KRIŽANKA 1. MAJ nastotili še ^tapovec Ffolz - barvni film »Pokorno javljam«, amemk^a dolarja. Te- 4. nagrado - 700 din, prejme Ma- Istefla dne, ob 11. uri dopoldne, SaS Drago, Martina mati - Pa- Švejk II. del, 13. maja mehiški kočl račun ,600-713 rlian Koprivšek, Rožna ul. 10, Ko- pa je billo na vrsti žrebanje reše- vla 0ražem, nemški župan - Ivan film »Mladi Juarez«, 16. in 17. . J"265 če£ie‘ , CAA .__valcev prvomajske nagradne kri- Košmrlj nemški žandar — Stanko maja francoski barvni film »Pa- Pri_ KB, podružnica za Kočevje. ^ nagrado, ^ 500 din, prejme žanke. Iz raznih krajev smo prejeli Krnc in drugi. Režijsko je delo us- Žagar Frančiška, delavka iz Grčaric 4, stara 56 let. Rodili sta: Omerza Julijana, trg. poslovodkinja, Rakitnica 2 — dečka Bogomira in Kos Štefanija, gospodinja iz Dolenje vasi 41 — -dečka Bojana. Umrla je Petek Marija, preužit-karica iz Lipovca 13, stara 63 let. VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Lah Jože, kmetovalec iz Nove vasi 16, Bloke, star 28 let in Perušek Marija, kmetovalka iz Velike Slevice 20, stara 19 let. Rodila je Preskar Marija, gospodinja iz Ortneka 6 — dečka Zvonka. KOČEVJE riz, mesto zaljubljenih«. PONIKVE: 14. 'maja mehiški film »Mladi Juarez«. KOČEVSKA REKA: 9. in 10. maja sovjetski barvni film »Novoletni ples«, 13. maja francoski film »Heroji so utrujeni«, 16. in 17. maja jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«. PREDGRAD: 9. in 10. maja ameriški barvni fantastični film »Gog«, 16. in 17. maja ameriški film »Beg iz Gvajane«. Poštnina plačana v gotovini. Tone Vi-dervol, Stara cerkev. Poročili so se: Cvitkovič Janez, OSILNICA: 10. maja angleški film avtoličar iz Kočevja, Trg svobode »Kratko srečanje«, 17. maja me-17, star 31 let in Devjak Judita, fjim »Mladi Juarez«. knjigovodkinja iz Kočevja, Ljub- BROD NA KOLPI: 9. in 10. maja Ijanska cesta 5, stara 37 let, Mazzo- ameriški barvni film »Južno od ni Emil, rudar iz_Kočevja, Rudnik 5, star 23 let ie Šekoranja Ivanka, delavka iz Novih Jarš, stara 30 let, Fine Alojz, pleskarski pomočnik iz Kočevja, Roška cesta 41, star 19 Sahare«, 16. in 17. maja ameriški barvni film »Poslednji Apač«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajg: v soboto, “ ^rC,°ii!:;1a’.d,e,aoVk! 9- maja od 7. do 12. ure in od 16 čevja, Kolodvorska ul. 2. stara 23 let. Rodila je HudoroVič Olga, gospodinja iz Želj n — dečka Maksa. LOŠKI POTOK Umrli so: Knavs Antonija rojena ____ Lavrič, preužitkarica iz Reti j 94, jih govoril 1. marca 1959 v gostil-stara 77 let, v ljubljanski bolnišnici ni pri Bartolu na Hribu proti Deje umrla Košir Cirila rojena Kordiš, beljak Francu, - kmetu iz Srednje gospodinja iz Travnika 43, stara 23 vasi 18 kot neresnične. Zahvalju-•et. Smrtno se je ponesrečil Košir jem se mu, da je odstopil od tož-Rudolf, delavec 'iz Retij 110, star be. — Knavs Jože, Srednja vas 1, 46 let. pošta Loški potok. do 18. ure, trgovina »Oskrba«, Ul. Jožeta Šeška. V soboto, 16. maja ob istem času pa ima dežurno službo trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. PREKLIC Preklicujem žaljive besede, ki sem Razpis Upravni odbor Kmetijske zadruge ROB na Robu razpisuje delovno mesto za LESNEGA MANIPULANTA Kmetijske zadruge z o. j. Rob na Dolenjskem. Pogoji: najmanj dvoletna praksa v trgovini oz. manipulaciji z lesom. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prošnje vlagajte na Kmetijsko zadrugo Rob do 15. V. 1959 Na podlagi 28. čl. tarifnega pravilnika podjetja POZIVAMO vse, ki so bili v letu 1958 v delovnem razmerju z rudnikom Kočevje, da dvignejo ostanek osebnega dohodka za leto 1958. Kdor sc v treh mesecih od dneva te objave ne prijavi in ne dvigne osebnega dohodka, izgubi pravico do deleža. Srečno! Rudnik rjavega premoga Kočevje 106 rešitev. Muhasti žreb je razde- pešno pripravil Vinko Košmrlj. lil nagrade temle srečnikom: Igra je doživela lep uspeh in do- 1. nagrado — 1.500 din, prejme segla svoj namen. Ljudje so zado-Tončka Erjavec, Kočevje, Kolodvor- vol1n{ zapuščaJi dvorano! sika 11 2. nagrado - 1.000 din, prejme ^trnali s »Talci« v Marijan Lunder, šalka vas 21. Podpreski, na Hribu, Novi vasi in 3. nagrado - 800 din, prejme s® katfe™ drugem kraju. Zinka Križman, šalka vas 11. ^Iadi 19raIskl. d™ ze'™°, veU' 4. nagrado - 700 din, prejme ko usPeha Prl njihovem delu! Branko Pajnič, Bukovica 18, Ribnica. * 5. nagrado — 500 din, prejme & <*«»/* Marija Kramar, Kočevje, Ljubljan- »rreett ska 005^ 7 Knjižne nagrade pa prejmejo: V ZDA ie mnogo dovtipov o sta- 6. Karel Mikulič, Kočevje, Kolo- rih devicah, ki zvečer pog edajo pod dvorska 2 posteljo, polne strahu ali upanja, 7. Marica Lunder, Šalka vas. da bodo tam našle moškega. Na- 8. Boštjan Fabjan, Kočevje, še- detajl je verodostojen: škova ul 19 Staro dekle iz PhiladeUphije je 9 Marija Šoštarič, Plešce 14, Gor- sredi noči telefoniralo policiji: ski'Kotar »Hitro pridite! V mojem stano- 10. Ivanka Janc, Kočevje, Roška vanju sta dva moška. Hotela bi, da c 3 ' vsaj enega vržete ven.« Vsem, ki so bili izžrebani, bomo denarne in knjižne nagrade poslali po pošti v prihodnjih dneh. — V kino grem. — Imaš- vstopnico? — Imam, od brata. — Kje pa je brat? — Doma išče vstopnico! — * — Res je neverjetno. Moja vzgoja vol d a s komedijo »Glavni dobitek«, in izobrazba me staneta mesečno Igra je lepo uspela, gledalci pa so 20.000 din. bili zadovoljni. V Stari cerkvi želi- Da, da. Danes se za veliko dejo, da bi jih spet kmalu obiskali. narja zelo malo dobi. »GLAVNI DOBITEK« Pred kratkim je v Stari cerkvi gostovala igralska družina KUD iz Li- Stran 4 POSREDUJEJO Mati mi je povedcda, da je pred kratkim brala v vašem časopisu, da je neki zdravnik v Skoplju ozdravil slepo žensko. V vojni sem kot otrok oslepil na eno oko, na drugo pa zelo slabo vidim. Vsa zdravljenja so bila do sedaj zaman. Obrnil bi se še na tega zdravnika, ali veste za njegov naslov? T. M. Naslov zdravnika je: dr. Dimt-tar Mijovski, šef kirurškega oddelka očesne klinike v Skoplju. __ * _ Stara šem 16 let in imam vročo željo, da bi se izučila za trgovsko prodajalko. Doma živim z materjo, ki ima posestvo, od katerega plačuje letno okoli 30.000 din davka. Zemlja tako malo dajd, da ni prav nobenih izgledov, da bi me mati lahko vzdrževala. Z materjo bi se obvezale, da bi podjetju, kjer bi se izučila, povrnila vse 'stroške. Ali je kaka možnost? Marija Troha, Radenci V socialistični domovini je vsakomur odprta pod do poklica in izobrazbe. Res je, da je za družine, ki žive v oddaljenih krajih in imajo nekaj zemlje, težje. Priporočamo Vam, da se osebno obrnete na trgovska podjetja v Predgradu ali Starem trgu in prepričani smo, da Vas bodo kje vzeli v uk. Za čas učenja prejmete vajensko nagrado. Sporočite svojo željo tudi Poklicni svetovalnici v Kočevju in se bodo za Vas pobrigali. Nedavno ste objavili članek z naslovom »Na Gori jim manjka deklet«. Prav bi bilo, da ste objavili vso gorniško kroniko, ki zajema tudi gospodarske probleme. Če pa komu manjka dekle, naj kar k nam na Goro pride in si jo bo lahko izbral, seveda če le nebo preveč izbirčen. Prizadeti Kronika je žal tako dolga, da je ni bilo mogoče objaviti. Fantom iz sodraške doline pa priporočamo, da si izberejo za svoje žene pridne in zdrave gorjanke. — * ___ živim v Belgiji in redno berem »Novice«. Rada bi naročila »Našo ženo«, pa ne vem naslova in koliko stane naročnina v belgijskih frankih. P. S. Vinteslag, Linburg Naslovite dopisnico na upravo »Naže žene«, Ljubljana, Tavčarjeva 14a in Vam bodo revijo kmalu poslali. Letna naročnina je 600 dinarjev ali 75 belgijskih frankov. __ * __ Pi^ed desetimi dnevi sem spoznal dekle, za katero mislim, da bi bila »žena mojih sanj«. Predlagal sem ji, da bi se prihodnji mesec poročila, toda dekle o poroki noče ničesar slišati. Tudi »približati« se mi še ne dovoli. Ves sem iz sebe. Prepričan sem, da bi se mnoge to uro poročile z menoj, ta pa je odklonila. Odgovorite pod »Presenečen« Če Vam ugaja dekle, še ni rečeno, da tudi Vi njej. Počakati bo pač treba. Dekle se je spomnilo polževih besed, ki jih je izrekel, ko je štiri dni plezal na zid in potem zdrknil z njega: Naglica ni nikjer prida. Tudi počasi se daleč pride. Zaradi domišljavosti, da ste med nežnim spolom tako priljubljeni, pa se boste morali še marsikaj naučiti! 7Z NAS/H . k krajev' Pritožba delavcev iz Žlebiča Na prošnjo kolektiva Špedicije znesku 19.019 din za 8 zaposlenih Žlebič objavljamo njihovo pismo v ljudi na Špediciji. Menimo, da je katerem trdijo, da so bili prikraj- nepravilno, da nismo imeli vpogle-šani pri delitvi dobička nad tarif- da v plačilni seznam. Menimo, da no postavko. Ker je prav, da se je nepravilno, ker smo prejeli le slišita obe plati zvona, prosimo, da 44°/o nad tarifno postavko, podjetje »Smreka« obrazloži, ka- Sprašujemo se, na kakšni podla-ko je s to zadevo. Vred. gl je podjetje razdelilo te prejem- »1. aprila 1955 je lesno predelo- ke, ki tudi niso v skladu med de-valno podjetje »Smreka« Loški po- lavci na Špediciji, tok prevzelo^ v upravljanje in vse Izplačani zneski nad tarifno po- PROSLAVA V GRČARICAH V soboto, 25. aprila, so tudi Grčaricah proslavili praznik delov- Delo pionirjev v Dolenji vasi Na osnovni šoli v Dolenji vasi majhen prigrizek. Za Dan mrtvih ima pionirska organizacija 125 čla- so'spletli vence in jih položili na nov. %e v začetku šolskega leta so grob padlih borcev. Lepo so pro-imeli prvi sestanek, na katerem so slavili tudi Novoletno jelko. Spo-si izvolili svojega načelnika. Takrat minjali so se velikega pesnika F. so se pogovorili tudi o bodočih na- Prešerna. Govorili so o nastanku in log ah. Seveda se niso pozabili po- razvoju KPJ in SKOJ, o bitki v Je-govoritii tudi o svoji glavni nalogi lanovem žlebu. Igrali so šah za pr- — o učenju. vaka šole. Potem so v marcu igrali V času, ko po vsej naši državi za prvenstvo v ribniški občini. Viš- ja skupina je z Grčaricami dobila, z Ribnico pa izgubila. Nižja skupina je prvak v občini in bo igrala še poslovanje Špedicije Žlebič. Prevzelo je tudi vse osebje Špedicije. Podjetje ima delavski svet, katerega član je bil tudi član Špedicije Žlebič. Od leta 1955 do leta 1957 je bil član DS iz Špedicije redno obveščen za seje DS, tako da so bili člani kolektiva Špedicije Žlebič vedno seznanjeni z delom in nalogami podjetja. V začetku 1958 le- stavko niso pravilni ne po času dela — ne po učinku dela. Želimo odgovora in pojasnila. Kolektiv Špedicije, Žlebič« nega ljudstva — 1. maj s proslavo proslavljamo 40. obletnico ustano-40-letnice KPJ. Učitelja osnovne vitve KPJ, so se tudi pionirji iz šole sta se potrudila sestaviti p e- Dolenje vasi zbrali na svoji konfe- ster program, šolska mladina pa ga renči, katero je vodil načelnik Jo- s pionirji iz Kočevja, je zelo lepo izvajala. Učenec 4 raz- že Mihelič. O razvoju in delu KPJ Ustanovili so šolsko zadrugo, v reda je v daljšem nagovoru prika- je govorila upraviteljica, Ančka Lo- kateri sodeluje 32 mladih zadruž-zal zgodovino KPJ, borbo delavske- všin. Načelnik pionirske organizaoi* nikov. Obdelujejo 15 arov zemlje, ga razreda proti nazadnjaštvu in je pa je prikazal delo pionirske or- Pr'CQr1''' m V,v>rrln"- ppwm"*-h -'moo. vlogo KPJ pri pripravah in reali- ganizacije od tega časa. V govoru zacijd socialistične revolucije. je posvetil več časa glavni nalogi Proslave se je udeležilo precej vsakega pionirja — učenju. Načei-vaščanov, ki so z burnim ploska- nik ni bil zadovoljen z znanjem, ki njem dali priznanje našim najmlaj- so ga pionirji pokazali v šoli v pr Posadili so krompir. Pionirji imajo svoj folklorni krožek, kjer se učijo narodne plese. V Pionirski list so poslali nekaj sestavkov. Sodelujejo tudi v tekmovanju — sestavljanju spisov — katerega je razpisal. Ra- šim in učiteljema za njihovo požr- vem polletju. Poudaril je, da slab dio Ljubljana. Pionirji imajo svoj Č. N. učenec ne more biti dober pionir, dramatski krožek. Učijo se igro tvovalnost. Olepševalna dela v Sodražici Pionirji so se ponovno obvezali in sklenili, da se bodo poboljšali im bolj pridno učili. Pionirji so v letošnjem šolskem »Pogumni Tonček«, ki jo bodo igrali ob koncu šolskega leta. Na šoli je tudi pevski zbor, ki je nastopil na proslavi 40-letnice KPJ. Temu Po prizadevanju turistično olep- pošta in drugo. Predvideva se, da letu lepo praznovali vse državne velikemu dogodku je posvečeno tu-ševalnega društva in krajevnih pred- bodo ta dela dovršena do občin- praznike. Za 29. november so pri- di vse naše delo. Pionirji so sklenili, da bodo 9. ta so bile nove volitve DS.^ Tudi stavnikov so se z nastopom pomladi skega praznika 25. maja. Tako bo redili proslavo. Po končani proslavi tokrat je bil izvoljen v DS član iz začela nadaljnja olepševalna dela, imela Sodražica kot turistični kraj so sprejeli cicibane v pionirsko or- niaja obiskali oskrbovance v Domu Žlebiča. Kolektiv Špedicije je bil katerih lansko leto ni bilo mogoče kmalu drugo lice. leta 1958 še 6 mesecev v sestavu dovršiti. Lastniki zemljišč odstra-podjetja, vendar pa v tem času ni njujejo še zadnje vojne ruševine, bil nas član enkrat poklican na se- Urejujejo obcestne hodnike in žejo delavskega sveta. lenice. Kostanjev drevored poleg Za teto 1958 je imelo podjetje gasilskega doma so primerno ob- zaključni letni obračun, ni pa se rezali in dovažajo zemljo za ure- pravilno upoštevalo naše 6 meseč- ditev parka. V sredini trga na ne zaposlitve v letu 1958. To je bivših Kržetovih ruševinah ureju- razvidno ob delitvi plač nad tarif- jejo zelenice in bo kasneje s pri- no postavko za leto 1958. V letu mirnimi nasadi nastal park kjer da ga objaviš v listu. 1959 nam je prinesel šofer podjet- je tudi predvidena postavitev spo- Zelo rada berem knjige ganizacijo. Pripravili so jim tudi Pismo uredniku počitka v Ponikvah. Peljali se bodo z avtobusom, zato si bodo isti dan ogledali tudi grad Turjak, kjer so biili -poraženi belogardisti. S pionirji bo tudi učiteljstvo. V Ponikvah bodo starčke obdarili s skromnimi darilci. Povedati moramlo. da so imeli 19. Dragi urednik! odpirati. V njem sta bili dve knjigi. Nikar ne bodi jezen, če Ti pišem. Prva je bila »Tajno društvo PGC«, Ali rad prebiraš pionirsko pošto? katero mi je podairil pisatelj. Kakšno Pošiljam ti sestavek z naslovom veselje! Čeprav sem knjigo enkrat apnila v mladinskem domu prosla-»Darilce«, za katerega te prosim, že prebrala, sem jo še enkrat, ker vo posvečeno 40. obletnici KPJ in sem sedaj brala svojo knjigo. V SKOJ, na kateri so izvajali zelo pe_ in Pio- tej knjigi opisuje Ingolič prav take ster program. C) razvoju in vlogi ja navaden listek z napisanimi ime- menika padlim borcem. Z adapta- nirski list. Prebrala sem že veliko šolarje kot sem jaz." Pisatelj pa ie KPJ je govoril tovariš Babnik iz ni in priimki ter vsota denarja za cijo občinske upravne stavbe se na. vsakega posameznika v skupnem daljuje. Tu bodo tudi ostali uradi, Vrh-Krko vo knjig. Nekega dne mi je prišla v priložil še eno knjigo z naslovom Ribnice. Udeležba na proslavi je roke knjiga pisatelja Antona In- »Okamenele kraljične«. Tudi te bila zelo velika. O tem so pisali goliča z naslovom »Tajno društvo knjige sem bila zelo vesela. Obe pionirji tudi šolske naloge. dobili vodovod, samo počakati bosta K. J. 30. marca so zapeli krampi in lopate, vmes pa so se oglašale morali še nekaj časa. eksplozije. Teren na Oskrtu je bil trd. Prišli so delavci komunalnega podjetja »Inštalacija« Kočevje, -da zaključijo dela pri gradnji vodovoda za vasi Vrh-Krkovo. Zajetje vode in rezervar sta bila zgrajena že lansko jesen. Nadaljnje delo pa je iz objektivnih razlogov prenehalo in čakalo letošnjega leta. Trdo delo je že kronano z uspehom. Vodovod že dovaja vodo vaščanom Vrha. Vrhovci pijejo sedaj čisto in zdravo vodo, prej pa so pili vodo, ki se je pretakala po vaiških kanalih. Tudi vaščani Oskrta in Gotenca si želijo vodovod. Obe vasici bosta tega kraja. PGC«. Knjiga pa ni bila moja am- knjigi bom hranila v svojem živ-pak šolska. Učencem našega raz- ljenju kot najlepši Spomin, prav reda je tovarišica povedala, kako tako tudi pismo, ki mi ga j,e pisal je -dal pisatelj knjigo tiskati in ilustrirati. Ker ml je knjiga zelo ugajala, sem napisala Antonu In-— * — goliču pisemce, v katerem sem se mu zahvalila za trud, ki ga je imel MEDVEDJA NADLEGA s pisanjem te povesti. V okolici Črnega potoka se po- Čez nekaj dni je prišel v razred tepa velik medved. Mrcina pride pismonoša. Pogledala sem ga z skoro do hiš in napada ljudi, ki se vprašujočimi očmi. Poklical me je. po opravkih mudijo v bližini vasi. Dal mi je pismo in zavojček. S V bližini vasi je dala Kmetijska tresočo roko sem začela zavojček zadruga Kočevje vaščanom v uporabo pašnike. Kmetje pa se zaradi medveda ne upajo gnati živine na pašo, čeprav so pašniki oddaljeni Odborniki obeh zborov ObLO Ko- pisatelj in pisatelja samega. Lepo Te pozdravlja Dejak Marija, učenka IV. razreda osnovne šole Dolenja vas. Z veseljem in velikim navdušenjem so sodelovali tudi pri Titovi štafeti, katero so mlajši pionirji počakali in jo pozdravili pred krajevno pisarno v Dolenji vasi. Maršalu Titu so zaželeli še mnogo srečnih in zadovoljnih let življenja ter veliko uspehov pri vodstvu države. ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM »ZIDAR« HRUŠČEV BOLAN? Nekateri zahodni dopisniki iz Moskve so sporočili, da je sovjetski premier Hruščev med 10. in 19. marcem ter med 3. in 7. aprilom nekajkrat padel v nezavest, obenem pa naj bi ga v tem času tudi vedno pogosteje zapuščal spomin. od vasi le 500 do 1000 m. Potrebno čevje so Sprejeli sklep, da se lihi bilo, da bi lovci na nek način kvidira prisilna uprava pri Zidarju, pregnali vsiljivega kosmatinca iz Podjetje je lani zaključilo pošlo- Zdravniki, ki so ga bolje pregledali, *" ' J" vanje z aktivo in prišlo na zeleno so baje priporočili, da bi se moral vejo. Za direktorja Splošnega grad- sovjetski premier močno omejiti pri bc-nega podjetja »Zidar« je bil ime- jedi in pijači. Menijo, da Hruščev novan ing. Lojze Blenkuš. boleha za možganskim tumorjem, vedno znova pa odklanja podrob- SPOMINSKI DNEVI 9. maja 1923 je bil začetek II. konference KPJ na Dunaju. V maju 1940 je izšla" prva številka »Dela«, organa CK KP Slovenije. 9. maja 1945 so enote narodnoosvobodilne vojske osvobodile Ljubljano. 10. maja 1945 je prišla Narodna vlada Slovenije v Ljubljano. 12. maja 1943. je bila v Ljubljani pred italijanskim armadnim poveljstvom na Kongresnem trgu in pred »Visokim komisariatom« velika ženska demonstracija za izpust internirancev in za boljše ravnanje z uporniki. V času od 12. do 13. maja 1918 so sc v Judem-burgu uprli slovenski vojaki (17. pešpolk). TO IN ONO GOSTINSKI OBRATI Družbeni produkt v gostinstvu v občini Kočevje se bo v letu 1959 povečal za 1,9%>. Med osnovne naloge gostinstva v tem letu spada skrb za izboljšanje prehrane. Naloga gostinskih organizacij in gostišč bo, da izboljšajo svoje obrate. Izboljšati bodo morala svoje obrate -tudi zasebna gostišča in omogočiti zlasti tujcem udobno preskrbo — v prehrani in prenočiščih. SMRTNA NESREČA V RETJAH Rudolf Košir iz Reti j- v Loškem potoku se je 2. maja že pozno zvečer vračal s Hriba proti domu v Ret j e. Bila je temna noč, zato Košir v Ret j ah ni mogel opaziti prekopane vaške poti. Podnevi sta dva delavca prekopala pot zaradi napeljave vodovodnih cevi na gradbišče nove zasebne hiše. Kljub temu, da je bil jarek globok 70 cm in pot razkopana, tega preko noči nista primerno zavarovala. To je bilo usodno za Koširja, ki se je v temi prevrnil v jarek in hudo poškodoval da je takoj za tem umrl. Pokojnik je bil star 45 let in je bid še samski. Preživljal se je kot te-sač. ZAVOD ObLO Kočevje je imenoval za upravnika Zavoda za zaposlovanje invalidov v Kočevju Antona Štimca. Želimo, da bi Zavod imel veliko uspehov pri delu. -ta nejšo telesno preiskavo. Ni še mogoče trditi, da je to resnična vest ali samo senzacija, ki jo potrebujejo časopisi na Zahodu. VELIKOST PO ŽELJI Zdravnik P. Lee v Kaliforniji je nedavno napravil zanimiv poskus: iz telesa nekega pacienta, ki je pravkar umrl, je vzel ustrezni hormon in ga vzbrizgnil 11-letni deklici, ki je bila visoka komaj 110 cm. Deklica je v nekaj mesecih zrasla za 7 cm. Pravijo, da bi s to metodo lahko poljubno dVigali telesno velikost, PREMIČNI PLOČNIK Da bi olajšali hojo po cestah, pripravljajo avstrijski inženirji načrte za gradnjo premičnih pločnikov. Drugod na svetu gradijo po velemestih podzemeljske železnice, ki so zelo drage. Premični pločniki na Dunaju bi se premikali s stalno hitrostjo 20 km na uro. DIABETIKI Zdravstvena služba v Sloveniji ugotavlja, da se močno pojavlja Sladkorna bolezen. Sedaj je v Sloveniji najmanj 10 tisoč sladkorno bolnih. Pravijo, da zaradi razširjenosti dobiva že značaj socialne bolezni. Sladkorno bolni ali diabetiki so znatno materialno prizadeti, ker se morajo hraniti z dietno hrano, ki jo predstavlja predvsem meso. zibobcdbobobcdbobobobobcdboboboiobobcdbobc >bobobobobobcdbcdbgb